V»jv«ijl donukl davndk ▼ Zdniknlb drhvak. Velja sa odo leto.....>...>600 £* pol leta.................$3.00 £a Hew York c«lo leto.....$7.00 2* inozemstvo celo leto.....$7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The large it Bloveniai >»tv tu the TTmted State« ttoed every d&j except 8n*"i>v end legal Holiday* 76,000 Reader* ^t-i fELEFON: 2876 OOBTLANT Entered m Second Glasa Matter, September 31, 1903, at the Post Office at New York, H. Y„ under the Act of Congress of March 8. 1879 TELEFON: 4687 COBTLANDT NO. 41. — fiTEV. 41. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 18, 1921. — PETEK, 18. FEBRUARJA, 1921. VOLUME XXIX — LETNIK XXIX OBNAŠANJE JAPONCEV V KOREJI JAPONCI SO SE OBNAŠALI V KOREJI TAKO KOT TURKI V ARMENIJI, — PRAVI POROČILO DR. MAČKA YA. — BRUTALNOST JAPONSKEGA POSTOPANJA BREZ PRIMERE. Waahington. P. C. IG. februarja. — Duh vojne je prav tako razviden v Aziji kot v Evropi. — je rekel Rev. R. Mackav iz Toronta ua otvoribii seji ameriške sekcije izvrsevalne komisije reformiranih nrkva sveta, ki se dr*e presbiterijanskega sistema. Dr. Mae kav. ki je tajnik sveta presbiterijanskili inozemskih mi-sijoneev e«nad»ke cerkve, je prečital poročilo. Delegati so z odobra-vjrm sprejeli porodilo na znanje ter sklenili, da se pa pozneje natisne v obliki pamfleta. — Priznano nadkriljevanje Japonske v orožju je preprečilo odprle vo v raz ost i, — je rekel Maekav. — Plemenska nasprois-tva, za->e>*t krivice iu VKa osebna sovraživa, ki ponavadi značijo vojno, so i tikaj ter najdejo izraza, če ne v navalu bataljonov, pa vendar v ka-1. h drugih političnih in trgovskih taktikah v tem prav posebnem boju- v . ... _ Postopanje .Japonske s Kitajsko v Santungu in Mandžuriji in prav posebno v regulacijah pogodbe, s silo izvedenih tekom vojne. ko so bile roke drugih narodov vezane, je povsem upravičilo srd, katerega čuti Kitajska ter ustvarilo splošno nezaupanje do Japonske. — Brutalnost japonskega postopanja s Korejci je skoro brez primere v modernih časih. Primerjati se jo da le s turškimi masakri na Armenskem. Le en vzgled takega barbarstva bo zadostoval. Pri haja iz ust misijonaria, ki je govoril na temelju osebnih izkušenj. — Pozorišče prizora se je nahajalo v Mandžuriji, v kitajskem ozemljil, kamor so se preselili številni Korejci, da uidejo japonskemu tiranstvn v svoji lastni deželi. Kljub odločnim protestom Kitajske je poslala Japonska 15 000 vojakov z oČividnim namenom, da iztrebi eelo korejsko naselbino in prav posebno mlade možke. Vas 7.a vasjo so japonske Čete metodično požgale ter postrelile vse mlade može. Ta metoda je bila povsem enostavna. Ob jutranji zori je cel kor-flon japonske infanterije obkolil vas, požgal vse žito in ukazal prebivalcem, naj zapuste hiše in koče. Kakorhitro se je prikazal kak možki. je bil ustreljen in ko je padel na obraz, ranjen ali mrtev, so pa japonski vojaki pokrili z gorečo slamo. Misijonar je videl na svoje lastne oči krvne madeže na lajenetih japonskih vojakov, ko so zbadali ljudi, ki so skušali vstati. Dotieni misijonar izjavlja, da se nahaja v posesti imen in natančnih seznamov dvaintridesetih vasi, s katerimi je japonska sol dateska postapala na tak nečloveški način. V neki vasi je bilo ubitih 141 možki h. Vojaki so zažgali hiše in ženske in otroci so poginili v plamenih. V neki nadaljni vasi se je moralo 14 mofkih postaviti pred velik odprt grob, nakar so bili ustreljeni. Njih trupla SO padla v jamo. katero so vojaki pokrili s slamo, polili z oljem ter vse sku. raj zažgtii- _ To pa RO le tipični slučaji. Taka vlada terorja je prevladovala ter prevladuje še danes in to iz rok naroda, ki zahteva zase mesto med civiliziranimi narodi ter se zgraža, vpričo vsakega najmanjšega zapostavljanja. Na tak način je postopala Japonska doma, eelo med tem. ko so sedeli njeni zastopniki kot člani sveta v Ligi narodov. ORGANIZATOR H0WAT POSLAN V JEČO Ob priliki stavke uslužbencev ces tne železnice so se vršili v Albany, N. Y. veliki nemiri. Slika nam kaže, kako policija razganja zborovalce. PREDSEDNIK DISTRIKTA 14 UNITED BONE WORKERS OP AMERICA, ALEXANDER HOWAT, JE BIL OBSOJEN NA ENO LETO JEČE. Pitsburg, Kans. 17. februarja. — Alexander H o vrat, predsednik distrikta 14 United Mine Workers of Ameriea je bil obsojen na eno leto ječe v okrajni jotnišnici. Obsodil ga je sodnik Carran. Pet ra-daljnih članov okrajnega izvrševalnega sveta je dobilo slične kazni. Howat je bil v družbi svojih tovarišev spoznan krivim, da je kršil trajno prepoved, katero je izdal preteklo jesen sodnik Curran iu ki prepoveduje unijskim uradnikom proglašenje stavke v premogar^ skih okrajih Kansasa. Sodišče je bile mii?nja, da je pomenjala proglasitev stavke v rovih P in J Mackie Fuel Co., od strani Howata in izvrševalnega odbora zavestno kršenje dotiene prepovedi. Ista množica premogarjev, ki je polnila včeraj sodišče, da čuje zaslišanje voditelja od strani državnih pravdnikov, je videla istega moža. ki je nekoč vladal, kot ear nad premogarskim okrajem, kako je vstal ter poslušal sodnika Currana, ki je preeital obsodbo: — Obtoženec Horvat, vi boste zaprti v ječi v Cnnvford jetnišni-ci za eno leto ter plačali stroške tega slučaja. — Hvala vam, — je rekel Howat ter hitro sedel na svoj stol. — Iz vrst premogarjev :n njihovih žena. ki so polnile 6odno dvorano, je bilo Čuti mrmranje, ko je bila preČitana razsodba. To mrmranje je počasi naraščalo, dokier se ni izpremenilo v smeh, pomešan z žvižganjem, vpitjem ter mijavkanjem. Šerif je v spremstvu svojih pomočnikov tolkel po mižali, dokler se hrup ni polegel. Vsak nadaljni član je stoje poslušal svojo obsodbo, dokler ni sodnik rekel: — Gospodje, vi ste sedaj izročeni varstvu sodnijskili uradnikov. Sodnik Curran ie pri proglasitvi obsodbe rekel: — Sodišče spoznava obtožence krivim kršenja prepovedi. Sodišče je nadalje mnenja, da so obtoženci namenoma kršili določbe postave glede industrijalnega razsodišča v Kan^asu. Zagovornik Howata je takoj stavil predlo? za novo obravnavo, a sodnik Curran je ta predlog takoj zavrni. Nato je vlož:l znsrovor-nik priziv, katerega se je pisalo ter sprejelo od strani sodišča. Sodnik Curran je določi! nato jamščino za vsakeera obsojenci dva tisoč, dolarjev za čas rešitve priziva. Ilowat in njegovi tovariši so dobi'i dovoljenje, da podpišejo izjavo, s katero so «=e zavezali, da bodn rlo naslednje??, dne položili jamščino zn priziv. Xa ta način se je n uvat s svojimi tovariši rešrl ene noči v ječi. Številni Ijndje so mnenja, da je proplasil fTo-u-at stavko v dvojnem namenu. Prvi namen je bil baje. da se ohrnni zanimanje osredotočeno nanj kot delavskega voditelja. Dmeri pn ;e bil baje ta, fin ie hotel omalovaževati postavo plede industrijalnega sodišča ter dati izraza svojemu sovraši"*Ti do p-overnerja AUena. Sednj, ko i" V>ila stavka proglašena ter je dobil Hoveat eno leto ječe za svojo del"»vno^t v tem oziru. se veliko razmišlja o tem, kaj bo etoril Horvat. Nekateri so mnenja, da bo proglasil generalno stavko ter se s tem postavil po robu sodniku Curranu ter vsem sodnikom dežele, dočim domnevajo drugi, da bo stavka preklicana. Ko je stopil Hoivat iz sodne dvorane potem ko gra je sodnik Curran obsodil, je stopil k njemu neki nremoerar ter mu rekel: — Kaj naj storimo, Alex? Če pojdeš v ječo, ali naj se mi vrnemo na delo? Boljše je, Če se vrnete na delo, — je rekel Hovrat premogar- ZANESLJIVO IN HITRO oskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja druge bančne posle Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York Rojaki, poslužujte se vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $60,000.00 rezervnega raklada. Frank Sakser, predsednik. Včeraj smo računali za poiUjatre jugoslovanskih kron po sle dedih cenah: 300 kron----$2.35 1,000 kron ____ $ 7.50 400 kron ---- $3.10 6,000 kron $37.25 500 kron ---- $3.85 10,000 kron ____ $74.00 Vrednost denarju sedaj nI stalna, menja se večkrat nepričakc rano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna prej. Hi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dosp* ▼ roka. Denar nem Je poslati najbolj po Denestie Money Order, all W New York Bank Draft. . Fmk Sikser State Bank i?G«iuHt strut, mrm j. pirn: ' i- rfi-*. mi- sled nji se je obrnil proti tovarišem ter rekel: — Dobro, jutri nazaj na delo. iwwJWIP AMP 'ITI MffUTED UNDEE F—^ (11 1J APTHOMEMP BT MBi OF OOWM C Hff, W TBM M HI FOW 0iTOT OF NEW YOKE. H. T. By OWt If 1 W*. A. B. Builaeu«. P. M. Pet ZADEVA UMORJENEGA . POROČ. LAN6D0NA I __ t Japonski list trdi, da je stražnik, i < ki je rs*relil amer. poročnika, vršil le svojo dolžnost. , ] Tekio, Japonska, 16. februarja. , Ameriška vlada je pred kratkim < przvala Japonsko, naj pospešil, •v o j odgovor na poslanico Zdru- ] žen i h dr/av. tikajočo se usmrče-iija ameriškcvjra poročnika Lang-{ dena z križarke Al* any v .Vladi- ; vostoku rvl strani nekesra japon-; skesra vojaka, stoječega na straži. V svojem komentarju glede te zr.deve pravi l?st Jomiuri Smibnn, dn imajo armadne oblasti drugoč-'. ne nazore glede te?a slučaja kot! pa jih ima zunanji urad. V svoji' razpravi glede stališča vlade je list mnenja, da bo težko za vojno j sodišče kaznovati dotieno stražo,' kajti njegovo dejanje ne zahteva nikake kazni. Razventega pa bi imela obsodba vojaka, ki je vr5H svojo dolžnost, za posledico izbruh narodnega čustvovanja. Na drugi strani pa bi bila stavljena vlada v slučaju, da bi se straZe ne obsodilo, v položaj, kot da ignorira zahteve Združenih držav. ( Japonski listi prinašajo neki: ,baje avtoriziran komunikej, so-' .plašno s katerim ima Japonska pravico domnevati, da je konzu* 'nrno zastopstvo v Vladivostoku poverilo japonski armadi policijsko službo v onem mestu. Ugotovilo je posledica izjave ameriškega konzupa v Vladivostoku, da nI njegova vlada ničesar vedela o tei ureditvi. Z japonsSe strani se trdi. da ameriški konzul sicer ni ' bil navzoč na zadnjem sestanku I : konzulov, na katerem se je skleni- I lo poveriti Japoncem policijsko I službo, da pa je bil navzoč pri prejšnjih sejah, ko se je razpravljalo o tem koraku. GRŠKI IN TUBŠKI ZASTOPNI-j KI V LONDONU. II London, Anglija, 17. februarja. { Sem so dospeli turški in grški delegati, ki se bodo vdeležili konfe* , renče glede pogodbe, sklenjene v Sevreš. ' BRZOPARNULA "San Giusto", (prej nemški pamik Fuerst Bismarck), Coau-lich proga in "Calabria", Cunard proga, odplujeta 2. marca ▼ Trst. Cena: HT. razr. II. razr. " San Giusto, $12000 $180.00 ^ Calabria, $120.00 $205.00 -- z vojno takso vred. b Kdor zdi potovati z enim izmed f teh dveh parnikov, naj se nemudoma prijavi, ker sta to zadnja 0 parnika, ki odplujeta v Trst, do-U kler bo jugoslovanski konzul it izdajal potne liste. Odločite se takoj in pridite naj-\ kasneje 25. februarja! Frank 8akssr Štete Itek ANGLIJA IN JAPAN i OGROŽATA AMERIKO __I Bivši poveljnik nemške mornarice J resno svari Ameriko pred japon- * sko in angleško nevarnostjo. (Poroča Karl H. von Wicgand.) I Berlin, Nemčija, 17. februarja. Iz7:a leta 1914 je bivši vrhovni po- > veljnilt nemške mornarice, veliki i admiral von Tirpitz. sedaj vprvie ( prekinil svoj molk. Te dni je pa 1 eel (Ajavljati v "AUpremeine s Zoitun?*' serijo člankov, ki so nad vse značilni. I Pod naslovom '' Amerika in sve- ^ tovna vojna" pravi, da so postale j Združene države po vojni največ- j ti tekmec Anglije. 1 Zaenkrat bo to tekmovanje O- ? mejeno le na trgovino. Veliko bolj 1 j se ima pa Amerika bati Japonske. ] Žujo bo morala tekmovati v poli- 1 tičnem, ekonomskem in vojaškem ! i oziru. # . < Sedaj ni gospodarica morja ' Amerika. Morju vlada Anglija s ( svojimi številnimi mornariškimi , bazami, katere si je pridobila deloma tekom sedanje vojne, delo-^ 1 ma prej. , • Po Tirpitzovem mnenju je Fran j cija le drugi faktor v svetovni politiki ter je v vseh ozirih popolno- 1 ma odvisna od Anglije. AVSTRALSKI MINTSTR. PREDSEDNIK POŠKODOVAN. j Sydney, Avstralija, 17. febr. — . Avstralski ministrski predsednik Hughes se je danes pri neki igri ' težko poškodoval. DENARNE POSlLJATVE V L ISTRO. NA GORIŠKO IN i NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila : I popolnoma sanesljivo in sedanjim I razmeram primerno tudi hitro po1 "•celi Istri, na GariŠkem in tudi ns -1 Notranjskem, po ozemlju, ki je' 'zasedeno po italjanski armadi j ^ Včeraj smo računali za pofi ' Ijstve i tal j an skih lir po sledečih " cenah: 50 lir .... $ 2.40 100 lir----$ 4.20 300 lir .... $12.00 600 lir____$20.00 } 1000 lir .... $39.00 Vrednost denarju sedaj ni stal-Eina, mesnja se večkrat nepričako-3|Vano; iz tega razloga nam ni mo '.goče podati natančne eene vna -1 ___ • prej. " I IG računamo po ceni istega 1 dne, ko nam poslani denar dospe ~ v roke. Denar nam je poslati najbolj po I Domestic Postal Money Order, ali a(pa New Torte Bank Draft o FRANK lUKflER STATE BANK c. ti OorUandft 8t New York IZSEUEYANJE PREKO | TRSTA PREKINJENO, — i Strožje odredbe po vseh evropskih pristaniščih. — Italjanska vlada zvrača krivdo pa druge. Trst, 16. februarja. — Izseljevanje iz srednjeevropskih dežel jej prekinjeno, in vzhodno italjanska meja je zaprta. Izseljevanje bo toliko časa prekinjeno in meja bo tako dolgo zaprta, dokler teme-liito ne izčistijo tržaškega pristani šča. Izdane so jako stroge odredbe Vsi potniki, ki so bolni na tifusu, so v karanteni. j Italjanske oblasti ne puste v Trst oziroma v Italijo nobenega potnika ni Jngoslavije, Poljske in £1ehoslovaŠke, ker so se baje med trmi potniki pojavili slučaji tifusa. I Ta odredba bo najbrže en mesec v veljavi. Pa tudi zatem ne bodo Italjani pustili nobenemu potniku vkrcati se, dokler ne bo ? natančno izpolnil vseh predpisov, ^ ki jih zahtevajo v tem oziru Zdru-; žene države. Sifmor Saeeone, član italianske zdravstvene oblasti je izjavil: — Mi smo zaceli temeljito raz-kuževati vse priseljence. Dokler se položaj nei zboljša, ne bo niko-. raur dovoljeno priti v Italijo. Za z italjanske izseljence imamo pripravljene posebne parnike. Tudi z drugih evropskih prista-nišč poročajo, da so tamošnje e zdravstvene oblasti neumorno na r delu. e« | PRVI KABINET HARDING A. i: St. Augustine, Fla., 17. febr. —| S'številnimi problemi, katere je^ treba rešiti ie pred dnem inavgu-raeije, se je peval danes bodoči, predsednik Harding, v kojega di-uibi se je nahajal Harry M. l)augherty iz Ohio, ki je vodil njegovo kampanjo za nominacijo1 tekom pretekle spomladi in ki upa1 priti v kabinet kot generalni pravnik. Konečua sestava kabineta je zavzemala prvo mesto pri tozadevnih razpravah in Daughertv je predložil bodočemu predsedniku celo kopico informacij in nasve-j tov, katere je bil nabral tekom J svojega, dva tedna trajajočega, bivanja v New Yarku, Washing-tenu in dragih iztočnih mestih. Edina kabinetna mesta, ki dejanski še niso oddana, so ona mornariškega t&jrika, trgoskega in delavskega tajnika in ravno izbira HO WAT OBSOJEN NA ENO LETO JEEE. _______ Pittsburg, Kansas, 16 januarja. Predsednik kansaake premogar-ske unije, Alexander Howat, je »bil danes zastran omalovaževanja sodišča obsojen na leto leto ječe ;ter na povrnitev vseh stroškov ka-1 ženskega postopanja. I ZOPET UN&ANJE. Athens, Ga., 17. februarja. — Xeka ljudska drhal, obstoječa iz pet tisoč oseb, je naskočila v pretekli noči Clarke County jetnišm-| co ter vzela iz nje John Lee Eber-hardta, nekega črnca, katerega se je dolžilo umora neke Mrs. "Walter Lee. Drhal je odvedla črnca iz mesta ter ga obesila in nato zažgala njegovo truplo. teh tueh tajnikov je izvanredno težka po mnenju Hardinga. Potni listi, katerih izdajanje je bilo prejšnji teden prekinjeno, se bodo sedaj zopet dobili, toda samo do 1. marca. Od 1. marca dalje se jugoslovanski potni listi za nedoločen čas ne bodo več izdajali. ] Kdor tedaj želi po 1. marcu po-, tovati v Jugoslavijo, si mora že( sedaj preskrbeti potni list in sicer se mora VSAKDO SAM OSEBNO zglasiti pri jugoslovanskem konzulu, bodisi v New Yorku, Chi-cagi, ali San Francisco. Za dobavo potnega lista m treba starega potnega lista, niti kake druge listine* Potni list, ki bo sedaj izdan, bo veljaven za vedno, tako da bo, žnjim mogoče potovati še-le čez ■ nekaj mesecev, ali še-le čez eno leto. Potuje pa se lahko tudi takoj.1 Kaka določba glede potnih li-i stov bo prišla po 1. marcu v ve-| ljavo, se sedaj še.ne ve; naznanili ps bomo, kakorhitro bomo izvedeli. Italjanski potni listi za one, ki sedaj spadajo pod Italijo, se tudi ie nadalje dobivajo ravno tako kot do sedaj. Frank Sekir Slate Bank. ČAŽČENA KOT JUNATINJA. JE j BILA LE — fePUONKA. Pariz, Francija, 17. februarja. Mme. Lujiza Thulliez, belgijska ljudsko-šolska učiteljica, ki je dobila tekom svetovne vojne križec Častne legije ter nadaljna vojna odlikovanja, si je rajše izbrala samomor kot da bi se jo razkrinkalo kot špijonko in izdajalko domoljubnih prijateljev. Tako izjavlja-|jo današnji tukajšnji listi. Zavži-Li je večjo množino strupa na svojem domu v vasi Wiheries. v "bližini Monsa, potrm ko je bila pozvana, naj pride pred sodnika. Madama Thulliez je bila zvezana z Edith Ca v (HI, angleško bol-niško strežnico, katero so usmrtili Nemci v Bruselju dne 15. oktobra 1915 ter z grofico Ivano de Belleville, katero so Nemci obsodili na smrt, ki pa je bila pomilošeena |vsled posredovanja ameriškega predsednika Wilsona. Ona sama, namreč madama Thulliez, je pad-'la v roke Nemcev ter bila tudi 'obsojena na smrt, a španski kralj lAlfonzo se je potegnil zanjo in bila je oproščena. Tekom preiskave Spijonažuih o-peracij v Monsu se je našlo dokaze, da je madama Thulliez izdala dosti svojih prijateljev, med kate-, Hmi je bil neki arhitekt, katerega ,'so Nemci ustrelili istega dne kot . Edith Cavell. Sodnik jo je pozval, i naj pride k njemu ter se opraviči, . a ona je rajše zavžila strup ter i napravila konec svojemu življenju . kot da bi se morala zagovarjati radi ipijonaže ter izdajstva svoje domovine, j --- da sme bivSi nemški kronprino Viljem stanovati edinole v Wie-jringen. Vsled tega bo tudi zana-i, prej plačeval*, njegove stroške. 8LUŽKENJA NEMŠKEGA PO- 4 SLANCA KOT TATICA. | - . ' Pariz, Francija, 17. februarja. Nemško poslaništvo je zopet en- ! krat postalo središče splošnega za- 1 |nimanja vsled aretacije guvernan- 1 te nemškega poslanika Viljema ( Mayer von Kaufbeuren in sicer 1 na temelju obdolžbe, da je kradla 1 fino žensko spodnje perilo, obšito s čipkami, iz Louvre department prodajalne. j, i v m *' , Ženska se imenuje Elsa Haus-smann ter je stara nekako šestdeset let. Prišla je iz Berlina pred tremi meseci ter vsaki dan spremljala dve mladi hčerki nemškega j poslanika na obiskih po department prodajalnah, po parkih in > drugih zanimivih prostorih. Neki detektiv v Louvre department pro dajalni jo je zapazil, kako je sku-. . šala skriti ukradeno blago v poseben žep svoje obleke. j Ko je čul nemški poslanik o tej r aretaciji in škandalu, katerega je napravila njegova uslužbenka, je ^ prihitel v Louvre prodajalno ves. jezen ter tam zagotovil vodstvu,' da bo povrnil vso Škodo in plačal i za senzacijo. Nato pa je poslal gu-■ v era an to proti Nemčiji s prvim I vlakom, ki je odšel iz Pariza v do-• tično smer. Francosko časopisje je seveda j pozabilo ta dogodek ter izjavlja, y da se značaj Nemcev ni izpreme-nil izza sklenitve premirja in da so celo uslužbenci nemškega po-1 slaništva prepojeni z duhom, ki je - navdajal kronprinca tekom voj-i ne.— e HOLANDSKA ZOPET PLAČUJE ZA BIVŠEGA KRONPRINOA. j. - Haag, Holandska, 16. februarja. Holandska vlada vstraja pri tem, Sitgnfilmnutska j&ttoL ifeiturta Ustanovljena L 1898 wg&S^Ry InkorDorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki: Predsednik: RUIX>LF PERDANi 933 E. lSoth St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BAL ANT. Box 106, 1'ear! Avenue, Lorain O Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERS*. 624 N. 2nd Ave. W. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. S., Pittsburgh, Pa. _• Nadzorni odbor: MAX KERŽIŠNIK. Box S72, Rock Springs, Wyo. MOHOR MLADIC, 2003 So Lawndale Ave. Chicago. IIL FRANK ŠKRABEC, 4S22 Washington St., Denver, Cola Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6127 St. Clair Ave., Clevenland, O. Združevalni odbor: VALENTIN P1RC. 319 Meadow Ave., Roendale, Joliet, IIL PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street. Iji Salle, 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, Colo. ANTON CELARC. 706 Market Street. Waukegan. IIL - Je« I not i no uradno glasilo: ,'GLAS NARODA". - Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritoži« naj se pošilja na predsednika porotnega odhont. ProSnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se jM»>ilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se prii»oroča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8. člani ali članicami. Iz Slovenije. leto. e) Pravico proste žgaujekn-i he imej vsak producent brez ozi-• ra. ali plačuje kak obrtni davek . ali ne. e) Posestnikom z vec po-. sest vi naj so tla na prosto, da ku-, hajo na vsakem posestvu gotov . del njim za prosto žganjekuho . piipeznanili dni. d) Deputati vi-, nič a rje v v obliki tropin in sadja , ali drož se naj upoštevajo kot . njih lasten pridelek, ki ga sme , viniear prosto kuhati pod istimi pogoji kakor posestnik-produ-. cent. eV Dovoli se naj. da ;>e sme-. jo kuhati trošarine prosto različ-lio vrste sa«l.ia. sadnih in vinskih odpadkov, f) Poviša se naj čanov-!na doba za trošarine prosto žga-|n.j«*kuh<» na dvakratno število d<> sedaj za to določenih dni. g) Tolčenje žganih pijač na drobno se ' naj dovoli. — 4. Da se zloraba ) imen naših si o v epskih vin. kakor 11 jutomerčana. pekrčana. zavrea-na. bizeljčana i. dr.. onemogoči, se t pozivlje vlada, da i»ila naredbo .v zaščito proven i jence vina. s katero se: a prepove pod kaznijo i vsakemu točenje ali prodaja vina !pod katerimkoli imenom naših 'sl»vitih vinskih goric, če eši kle-tarska kontrola v zaščito prove-nijence. Za izdajanje proizvajal-! ni h priznanic naj bi se ustanovili-za vsak vinarski okohs ali pa za področje vsake podružnice "Slovenske kmetijske družbe'' posebne komisije, obstoječe iz treh čla-jiiov. ki bi jih imenovala deželna vlada na predlog dotične podružnice •'Slovenske kmetijske clruž-ibe". — 5. Ker se često dogaja, da j dobiva ''Slovenska kmetijski! družba" različne gospodarske potrebščine v vagonih preko Spilja v Ljubljano, vsled česar morajo [njene štajerske podružnice, ki do-j bivajo blago od družbe, nositi dvakratne transportne stroške po I železnici (največja nesmisel se dogaja pri razpošiljanju apnene-i ga dušika, ki ga prejema družba iz tovarne v Rušah pri Mariboru, ga ima v zalogi a* Ljubljani in ga i nato zopet iz Ljubljane pošilja j na Štajersko). se "Slovenska kmetijska družba" nujno poziv-»Ije. da ustanovi za svoje štajerske podružnice v/Mariboru pri-merno skladišče. — 6. Pred davnim časom so poročali razni listi, 'da je izvoz trt iz Jugoslavije prepovedan. kar je čisto pravilno, kmalu nato pa zo|>et. da je tudi j uvoz trt zabranjen. V primeru, da odgovarjajo poročila v listih ,resnici, se vlada opozarja, da je j treba prepoved uvoza takoj ukiniti ter uvoz na vse mogoče načine pospešiti. Novi davčni urad v Preval j ah in sicer za vzhodni del pliiberske-ga in jugovzhodni del šentpavelikega okraja je ustanovljen. , Iz Kozjega. V vsaki vasi našega okraja so i bile polnočnice. samo pri nas v : Koz jeni ne. Dekan Marko Toma-I žič se je izgovarjal, da radi po-■ manjkanja sveč. Toda to je le , prazen izgovor. Dekan nas je ho-! tel kaznovati, ker smo volili Samostojno kmetijsko stranko. Ako se dekanu in kaplanu ni ljubilo J vstati, tedaj naj bi naprosili dvor-inega kaplana profesorja Ujčiča. j ki bi gotovo ustregel naši želji. 'Na dan volitev se pa je dekan vse bolj pobrigal in pri skriniei kle-: rikalne "iKraet.ske zveze" stal kar cel dan. Radi koga torej peša vera. kdo ne skrbi za verske potrebe ljudstva? Lahek odgovor. 1 Amerikanske trte iz trtnih nasadov na Štajerskem. * Državno vinarsko nadzorništvo v Mariboru objavlja, da preseza-jo dospela naročila na ključe desetkrat razpoložljivo množino. I vsled česar morejo posamezni na-I ročniki dobiti največ 500 komadov tega blaga. i Za vinarstvo in sadjarstvo. , Vinarski in sadjarski odsek . "Slovenske kmetijske družbe'* v ( Mariboru se je na svoji zadnji seji posvetoval o raznih aktualnih vprašanjih. zadevajoč ih vinarstvo in sadjarstvo, ter sklenil na-I to sledeče resolucije, ki so se j predložile merodajnim oblast vom: 1. Vsled pretečega uvoza italjauskega viua se zahteva, da ' se Italiji pri predstojnik trgovin" skill pogajanjih uvoz vina ne | koncesira, oziroma da se določi j na uvoz italjanskega vina tako ■ visoko carino, da bo omogočena našim vhiogradnikom konkurenca. Zato se pritegni k omenjeni konferenci tudi vinogradnika-strokovnjaka. ki pozna temeljito I vinogradništvo v Jugoslaviji in Italiji. — 2. Ker se nahaja država .neposredno pred sklepanjem trgovinskih pogodb z vsemi sosednimi, državami, se opozarja vlada na to. da z vso energijo -ščiti naše vinogradništvo, da onemogoči uvoz . vina in da doseže ugodne izvozne 'pogoje za naše vino. Zaratega se j naj k trgovinskim pogajanjem1 (strolvovnjaki-vinogradniki. — 3. (Ker se žganjekuha iz sadja. sad-| nih in vinskih tropin in drož ko-' maj izplača, vsled česar se opušča1 žganjekuha. s čimer se mnogi gospodarski proizvodi izgube, zahteva odsek: a) Trošarina na žganje se pobiraj v srebru, toda |ne povišaj se istočasno število, j hektoliterskih stopinj za 100 od-J-stotkov. b) Ker sedenja določila o trošarini na prosto žganjekuho ne odgovarjajo razmeram, ker iz-! gubi vsled njih gotov del posestnikov in viničarje-v. katerih od-1 škodnina za delo obstoji večino-i m a prav pri odpadkih andja in vinskih tropin, ki se jih more uporabiti le za žgajijekuho. pravico, do proste žganjekuhe, zato se naj prištejejo med služahništvo vsi na loosest vu zaposleni delavci po skupnem številu delavnih dni na Peter Zgaga Dosti starokopitnih Amerikan-cey bo proti temu, da si nabavi Amerika kolonije v inozemstvu, ka korhitro bodo izvedeli, da imajo Angleži zadrege z maliaradžo v Tonk, majhno deželo v Indiji, ki obsega približno tri trisoč kvadratnih milj. * * * Neki dušeslovec iz Chieaga je mnenja, da je neupoštevanje suliih postav krivo sedanjega zločinskega vala. Ta dušeslovec bi moral |izpustiti besedo "neupoštevanje" i in stvar bi bila približno resnična. * * * Angleški visoki plemenitaai so vsled visokih davkov prisiljeni prodajati svoja velikanska posestva — Vojna je kljub vsemu napravila vendar tudi nekaj dobrega- — -5 * * Senator Harding noče ničesar ve deti o izjemni postavi, vsled katere naj bi se mu odpustilo kot predsedniku Združenih držav dohodninski davek___On pozna dobro čeri politike in ve tudi zelo dobro, zakaj dela tako. ♦ ' Čim plitvejša glava, tem globlji predsodek. " * * Navdušen družabnik ima ponavadi ostra ušosa ter vedno zaposlen jezik, a njegove roke se no-jčtjo lotiti nobenega dela. ; * * * I Xa londonski konferenci bo zastopanih od petindvajset do trideset držav. Poglavitnih držav bo pa manjkalo — nanifcč Združenih držav. - * * Od desetih dobrih besed se""jili devet izjrubi; deset slabih besed pa dvajset slabih rodi. * * * Javni kotiček. Neki angleški učenjak vprašuje, zakaj imajo nekateri ljudje več otrok, in nekateri manj. Jaz bi mu to s par besedami lahko povedal, toda ne v "javnem J kotičku*', t * * * Kaj je poljub — me vprašuje neka znanka. Jaz imam dva odgovora. Prvi se glasi: Poljub je cvet ljubezni. Drugi odgovor pa ne spada v i javnost. - * * Kot znano, se je zanesel tifus v Ameriko. Zanesli so ga potniki na italjanskih ladjah. Tifus prenašajo uši in podgane. Z eno besedo rečeno, vališče tifusa je tam. kjer je umazanost. No. v Italiji je je hvala Bogu dosti. Kdor je prišel j z laškim parnikom v Ameriko, ve več kot preveč povedati o umazancu in nesnagi. * * * Italjan pa Loče biti čist pred svetom, čeravno je njegovo telo skoraj tako umazano kot je njegova duša. " * * - rtaljanska vlada je torej eno-sta viio rekla: Juprcslovani so za-nesli tifus v Trst. in zato ne bo smel priti v to pristanišče najmanj en mesec noben Jugoslovan. •S -3 * To razdobje bodo pa Italjani uporabili za delo. Čistili bodo svojo parnike. skrajni ča*s je že bil. kajti drugače bi laška fakina-ža poginila v svojem lastnem blatu. * * * In ko bodo enkrat parniki očiščeni. naj posije italjanska vlada, če je res tako poštena, kot pravi, de je, dobro metlo in dobro krtačo V zasedeno ozemlje. Našega nekdaj poštenega, kristalno čistega naroda so se namreč lotile grdo laške garje. Umira na teh gar-jah in umrl bo, če se jih kmalo ne iznebi. Ixvoz in uvox. Jugoslovanska vlada je dovolila uvoz poljedelskega orodja. Dalje je dovoljen uvoz fig r vencih in zoženih vrečah v teži od 5 kg dalje. Enako je dovoljen uvoz vsakega šolskega in pisarskega materijala. Iz Jugoslavije ne bodo smele izvažati pšenica, rž, koruza, konji, ovee in voli. Vsi mlečni izdelki se smejo uvažati' in izvažati Nadalje je dovoljen uvoz 100 vagonov cikorije. tudi pri raznih zabavah, katerih I i se slovenski narod vedno zveseli. Calumet, Mich. V mrl je 3. febr. Janez Kolbe-zeu, spreviden s sv, zakramenti za umirajoče. Pogreb se je vršil dne 1 ■». febr. Pokojnik zapušča tukaj vdovo in 5 nedo rast lih otrok ter j 1 eno sestro, v starem kraju pa ma-• ter. sestro in dva brata, eden ože-njen. drugi je župnik v pokoju v Črnomlju. Pokojnik je bival na Calumetu *A> let in je bil star 58 let. Spadal je v slov. društvo sv. Jožefa, katero ga je spremilo k zadnjemu počitku iz cerkve sv. Jožefa na groblje v Lakeview. Umrla j11 St. Clair Ave., i ko se jc 10. febr. zgodaj zjutraj : vračala iz bližnje grocerije. Ona j je začela kričati, nakar je napada lee zbežal. I Napaden je bil 13. febr. zvečer nekoliko po 11. uri rojak Anton jPeterlin. stanujoč na 997 E. 63. St. Vračal se je iz Norwood gledališča. ko ga skoro tik pred njegovim domom ustavijo trije fan-i talini, inu zagroze z revolverji ter vzamejo iz žepa $40, ki jih je imeli pri sebi. Peteriin je napad in ropi takoj naznanil polieiji. t oil a do| sedaj ni prijet še nobeden izmed i mladih banditov. I "mrl je ponoči na 14. febr. rojak Jakob Česnik. star 32 let, ;stanujoč na 6032 Honna Ave. Po-] kojni je preminul po kratki bo-j jlezni na možganih. Bil je član, ; društva Naprej št. 5 SNPJ. Po-! :j?reb se je vršil 16. febr. pod vod-! jstvom slov. pogrebnika J. Želeta.; Chicago, HI. Na pustni torek se je ponesrečil rojak Jack Turšič. Ko je izstopil iz voza cestne železnice, ga je zgrabil avtomobil, ki je z največjo naglico vozil tik zadaj za železnico, pa vzdignil v zrak ter ^a vrgel daleč proč. Turšič je dobil težke poškodbe na glavi, ki pa : k sreči niso nevarne. — Istega : dne se jo ponesrečil tudi njegov ' brat Matija Turšič. V tovarni mu i je žaga vjela roko in mu odrezala prst. Anton Duller, sin rojaka Aloj-| zija Dullera, je zbolel in je v bol-i nišniei. kjer je bil operiran, j Zdravje se mu hitro vrača. i South Chicago, HI. j Poročila sta se Jožef Rumatz in Miss Mary Mauer. Bilo srečno! I Umrl je Anton Zupane v starosti 43 let. Bil je več kakor eno leto bolan na vodenici. V Ameriki zapušča enega brata. N. v m. p.! Iron Mountain, Mich. Tukaj je umrla 30. januarja (soproga rojaka Louis Berve-ta. Joliet, 111. Poročen je bil 6. febr. v slov. cerkvi sv. Jožefa rojak Jožef Sč«k iz Ottawe III., doma Iz Vipave na Notranjskem, od koder jo dospela I. febr. njegova nevesta gdč. Jožefa Furlan. Tovariš mu je bil Jožef Erjavec in tova-rišica ga. Jožefa Erjavec iz Jo-tiota. Obhajali so kratko svatbo na domu tovariša in tovarišiee na 1013 North Chicago St. Poslovila sta se že omenjeni dan in zopet se podala na svoj dom v Ot-tavvo. Bila srečna na mnoga leta! Rojak Frank Zupančič je bil zadet od poulične kare na Granite cesti 8. febr. zvečer. Ikevo roko mu je kara odtrgala, ko ga je drgnila pol bloka. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se je šele začel zavedati svoje nezgode. Izpovedal je. da stanuje na 1143 North Broadway, a je doma v Oak Forest, HL Vilo rojenice so vasovale pri družini Geo. Gušiča na Bell ulici. Prinesle so zopet zalo hčerko. Pred nekaj časom se je ustanovil ''Pevski zbor cerkve sv. Jožefa''. V ta zbor se je dosedaj vpisalo lepo število mladih Jjudi. Želeti je pa. da bi se jih še več vpisalo v ta zbor. k* naj bo čast in ponos Slovencem. Znano je vsakemu, da se je' slovenski narod vedno zanimal za petje, zlasti pa Sjfovenei v Jolietu. Vsi na dan, da se olepša cerkveno petje, kakor - Izrabljanja koroške nesreče. Ljubljanski "Slovenec" piše: Slovenski liberalni listi se niso kakorziuuio. p o miš! j aLi Lzrab-ljevati veliko narodno nesrečo na Koroškem v strankarske name-i'.\ Komaj je bil zn*m izid plebiscita, so že zaoeii napadati svojega političnega nasprotnica , SLS, češ. ona je kriva, da so koroški Ncmčurji glasovali ri Avstrijo. Ker se je jj^oti temu straukeinu iz-rabljevanjn splošneg;. narodnega gorja vzdignila vsa poštena javnost, so po par napadih utihnili, tembolj, ker st j^ pokazalo, da so eni, ki največ kriče. m* j več krivi. Zdaj tik pred volitvami, ko vidijo naprej svoj popolni poraz, pa so zopet začeli, iz Koroške kovati kapital zase. pa s takimi izmišljotinami, da t-e dajo kar ? roke prijeti. "Narod" pravi- "Lansko leto so si vi« pli v glavo slavni vodilelj i 8L8, da moramo osvojiti Koroško z lastnimi močmi,'* vsled česar dolži voditelje SLS stranke, da so krivi izgube stotin naših mladih ljudi, k" so takrat v boju za Koroško padli. "Slovenski Narod* naj gre vprašat dr. Žerjava, na čegavera zeln;kn je i:rastel vojaški pohod na Koroško, ta mu bo vedel čisto natančno povedati. — Potom p'še "Narod": "Vso svojo zmožnost jc pokazala klerikalna uprava na Koroškem". — "Narod** naj nam pove. i oliko klerikalnih uradnikov je bilo v koroški upravi koliko pri sodniji. davkariji, carini, železnici, koliko učiteljev, potem bomo govorili pa dalje. — Najlepša pa je tale; "Plebiscit nam je odprl oči. Vodili so ga možje, ki pa so morali v prvi vrsti dokazati politič-ro pripadnost. Ce je bila ta ugotovljena, bo je šele njemu poverila ta sveta naloga. Pri t^m pa, so bili možje, ki so to sveto nalogo vršili tako, da so prišli v navskrižje s kazenskimi zakoni," Zdaj pa naj se gospodje, ki to imeli ▼ rokah propagando na Koroaken., gredo "Slovenskemu Narodu" zahvalit za ta lep kompliment. To so general Majster s eclim svojim štabom, profesor Dolar, velikovški Narodni svet, v katerem so istotako sedeli, skero sami pristaši liberalne stranke, in dr. Mišic ter gospod Maskota v Borovljah. — Slovenski duhovniki pa so bili potisnjeni v drugo vrsto, so pa se-vetfa složno delovali z omenjenimi faktorji, jih mora vsak pošten človek vzeti v zaščito pred glešilom njiliove lastne stranke: gft ft£ live zakonov, pa nam je :'.pan le en slučaj, ao- Obsodba Moskve. Kakor znano, je lani jeseni na Murmanu tajuostuo izginil francoski komunistični deleprat Lepetite, ko se je hptel vl.reati nazaj v domovino, odkoder je Bil prišel v Rusijo proučevat razmere. Ljudski trlas pravi, da je I^esiiinova vlada dala ubiti, da se tako iznebi svojega obtožitelja pred Evropo, ker Lepetite ni zamolčal, da je cd bolj še viškoma režima dobil najslabše vtise. "Le LiberU'ire" pri-občuje zdaj pismo komunističnega delavskega voditelja, datirano na železni carski sindikat v Parizu 28. julija 1920. leta, ki ga je nekdo sedaj prinesel v Francijo. Slove: "Prvi vtis je ta. da se voditelji boljševizma na vso moč prizadevajo inostraniin delavskim delegatom pokazati le ugodn<" strani njihovega sistema, skrbno skrivajoč dno, kakor se prizadevajo, da ne bi neizobraženo rusko ljudstvo čitalo ničesar drugega kakot izključno boljševiško literaturo''. Nato opisuje Lepetite podrobno položaj v Rusiji vpravi, da so mosta, v katerih je Ml, enaka grobiščem. 4'Sroe se krči ob pogledu na toliko bedo". Dalje pravi: "S stališča političnega in intelektualnega, imajo v Rusiji samo boljseviki pra-\i<*o izražati svoje mnenje, tako da nimamo diktatu:e pioletarijata. ampak diktaturo bolj.ševikov. Ne glede na vso propagando in strahovito moč organizacije, ne bi bili boljševiki mogli obvladati razuma mas, če bi bil; dovolili nasprotno kritiko. Oni ne terorizirajo z monopolom tiska samo nasprotnikov, ampak tudi lastne pii-t^še. To jc ena najtrših strani njihove revolucije. Središče prebivalstva. Večina izmed stoprtmiljonskega prebivalstva Združenih držav »»*' v«-«lno živi v severovzhodnem delu dežele. Ob vstanovitvi naše velike republike jih je živelo tam največ in i*totako je tudi danes. Soglasno z aficijenim poročilom ki je dospelo to dni iz Washing-t( na, se je središče pomaknilo v zadnjih desetih letih desc* milj bolj proti zapadli ter »»e .orej šc vedno nahaja v bližini mesta Spencer, Lud. — | Manj kot polovica ljudi živi na prostoru, ki tvori tri četrtine j ozemlja Združenih držav. Predsednik Wilson pravi v "Zgodovini ameriškega naroda*', da' je središče prebivalstva sedaj praktično stalno ter dokazuje s tega j »tališča, da je treba smatrati deželo kot ustaljeno. To pa nikakor ni logično. A* zadnjih desetih letih se je na tisoče farmerjev izselilo v ka-itad.ski freverozapad. Tckoni istejra časa se je prebivalstvo Caifornije pomnožilo za cel miljon. Vsledtega se je tu
  • 0 Za inozemstvo za celo leto (7.00 Z* Četrt teta »1-50_xa pol leta _fs.so GLAS NARODA Josipino. S letne-ga Josipu iu letnega Mirka. — Pred dvema letoma je od v1 a Vrli uneeva žena k materi na "West falsko. ker se 7, možem ni razumela in ker ie ž njo zelo irr«.1«" ravnal in jo eelo pretepal. Z materjo. 7.1 letno starko, se je f>. decembra 1920 povrnila k svojemu možu v Ljubljano. V ča>u. ko je bila žena na "Westfalskem. je mož imel pri sebi neko priležnieo. Gmotno je precej dobro stal. ker so mu njegovi trgovski posli 7vi-je uspevali. Nekaj dni prej sta mo4 in žena odšla na ples "Društva ljubljanskih izvošekov". ki jr bil v hotelu Tivoli. Okoli 3. uro zjutraj sta odšla domov, kjer je med njima nastal prepir radi bivše Vrliunčeve priležnice. Kakor pripoveduje stara mati. je mol ženo psoval. sramotil njene otroke, žena pa je možu očitala prilež-nieo. V jezi je mož planil nd ženo. prijel za vrat in vrgel v kot tet .nameril proti n.iej revolver. Žena ;mn je pri tem hotela izviti revolver iz rok. revolver pa se je spro ži- in zadel moža v g'avo. Zgrudil se je mrtev na tla. Žena Emilija je po tem groznem dogodku zbe-'nla iz sobe ter poklicala sosede 1 ki so pozvali stražnika. Nato ic ■ d^šel na lice mesta revirni nadzor nik Jože Hab<\ da je ugotovil de jjnski stan. Sodni zdravnik - iz Ivedenec dr. T.esjak je ob šesti uri ugotovil, da je Ivan Vrhunec mr tev. — Eniilo Vrhunc so aretirali Kako se je cela zadeva izvršila bo dognala preiskava. Sološno n srni l.i en je zbujajo zapuščeni trij< nedolžni otroci. Poroča William H Moran. načelnili Tajne siuibe Zdr. držav. Leto, ki je ravnokar poteklo, je pomenjalo največje zločinsko leto, kar so jih doživele Združene države izza leta 1S97. Ta povečala aktivnost zločincev je obsegala skoro vsako fazo zločinov, a prav posebno so bili delavni bančni roparji, ponarejevalci denarja ter sleparji z denarjem. To povečanje zločina je pripisovati v prvi vrsti neurejenim razmeram. sledečim vojni in v drugi vrsti prohibieiji. Odlični opazovale! so ugotovili, da so vračajoči se \ojaki odgovorni za povečanje zločina. Čeprav je brez dvomu res. da so bili odpuščeni vojaki v več slučajih zapleteni v zločine tekom preteklega leta, je vendar nepravilno izjavljati, da so bile vojne izkušnje naših vojakov, ki so jih nujnitile, da so s- izrodili zločinski karijeri. Dejstvo je, da je spravila mobilizacija na tisoče naših fantov iz poljedelskih okrajev v mesta, kjer so bili prvikrat v svojem življenju deležni laično* t i velikomestnega življenja. V številnih slučajih so bili ti mladeniči tako omamljeni od hrupa in vabljivega bleska mest, da se niso hoteli vrniti v svoje domačije in če so se vrnili, so postali kmalu tako nezadovoljni, da so se vrnili v mesta, v. največjih slučajih brez vsakega kapitala ter množili tam vrste nezaposlenih. Na ta način je bilo na tisoče neizkušenih mladih mož zbranih v tujem okolišu v času, ko je bilo prvič občutiti pritisk nezaposlenosti, in neizogibno je bilo vsled tega, tla so se nekateri manj odporni uda-li skušnjavam, katerim so bili izpostavljeni. NadaJjni faktor, ki je uplival na takozvani zločinski val, je bila preureditev vojnih industrij. Izza leta 1914 so dobivali dlavci v znumcijskih napravah, ladjedelnicah iu drugih tvornieah, v katerih se je izdelovalo vojni materij al. pet do sedemkrat večje plače kot se jih je plačevalo kedaj poprej. .Številni ti delavci so bili v največ slučajih le napol strokovno izurjeni ter jim je manjkalo predvsem varčevalnega instinkta. Zapravljali so svoje zaslužke tako hitro kot so jih dobivali ter se niso prv nič ozirali na dejstvo, da mora priti kmalu do konca dobe te velike prosperitete. Ko je prišlo premirje ter so pričele različne* vlade odpovedovati svoje kontrakte, so bile tvorniee prisiljene zapreti svoja vrata in na tisoče mladih mož, ki so prej zaslužili po petdeset, sto in stopetdeset dolarjev na teden, je bilo brez dela. Pretežna večina teh delavcev ni prihranila praktično ničesar, in številni so se navadili poleg tega udobnega i:i celo ekstravagant-nega življenja, vsled česar se niso hoteli vrniti na težko delo, s katerim so bili zadovoljni. Položaj, ki smo ga orisali v predidočem. ima opravka z iz-j.remembo možkega kriminalca v aktivnega kriminalca. Ista vrsta o-Irolščin pa je imela tudi svoj upliv n*» profesijonalne kriminalce. Celo ljudje odločno kriminalnega razpoloženja bodo včasih živeli pošteno če se jim bo to zdelo primerno in dobičkanosno in tekom vojne se je zdelo številnim kriminalcem bolj dobičkanosno delati pošteno vsaj za toliko časi, dokler so se jim obetali veliki dobički. Ko je prišel konec te dobe s- je vrnil profesijonalen kriminalec k svoji stari obrti še z večjim navdušenjem. Keklo se je, da je imela prohibieija v več kot enem oziru opravka s tem povečanim zločinskim delovanjem. Po mojem mnenju je imela prohibieija s tem opravka vsaj v indirektnem smislu. Po mojem mnenju je imelo zatvorjenje salonov po vseh Združenih državah 7» posledico, da so se prejšnji njih gostje poslužili drugih shajališč, kjer SO zašli v zločinske kroge, včasih nevede in nehote. — S tem ne mislim uslužbencev podjetij, ki so se pečala s prodajo opojnih pijač, temveč oni napol potepuški razred ljudi. kat(*re je bilo vedno videti krog salonov. V prejšnjih časih ni segala ambicija teh mož dalje kot do tega. da dobe par drinkov ter sem pa tam kak prigrizek. Sedaj pa, ko so njih duhovi čistejši vsled prisiljene treznosti in njih eneržije neporabljene, so postali resnejši problem za policijo. i desetimi leta 1919. Lansko leto je bil distrikt Columbia, ki je stal na prvem mestu, kajti tam se je izvršilo 61 aretacij. Letos pa stoji Columbia na tretjem mestu z 72 aretacijami. Ker potrebuje ponarejanje, posebno ono bankovcev, veliko mero tehnične izurjenosti, je polje delovanja Tajne službe bolj omejeno kot bi človek domneval. Dolga proučevanja in izkušnje -usposabljajo izvedence urada, ne le, da hitro zaslede ponarejen bankovec, temveč da v številnih slučajih lahko definitivno izjavijo, kdo je napravil ta ponarejeni bankovec s tem, da ugotove prav posebni način izdelka. Število izvedenih graverjev, ki so v stanu napraviti tako ploščo, je zelo omejeno in s pomočjo unije graverjev je lahko precej natančno ugotoviti, kako in kje je zaposlen kak graver. Preiskava se vsled tega pogosto omeji na par izvedenih graverjev. Razventeg* pa ima urad v neprestani evidenc: vsa gibanja znanih ponarejevalcev, onih v ječi in izven nje in kakorhitro pride Tajni službi v roke kak ponarejen bankovec, ki izgleda kot delo tega ali onega ponarejevalca, vedo agenti Tajne službe zelo dobro, kje ga najti ali iskati. Kakorhitro izve Tajna služba za obstoj take plošče ali stroja za I kovanje ponarejenega denarja, ne pozna nobenega miru in počitka, dokler se priprav ne zasledi in zapleni, kajti dokler so priprave drugod kot v rokah oblasti, se je vedno bati. da se bo po služil prilik kak prebrisan kriminalec ter preplavil deželo s ponarejenim treuarjem.. Kakorhitro se take priprave zapleni, se jih spravi v skladišče Tajne službe, kjer ostanejo, dokler se ni nabralo toliko tega blaga, da je očiščenje upravičeno. Skoro vsaki dve leti ee skladišče napolni in urad imenuje nato tri svoje uslužbence, ki nadzorujejo uničenje teh priorav. Zaboji, ki vsebujejo ponarejen kovani deuar, se odnesejo v topilnico, kjer ta denar stope. V slučaju, da je ta kovani denar napravljen deloma iz srebra ali zlata, se stopljeno srebro in zlato vrne za-kladniškemu uradu. Ponarejenemu denarju se posveča isto skrbnost, kot pristnemu. Vsak uslužbenec, skozi kojega roke gre ta ponarejeni denar, je tudi osebno odgovoren zanj. Agent Tajne službe, ki zapleni tak ponarejen papirnat ali kovan denar, mora napraviti poseben inventar na že pripravljenem formularju. Ta formular se nato predloži sodišču v dokaz, in pozneje pride v roke urada Tajne službe, ki ga vrne agentu, če je vse v redu. V tej čudni in pogosto zelo mešam zbirki je najti čudne priprave, ki kažejo v številnih slučajih novinca v obrti, v drugih pa dovršenost in znajdijivost dovršenega mojstra v zločinu. Tako so naprl-mer našli agenti model za kovanje denarja, obstoječ iz dveh kosov lesa, v katera se je napravilo odtis denarja s pomočjo pritiska. S tem modelom so delali niklje iz svinca, katere se je metalo v avtomate. V nekem nadaljnem slučaju so rabili navadno ročno stiskalnico za. limone, v kateri je imel ponarejevalec ilovico za odti?kavanje ponarejenih kvodrov. Poleg izvrstne jeklene plošče, s pomočjo katere se je lahko tiskalo skoro popolne bankovce Združenih držav, se je nahajala mramomata plošča. To ploščo so dejanski rabili za tiskanje desetdolarskih bankovcev in več teh se je spravilo v promet, čeprav so bili pristnemu denarju tako malo slični kot je podoben bankovcu kupon za smodke. Ena najbolj ženijalnih priprav, ki je prišla v roke Tajne službe, je obstajala iz takozvanega stroja za izdelovanje zlatnikov. Ta stroj je m izdelan iz poliranega niklja in medi in človek bi ga orez dvoma smatral za to, kar bi dejanski bil, — namreč stroj za kovanje zlatnikov po pet dolarjev. Kadar zaprt, je obstajal ta stroj iz dveh cilindričnih škatelj iz medi. kojih vsaka je bila šest inčev v premeru in poldrugi inč debela. Notranja površina je bila iz poliranega niklja in v sredi se*je nahajal na gornji in spodnji strani odtis zlatnika za pet dolarjev. Tega stroja se je podložil premeten slepar, da oslepari z njim kriminalno razpoložene ljudi, ki bi radi izdelovali ter razpecavali ponarejen denar, če bi lahko delali to povsem varno. Žrtvi se je poka-zlo stroj najprej odprt. Nato ga je slepar zaprl ter vlil v odprtino raztopljen beli metal. Po preteku par minut je odprl in v sredini škatlje je ležal v vdolbini denar, napravljen navidezno iz bele kovine. Slepar je ta denar vrgel v neko tekočino, *» kateri je rekel, da vsebuje snov za pozlačen je in ko je vzel denar ven iz te tekočine, je izgledal kot pristen zlatnik. Da še bolj preslepi svojo žrtev, je dobila slednja navodilo, naj odnese znalnik v prvo banko ter se prepriča. da je zlatnik dober. Namen je bil prodati zaslepljencu pripravo za dobro svoto pod pretvezo, da bo lahko izdeloval poljubne množine denarja. Kakorhitro je žrtev kupila ta stroj, je našla, da se je raztopljena kovina vlila v odprtino, izgubila na skrivnosten način in da ni prišel na dan noben denar. Preisk. je spravila na dan dejstvo, da je bil komplicirani stroj v notranjosti lc slepilo, z izjemo pristnega zlatnika za pet dolarjev, katerega je slepar prevlekel z živim srebrom, da je belo izgledal. Zlatnik je skočil v namenjeni prostor s pomočjo nekega vzmeta, sproženega na pritisk. Takozvana tekočina za pozla-čtnje je obstajala lc iz neke tekočine, ki je vzela živo srebro z zlatnika ter vrnila zlatniku prvotno barvo. Najbolj premeteni med temi ponarejevalci je bil neki Emanuel Ninger. znan pod imenom "Jim the Penman". Celili petnajst let je \odil Ninger uradnike Tajne službe za nos, a leta 1896 je bil aretiran in obsojen na šest let ječe. Izpuščen je bil leta 1901. Prav do današnjega dne visi v uradu Tajne službe njegova slika, obdana od par proizvodov njegove mirne roke. Ninger je vse- te bankovce napravil in razpečal sam, in dejstvo, da ni imel nikakih tovarišev, ki bi delili njegovo skrivnost obenem z njegovo neverjetuo spretnostjo kot risar, mu je omogočilo, da je toliko časa ponarejal d«-nar, ne da bi ga kdo mogel zaslediti. Ko je bil na delu v sobi svoje ponižne kočiee v Flagtown. N. Y. ni nikomur dovolil vstopa in celo njegova žena ni vedela za njegovo skrivnost. Ningerjeva metoda je obstajala v tem, da je vzel papir za obveznice, približno iste kakovosti kot je oni pristnih bankovcev, seveda brez svilenih nitk. Potem ko je ta papir zrezal na natančni obseg pravga bankovca ga je pomočil v slabo razredčbo kave. da je izgledal star in obrabljen. Ko je bil papir še moker, je razgrnil preko njega lice pristnega bankovca. Oba papirja je položil nato na steklo ter zrisat s pomočjo trdega svinčnika vse črte, vinjete in slike bankovca na papir. Postavil je steklo proti oknu v kotu petinštiridesetih stopinj, tako da je prihajala luč skozi. Ninger je zrisal bankovec najprvo s svinčnikom, pozneje pa s peresom in črnilom ter kazal pri tem ne-vrjetno spretnost kot risar. Barve bankovca je napravil s pomočjo majhnega'čopiča iz kamelne lake in te barve so bile tako slične onim na'pristnih bankovcih, a so že sameposebi veliko pripomogle k Izvrstnosti proizvoda. Napravil je nadalje rdeče in modre črte s tinto, da stopijo na mesto svilenih nitk. Kopiral je tudi pečat zakladnice, katerega je vedno najti na bankovcih in katerega je zelo težko ponarediti. Z zadnjo stranjo je postopal z isto pozornostjo in skrbjo. Leta m leta so prihajali ti bankovci v zneskih po dvajset in petdeset dolarjev, v zakladnico, napravljeni popolnoma z roko. Svarila glede tega ponarejenega denarja so bila splošno razširjena po celi deželi in v svarilih se je tudi navedlo razlike, ki obstajajo med pra-vim bankovcem ter onim. katerega je izdelal Ninger ter tudi metode, kako spoznati tak ponarejen bankovec. Ena teh metod je obstajala v tem, da je sel človek z mokrim prstom preko serijske šlevilke. Pri ponarejenih bankovcih ni držala barva, temveč se razmazala. Neki bartender v New Torku, ki je slučajno in nehote potegi il z mokrim prstom preko te številke, ko je izmenjal Ningerju bankovec za petdeset dolarjev, je dovede! do aretacije tega premetenega človeka, ki se je toliko časa tako uspešo po-Etavljal po robu ter razpeeaval ponarejeni denar. Večina norcev je sama kriva svoje norosti. Jugoslavija ali Velika Srbija? TRAGEDIJA RUSKIH BEGUNCEV. 4'Petit Parisien*' poroča o usodi 4800 ruskih beguncev iz Krima, ki jih je francoska vlada spravilu v Bizerto. Če bi bila vlada preje j vprašala bizertske oblasti, bi bila [izvedela, da t;*in ni nobenega ]in>-!štoru za be«_ ince. Tabor, v kate i rem s«> se sv.ijčas nahajali srbski begune?, je že dve leti sem deino-liran. Hoteli so vsi prenapolnjeni, drugih svobodnih poslopij ni. Vsa i ruska fiotila z begunci se ves Čas (nr.haja v pristanišču v karanteni. 'Prehranjuje jih francoska raorna-jrica. ki oskrbuje rusko b rodov je tudi /. ogljem, ker mora ostati pod paro. v "Balkanu'", temveč tudi v o-tulili meščanskih strankah. Njihov vpliv, ki sega v najvišje in najnižje sfero, ne izvzemši sredi-jne. preti postati faktor, kateri ihJiko ponovi prizore iz leta 1913 ko so srbski državniki frčali i/, vlade na migljaj nekoliko uniformiranih ljudi. Kdor ve. kaj je mi-ilitarizem. bo Vadi vedel, kaj so takes kupine v njem. | Zdi se mi. ('a muslimani ne vedo. eemu naj služijo glasovi 11 ji-jhovih poslancev, katerim je več 'ležeče na tem. kako naj se izvede J agrarna reforma kot na avtonomiji Bosne, centralistični upravi je 'brez avtonomije le pesek v. oči ljudstvu. Velesbijanci zahtevajo vstvari-tev Velike Srbije, pod katero naj pripade Srbija z Maeedonijo in Črnogoro. Bosna in Hercegovina, Vojvodina. Srem, Slavonija do Broda. Lika ;p Dalmacija: Slovenija in Hrvatska pa bi se prepustili njihovi usodi. Da je ta program bil znan na merodajnib mestih. se razvidi tudi po tem, kako se vztrajno odbija vsako prijateljsko približevanje Bolgarske Jugoslaviji, s kakšno energijo se je posrečilo spraviti iz Evrope črnogorsko vprašanje in kako se je sklenila rapallska pogodba na račun severne iu severozapadne rae- i« .InmwlMviiH Belgradu svoje letne račune, bo treba spregovoriti malo obširneje, odkod ima "samostojna" stranka in njen organ sredstva in zakaj se1 "samostojni" ogrevajo za centra-l lizem. odnosno za Srbe. ki so jim v Sloveniji trn v peti, v Belgradu se jim pa ližejo. i Tudi glede dr. Ribarja se demokrati in radikalci že češejo za ušesi. Splošno se smatra kot neresen 1 človek, ki nikakor ni primeren za mesto predsednika ustavotvorne skupščine. Na tak položaj spada inož. ki je dorastel situaciji, ki je nuno pc Ribarjevi krivdi še bolj zamotana. Pomislite, ljudje božji! ,Za 2S. dec. je sklical sestanek na-ičelnikov klubov, da se razpravi-jo nujne in važne skupščinske za-■ j de ve, toda — dr. Ribarja 111 bilo. j ' Sestanek se ni vršil. dr. Ribar pa j j" v Djakovu, kamor se je odpeljal še pred prazniki z državnim' avtomobilom, otepal in še otepa božične potice. K?;j njemu mar ljudstvo in konstitunnta, kjer so pa dnevnem redu j.iko važni dr-j ži-vni pri reagentu Pašič 111 Davidovič. Krona poskušii s svojim vplivom razvozil jati Gordijev voz«-!. Splošno sej sodi. da l>o Davidoviču poverjena naloga da zopet s temelja začenjaj pc nekem nepisanem tradieijonel-^ r.em pravilu ministrskih kriz no-' . . , i jVo stavbo pogajanj, ce se zopet ne j zrušijo kot stavbe od kart. Logično je, če niso radikalci mogli ničesar napraviti z demokrati, tudi [demokrati ne bodo ničesar nove-1 ige sklenili z radikalci. To je tisti, krog. okrog katerega se vse vrti. j j kot pes. ki hlasta po lastnem re- pn! ' j Pašič je povabil k sebi dr. Ko-rošca. Razgovor se je sukal o se- • i danjem položaju in o sodelovanju Jugoslovanskega kluba z ra-' jdikalci posebno pa glede poslov-. • nika. Dr. Korošec je zopet povda-j rii zahteve svojega kluba, ki so j identične z zahtevami slovenske-' ga in hrvatskega ljudstva. Če bo-, do radikalci dostopni tem zahte-;vam, bodo tudi demokrati postali i mehkejši. ' Črnorokei'' so obudili k življe-) nju svoj stari organ "Pijemont",; najbrž jim je bil "Beogradski dnevnik" še premalo v črnih rokah. Govoriti o njih nima smisla, j ker je njihov vpliv paraliziran od bel o rok cev", katerih organ je "Balkan". ( Veiesrbijanci zahtevajo vstvari-zaslombo posebno v častniškem zboru, so začeli dvigati glavo ne Sisifovo delo se ponavlja. Pa-' šic je vrnil regentu mandat za sestavo nove vlade, predvsem zaradi zahteve muslimanov, ki nočejo t pripustiti demokratom nadaljno i izvrševanje agrarne reforme na I . način, ki je kmete potisnil 11a J razredno stališče. Radikalna stran Ika ni uspela nameri, da prepriča demokrate, da je njena pozicija. okrepljena z muslimanskim klubom, v konstituanti mnogo močnejša kot pozicija demokratov, katerim so nasedli na lim samostojni" in soeijalni demokrati. J Ker se tedaj radikalci zavedajo (svoje moči, dasi med Pašičem in 'Davidovičem ni načelnega razločka, nočejo biti za' 4štafažo" niti demokratom, ki so že večkrat pokazali, da znajo pridobiti tudi komuniste na svojo stran, kjer gre za teror, ako je lo v korist stranki in "demokratičnim" kori-jfcjani. Ne vem pa. knko bodo ko-jinunisti sedaj gledali na demokrate. katerih minister se ne zme-i jni dosti za imuniteto komunistu*-' nih poslance/ in za njihovo kožo.; Tudi zemljoradnički klub je po svoji večini odločno proti vstopu v lado in zahteva ne le spremeni-i bo poslovnik«, temveč tudi kvalificirano večino pri glasovanju o ustavi. Ker samostojni" niso u-i speli, da bi pregovorili srbsko ve-1 'čino v zemljo radničkem klubu za j vstop v vlado niti s povdar janjem. j da so pripravljeni položiti Srbom ! !v naročje za ministrski stolček Icelo to, kar je najdražje sloven-jskemu oziroma našemu ljudstvu-1 so našli novo formulo: v Belgra-|du podpirati vsako vlado, v Ljub-{Hani pa vlado izvrševati. V tem grmu tedaj tiča zajec. Samostojni so pripravljeni podpirati najhujši absolutizem v Belgradu samo zato, | da vržejo ljudstvu pesek v oči s svojo "vlado" v Ljubljani, ki bi bila le eksponent tega absolutiz-l ma. Tako bi radi varali ljudstvo!; Prej so govorili, da je dr. Koro-| šec, ki je zastavil vse svoje moči i za ohranitev pravic slovenskega | ljudstva, izdal interese Slovenije j Srbom, sedaj pa lazijo z najbolj izdajalskimi ponudbami okrog Srbov. Demokrati jih izkoriščajo proti poštenim srbskim kmetom v; zemljoradničkem klubu, ki se no-; če ukloniti niti demokratom niti "kmetu" dr. Vošnjaku ter njegovim priganjačem. Čim zaključi državni '' zesnljeradnički savez" v \ Sistem vojnega zavarovanja, katerega se je uvedno tekom voj-1 e., je bil nadaljni obilni vir zločinov, prihajajočih pod jurisdikcijo urada Tajne službe Zdru* enih držav. Čeprav ni imela Tajna služba nobenega opravka z i_lorul»o navadnih rgovskih bančnih čekov, je vendar dolžnost tega urada zavarovati čeke vlade. Združenih držav pred izpremembami ter ponarejanji. Tekom vojne, ko je imela večina vojakov, pozvanih k zastavam, odplačila, namenjena sorodnikom in drugim upravičenim, so bili taki vladni čeki poslani na vse strani dežele in naravno je, da je marsikateri tak ček našel svojo pot v napačne roke. To je dovedlo do ponarejanja podpisov na debelo. Vsled uspe-št.ega dela urada Tajne službe, se je to zločinsko delovanje precej j uspešno ustavilo, a ta zločinska delavnost bo šla brez dvoma še na-J prej, dokler ne bo ta sistem odpravljen kot še nadalje nepotreben. ! Soglasno s postavo je dolžnost Tajne slu4be zavarovati osebo predsednika in njegove družine ter tudi ono novoizvoljenega predsednika ter nadalje tudi zavarovati "obligacije in druge vrednostne papirje Združenih držav". Prva teh dolžnosti ne potrebuje nikake-gu pojasnila, dočim se« druga v svojem praktičnem smislu izpremeni v nalogo, da se zasledi in prime ponarejevalce. Če se lotimo posameznosti dela tega urada, najdemo, da navaja postava z besedami "obligacije in druge obveznosti", vse bonde in druge zadolznice, državne note, zakladniške note. zlate in srebrne certifikate in druge, znamke ter sploh vse vrednostne papirje, ki se bili izdani na temelju kakega kongresnega akta. Tekom fiskalnega leta. ki se je ravno končalo, je Tajna slu'ba izvršila 779 aretacij v primeri s $10 leta 1919 ter približno 400 skozi preteklih dvanajst let. Ponarejeni ali drugače izpremenjeni bankovci, katere so zaplenili agenti urada tekom leta, so znašali $90.930 v primeri z #22.839 leta 1919. Če bo rastel zločin v obsegu kot sedaj, bo Ireba podvojiti število agentov, zaposlenih pri Tajni službi. Ni mi dovoljeno navesti števila agentov, katere ima zaposlen naš urad, a približno sliko si človek lahko ustvari, če pomisli, da je Kongres dovolil zadnjikrat $400.000 za Tajno službo. Večina tega denarja gre za plače uslužbencev. Izmed 779 oseb, katere so aretirali leta 1920 agenti Tajne sluZ be, jih je bilo 343 spoznanih krivim, 333 jih čaka akcij soalšca, 33 je bilo oproščenih, 39 so jih odpustili komisarji Združenih držav, 18 se jih sploh ni stavilo pred sodišče in šest jih je bilo spoznanih blaznim. V celem se je našlo devetnajst novih vrst ponarejenih bankovcev. Pet teh vrst je prišlo iz tujih dežel ter očividno niso obširno krožili v tej deželi. Ponarejevalci so z bistroumnostjo, ki jim je lastna, spoznali, da bo veliko ameriškega denarja krožilo v Franciji in Nemčiji vsled navzočnosti ameriških čet ter se takoj poslužili prilike, ka-j t»ro jim je nudilo nepoznavanje Francozov in Nemcev. Vsled tega so vrgli na trg veliko množino ponarejenega denarja. Obtožbe radi kršenja postave, ki prepoveduje razpečavanje ali prikrivanje ponarejenih obligacij, se je dvignilo proti 289 osebam, katere so aretirali agenti Tajne službe. Na ta način je razvidno, da je bilo 645 oseb. torej skoro štiri petine vseh aretirnih. prijetih radi ponarejanja bankovcev, kovanega denarja ter razpečavanja ponarejenih obligacij. Država New York je bila očividno središče tozadevnih operacij tekom leta 1920 in država Pennsylvania je stala v tem oziru na drugem mostu. Skupno število aretacij, katere so izvršili agenti Tajne službe v državi Neir York tekom leta je rnašslo sto v primeri š itiri- Poročilo čeških delegatov o Rusiji. | Na zadnjem strankinem zboru čsL soc. demokracije sta poročala Polach in Pitak, člana delegacije "ČsL strokvnega udruženja" o svojih vtisih iz Rusije. Prvi pravi: "Ako hočem biti pošten, moram! ugotoviti trditve že drugih inozemskih delegacij o Rusiji ter izjavi- ; ti. da je Rusija v resnici v popolnem razpadu, da o industriji ter o drugih industrijskih uredbah v Rusiji ne more biti govora niti z o-zirom na politično niti z ozirom na gospodarsko plat industrije; govoriti se ue more niti o kulturnih niti o socialnih uredbah in naši de- 1 i . .. . »v ligaeiji so to potrdili ruski komunistični prvak osebno. Svojo moč opirajo ruski komuuisti na organizirano delavstvo, ki ga je nekaj' aad 600.000. O tiskovni svobodi v Rusiji ni govora, ker izhajati smejo samo boljševiški listi. Vsako kritiko boljševiškega režima kaznujejo. Industrijsko delo razpada, le v nekaterih malih panogah se ka-jžc nekako izboljšanje. Industrijski zavodi so tako zmilitirizirani. da jni govora o kaki socializaciji. Obratni sveti so v Rusiji uvedeni le formalno in ne služijo v ni) ako obrambo prt^ti volji nekaterih vodljivih oseb. Delavstvo industrijskih zavodov nima nikake besede pri odločitvah, v kateri smeri naj se vrši in;lnst;ia!na produkcija. Pod boi j še viški m režimom trpi in pod ooljševiško diktaturo strada naj Lolj ruski organizrani industrijski proletariat. Veliko je pomanjkanje kvalificiranega delavstva v industrijalnih obratih, kajti kvalificirano delavstvo beži iz mest na deželo. Zelo lepo kaže razmere v Rusiji ruski birokratski sistem, kje«* je od prebivalstva, ki znaša en milijon 400.000 oseb boljševiški h državnih uradnikov uslužbenih v sovjetskih uradih, v strokovnih organizacijah, ki so državni izvr-ševalni organi in v drugih državnih institucijah. Posadka Moskve zr.aša 50.000 do 60.000 mož. I)asi so uvedene stroge kazni proti ve-riženju z živili, trgujejo v Rusiji z živili v malem in velikem 111 čeprav je tudi svobodna trgovina prepovedala. Iliše v Petrogradu razpadajo. ker ni strokovnih stavbiuskih delavcev, da bi jih popravili. Stanovanjsko poinanjkaje razsaja v Rusiji naravnost neizprosno. —-Med svetovno vojno in za boljševiškega režima je umrlo v Rusiji 40 odstotkov prebivalstva. — Govornik izjavlja, da je prišla strokovna delegacija čsl. socialne demokracije na svojem potovanju v Rusijo — potem, ko je natančno preiskala vse ruske razmere — do prepričanja, da boljševiLkih metod 111 mogoče uresničiti. Zato tudi ne pride ruski boljševizem do nikakega socialističnega cilja zlasti ne v vprašanju socializacije zemlje, kajti v Rusiji je ohranjeno še vedno zasebno lastništvo zemlje. 90 odstotkov ruskega prebivalstva so kmetje, ki niso komunisti, temveč konservativci. — Delegat Polach nadaljuje v svojih izvajanjih in priporoča češkim komunistom, naj ne hodijo v Rusijo le nt konference s sedanjimi predstavitelji ruske t-oljševiške vlade: v tovarne naj gredo delat, da pridejo v stik z ruskim ljudstvom in spoznajo, kako to ljudstvo pod boljševiško vlado životari in gladuje. Ob splošnem odobravanju izjavlja govornik, da češkoslovaška socialna demokracija razume revolucijske boje ter delo in obenem s celim svetom se ji gre za združitev svetovnega prole-' tarijata. ne pa pod imenom Moskve za razbitev proleturskih vrst: ona se hče boriti za socializem, noče pa pod imenom Moskve boriti. ! Incident v Pečuhu. Iz Peuoha javljajo: Dne 9. januarja je mestna madžarska policija prijela Lajosa •Dozo, vojaka iz Madžarske. J*ri ze.slišavanju se je dognalo, da je bil semkaj poslan kot agitator. Ti-j Jdeč nevarnost, je Doza skočil sko-zi okno prvega nadstropja pri če-I mur pa se je zelo poškodoval. ■ Prepeljali so ga v bolnico, kjer j je kamalu po tem umrl. Nekaj srednješolskih dijakov in gospa ;so Dozi priredili pogreb, ki je bili | namišljen kot nekaka manifestacija tukajšnih Horthyjevih pristašev, kar priča velika madžarska trobojnica, ki je bila položena na oder pokojnika, ter dejstvo, da so se pri pogrebnem sprevodu pele j madžarske himne. Na pokopališču je prišlo do incidenta z delavci usnjarne in drugih podjetij, ki so napadli udeležence sprevoda in zahtevali, naj nehajo peti lunino in naj snamejo trobojnico. Ob splošni zmešnjavi je prišel spre-vody do groba. Zdajci so se čuli signali iz bližnjega vojaškega taborišča, nakar so ljudje bačeli kričati; 'Bežimo, Srbi prihajajo!' Oddanih je bilo tudi nekaj strelov iz revolverja. Nastala je velika panika. Udeležniki pogreba so se razpršili na vse strani, ko je nii pokopališče prihitela mestna policija in jug*, oblasti, ki so vpo-stavile mir in red. — Obmejna policija je takoj uvedla preiskavo in zaprla prireditelja pogreba, jih zaslišala, a kasneje izpustila, ker jih bodo sodile pristojne oblasti. Ni izključeno, da bodo tukajšnji Iiorthyjevi pristaši iz tega dogodka poizkušali kovati svoj politični kapital. Negovanje otrok. VBAKDANJB POTREBE. Kopanje. Dnevno kopanje je potrebno, vsaj dokler se dete ne privadi k rednim navadam. Treba rabiti za dete posebne brisalke in umivalne krpe. Soba^ v kateri se vrši kopanje. mora imeti temperaturo 70—j 75 stopinj F, dovim naj ima voda za kopanje 100 stopinj, ki naj se .stoprijeaiia znižajo na 90 stopinj ob šestem mesecu. Dobro je po-' močiti prsa s hladno vodo; to utr-ja dete pred prehlajenjem. t Kopanje se lahko vrši ob vsaki uri, ko je pač najbolj primerno za mater; ali najboljši čas je vendar navadno pred hranjenjem sredi ipredipoldneva. Kako oblačiti dete. Za novorojenčka treba izbrati j enostavno, pralno oblačilo. Iz-vzeinši v veliki vročini, naj dete nosi povoj ali pas (band), lahek ali srednje težine, srajčico in nogavice deloma iz volne. To .spodnje oblačilo in plenice (-diaper) so i najslavnejši del obleke. Povrh pa navadno pride krilce ali pa nočno oblačilo, in ko je mraz, najdete nosi spodaj še flanelno navlako. Doma naj bo dete jako laliko oblečeno; ko pa se zrači notri ali •pa izven hiše, more "se devati nanj dodatna oblačila primerno le temperaturi. Držite dete čisto in snažno oblečeno; lišpa pa ni treba. i D'Annunzio se je vstavil v ! sv< Križu pri Trstu, Njegovi spremljevalci so pili dobro pijačo, bivši "vladar" Reke pa je lokal šampanjca. , Xa poti z Keke v Benetke se je ustavil D'Annunzio v Sv. Križu pri Trstu. Pred Štolfovo restavracijo so poskakali iz avtomobilov D'Annunzio in njegovi spremljevalci ter prišli v gostilno, kamor so si dali prinesti s svojih avtomobilov jed in pijačo ter potrebno posodo. Jedli in pili so z velikim veseljem dobre jedi in dobro pijačo. gospod D'Annunzio je pil pa šampanjca .Oblečen je bil v debel kožnati kožuh s šofersko kapo in šoferskimi očali. V gostilni je privzdignil na čelo šoferska očala tako. d a se jo dobro videlo tudi njegovo umetno stekleno oko. IVAnnunzTo je gledal skoro vedno na tla kakor človek, ki se e*»sa sramuje. Za prijazno postrežbo so pretili post je pri odhodu 20 lir de-ii a rja in nt*k;i;j posode. Drupri dan so prišli karabinjerji poizvedovat, kako je bilo z D 'Annunzijevim obiskom. Rekli so. da če bi ga bili zasačili, bi ga bili takoj spravili .naprej, ker ni imel dovoljenja, ustavljati se na poti v Benetke. J Belgija in jugoslovansko žito. j V Belgijo se bo izvažalo žito in sieer v količinah, kakor jih še določi beogradska vlada. !sin zaklal svojega očeta. Posledica vojne podivjanosti. —! Morilca so orožniki aretirali ter ga izročili sodišču. i -- V čedni, mali in ob potočku le-, žeči vasici Pudobu, občine Stari-trg pri Ložu, vasici s staroslavnim ( zvonikom, je imel 75 let star vdo-' I vec Janez Baraga hišo št. 17, s j precejšnjim premoženjem. Imel je : že odrasle in pozen jene otroke. V ; ponedeljek. 24. jan. okoli 5. zvečer je prišel domov njegov 37-let-ni sin France .Baraga, ki se je vdeležil vseh grozot vojne. Bil je na vasi, kjer so popivali drugi fantje, torej nekoliko vinjen. Brez besede je odšel v hlev in skušal opremiti konje ter jih vpreei v voz. Stari oče ga je 'povprašal: "Kam pojdeš z mojimi konji?" Sin mu je grobo odgovoril: ''Popeljem kovača in druge". Nameraval je odpeljali mladega kovača Jako*ba Žnidaršiča in posestniko-vega sina Andreja Mlakarja v druge vasi, kjer bi se veselili. Njegova sestra Alojzija mu je branilo. To je Franceta tako razjarilo, da jo je pretepel. Oče, videč si-[ novo surovost, se je zavzel za svo-ijo hčer in jo branil. Sin se je raz-Ijaril in se je zaletel v očeta ter ga sunil z desno roko v trebušno stran. Oče niti videl ni, da je imel jezni sin v rokah žepiri nož, niti ni čutil, da bi ga bil kaj ranil. V prvem trenotku ni začutil nobenih bolečin. Samo videl je v rokah sinovih žepni nož. To je očeta nekoliko razburilo in je srna po-j grabil, na kar sta oba padla na tla. Na tleh sta se oba strastno borila. Prišel je pred hlev starejši sin Janez, ki jc pomiril očeta in brata. Po tem strasti polnem dogodku se je stari oče mirno vrnil v hišo. Tedaj ga je začelo skeleti in boleti na trebušnem mestu, kjer ga je sin močno sunil. Pogledal in zapazil, da ga je sin zabodel z nožem. Začelo mu je Iezti skozi rano črevo. Mirno si je potisnil črevo nazaj ter legel na posteljo. Takoj so poslali po zelo oddaljenega zdravnika. Ker sodni okraj Lož nima nobenega zdravnika, so morali oditi v 8 ur oddaljene Velike Lašče ter poprositi dr. Raznožni-ka, da je prišel bolniku na pomoč. Dr. Raznožnik je napravil zasilno operacijo. Ker se je ranjeni 75-letni starček v težkih bolečinah boril s smrtjo, je sodni svetnik Anton Kajfež, okrajnega sodišča v Ložu, takoj sestavil z ranjencem zapisnik, v katerem je Janez Baraga Cene vinu v srednji Dalmaciji. Cene so neenakomerne. V Kast elih se plača po 130 do 132 kron po stopinji, v Makarskem 140 kron. Trgovina je precej slaba in so kupci večinoma samo brodarji. Starih trgovcev ni. V zasedenem ozemlju, ki pa pripada Jugoslaviji. je vina mnogo. Ker pa imajo ljudje dovolj denarja, ga ne prodajajo; Čakajo na višje cene. pri polni zavesti potrdil, da ga je n.iegov lastni sin France Baraga zabodel z žepnim nožem. Dne 26. januarja je starejši sin Janez javil sodišču, da je oče v smrtnih bolečinah podlegel težkim poškodbam. Po dolgi smrtni borbi je oče 25. jan. ob 9. zvečer umrl. Dogodek je bil takoj javljen orožnikom in sodišču v Ložu, kakor tudi državenmu pravdništvu v Ljubljani, ki je odredilo obdukcije umorjenega očeta. Sina Franceta Barago so orožniki aretirali 'in izročili sodišču. NACIONALNI KONGRES V INDIJI Nedavno se je ^ršil indski nacionalni kongres, na katerem se je izreklo sočutje irskemu narodu, borečemu se za svojo neodvisnost. Člani kongresa sa počastili spomin župana corškega, Mac-Swineya, ki je umrl kot mučenik za svobodo svojega naroda. Druga resolucija se obrača proti ponižanju indske valute in poživlja indske trgovce, da razveljavijo svoje kontrakre z angleškimi tovarnami, dokler se bo po-drževal sedanji kurz. Končno je kongres sklenil bojkotirati pesest princa Connaught-skega v Indiji. i. -.. ^ Igra in vaja. Narava sama preskrbuje mnogo vaje za dete s piakanjem, brcanjem z nogami, mahanjem z rokami in /plazenjem. Ako se ne ovirajo te naravne kretnje deteta s tem, da se ga obleče v pretesna oblačila, da se ga povije v plenice ali pripne k postelji, ni tedaj potrebna nikaka druga forma telesne vaje. Vsako mlado dete treba nositi v naročju enkrat ali dvakrat na dan in ne sine se dopustiti, da ostane dolgo časa v istem položaju. Materina oskrba je dobra za dete. aH mora biti pametna in ne nesmiselno prizanesljiva, kar dovede do slabih navad. Dnevna rutina. Mati naj si napravi dnevni vapored za svoje dete> ki naj se v prvi vrstii ozira Ua to, kar je najbolj primerno za dete, in v drugi vrsti, kako naj se ta dnevni program strinja glede ur z njenimi ostalimi dolžnostmi. Ni niti potrebno, niti pametno, da se vse gospodinjstvo vrti oktflu otroka. Prva stvar, ki jo treba določiti, je to, naj se dete lirani v presledkih treh ali štirih ur in kolikokrat naj se hrani tekom 24 ur; na to, kdaj naj se dete hrani prvikrat zjutraj. Dober dnevni program za zdravo dete. Triurno liranjennje. Prvo jutranje hranjenje 6.00; igranje v zibelki 6.30—8.30; za-vživanje sadnega soka Opo 3. mesecu) 8.30; kopanje 8.-30; dojenje sredi jutra 9.00; dolg spanek (na prostem, če mogoče) 9.30—12.00; •dojenje opoldne 12.00; kratek spanek (zunaj, če mogoče) 1.00— 2.30 pop.; dojenje sredi popoldneva 3.00; prebujen, na prostem ob ugodnem vremenu 3.30—5.30; slečen in obrisan 5.30; dojenje zvečer in v posteljo 6,00; dojenje po noči (ne po 4—6. mesecu) 10.00 aH kasneje; nepretrgano s^ije^do jutra. ^ ^ ^ ^^^ Štiriumo hranjenje. Prvo jutranje hranjenje 6.00; igranje v zibelki 6.30—9.30; za-vživanje sadnega soka Opo 3. mesecu) 9.30; koipanje 9.30; dojenje sredi jutra 10.00; dolg spanek (na prostem, če mogoče) 10.30—2.00; dojenje popoldne 2.00; kratek spanek (zunaj, če mogoče) 2.30— 3.30; dojenje .sredi popoldneva nič; prebujen, na prostem ob u-godnern vremenu 3J30—5.30; slečen in obrisan 5.30; dojenje zvečer In v posteljo 6.00 ali kasneje; dojenje po noči (ne po 4—6. mesecu) 10.00; nepretrgano spanje do jutra. Prva potreba deteta je umna mati Opomba: Otročji oddelek poSi-Ija vsakemu na zahtevo bregylae-no knjižico o negovanju otrok in mater. Ako želite take iztise ali oseben nasvet, obrnite se na: U. S. Children's Bureau, Depart-amt sS Mor, MuD^fin, £. £, NAZNANILO Bančni oddelek države New York je dne 23« novembra 1920 inkorporiral Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Vsa kupčija se vrši kakor preje, z razločkom, da je sedaj državna banka, a ne vec privatna. Osobje je ostalo staro in ima zveze sedaj bolje bodisi v stari domovini kakor tudi v Zdr* državah. Vsi moneyordri, drafti in čeki, katere bodo rojaki od sedaj naprej pošiljali za denarne pošilja-tve v staro domovino ali potne listke naj se glase; Frank Sakser State Bank Za vmfltvo kiipčije je polno vplačana. sveta $150,000.00 m sicer: Kapital 9100,806. Rezervni sklad $50,000. ZaFrankSakserStateBank FRANK SAKSER, predsednik Krompir in čebula. Krompir: Ali ni to žalostno življenje? Danes le bodo imeli za večerjo. I^e še nekaj ur, pa bom vrel v vodi. Strašna smrt! Čebula: Kaj ti! Mene bo kuharica živo razrezala na kosce in potem v vreli masti mešala. To bo 'šele strašna smrt! ' Krompir: Pa imaš ti vsaj to za-doščenjej da se bo kuharica jokala, kadar te bo rezala, pri meni se pa ne bo. tf. pa se je naselil v Pragi m tam je umrl. Ker £e je njegova korespondenca izgubila, nam nI znano, kaj mu je pisala Božena N?mco-va; vidi pa se, kako je bila češka pisateljica pri nas že takrat znatna in kako je zaslovela po svoji I«*'Babici", ki so jo nekaj let pozneje (1862) čitali Slovenci v slovenskem prevoda. Slovenskega prevoda najbrž Božena Nemeova n: -videla, ker je istega leta umrla. I ___. PivU-. ;se vračala, sva bila pošteno mo-, kra, ker je deževalo, in v ponede-' liek skoraj ves dan. V ponedeljek je moral iti k podružnici mašo 1 . brat, jaz sem ostal doma sam, kaj-jt» kuhariea je tudi šla-tja. Poslal je že v soboto po kaplana, ta pa d' prišel, menda vsled deževnega |\remena. Majar je liotel, da bi se j iptljala k njemu, jaz pa se nisem ; mogel tako dolgo zamuditi. V to- j ick ponoči je zapadel sneg in dru- f go jutro je bilo vse belo. Rekel 3 sem, moram domov, pa rfee ni hotel pustiti. Naročil je voz in po- j poldne me je dal do pol pota od- i pil jati iu sam me je spremil, češ ] .ato pisateljica sama i i megla skrbeti z*» otroke, ki jih je ljubila s tako nežno materinsko ljubeznijo. Nastali so časi trpljenja, gladu in pomanjkanja. .Jožef Nemee je bil mož, ki se je vedno zavedal svojih dolžnost5 do žene in otrok, I oda — upoguiti se ni hotel. Leta 1PT>6 se je vdeležil Havličkovega pogreba in je dobil za to osem m ua lawyfc 1» m Matija Majar in Božena Nemeova. i - ■ •• • Kako je sedaj v "osvobo- ! jeni" Reki. Še vedno niso vsi legionarji zapustili reškega pristanišča. _ Glavna reška stranka. .Legionarji. odhajajo se vedno. Doslej jib je zapustilo Beko ne-' kaj nad 3000. Vendar jih je v me- ; stu se nad tisoč, mnogi so se že preoblekli v civilno obleko. Neka- ; teri hočejo menda ostati stalno v; mestu. Mnogo civilnega prebivalstva se je že vrnilo. Marsikatero hišo ■ in stanovanje so našli oropano ali! pa zasedeno od tujcev. Cene so še vedno fantastično visoke in se ne dajo primerjati s cenami v Trstu, ' niti z onimi v Jugoslaviji. Veei- " noma prevladuje lira, pa tudi veliko ponarejenih reških in starih nežigosanih avstrijskih kron je še v prometu. j' Borba strank za sestavo mestne vlade se je razvila precej bitro. Poostrila se je že toliko, da so ne- 1 ki — seveda policiji neznani — storilci vrgli nedavno bombo proti hiši dosedanjega župana Gigan-,: teja. Celo pritličje je razbito; Gi- : ganteju se ni nič pripetilo, ker je' spal v prvem nadstropju. Policija preganja pristaše reške avtonom. ; stranke in jih je že nekaj zaprla. Tudi nekaj Jugoslovanov se na- r liaja v reških zaporih. Večina za- < sebnih ljudi nosi zaradi osebne varnosti orožje, navadno revolverje v *epib. Često se rabi to orož je kot argument politične borbe. Za prihodnje volitve v reško — "konstituanto" se je borba že razvila, in ker se še nahajajo na Reki d'Annunzi jevi legionarji, se je navidez doslej najmočnejša in gotovo najbelj aktivna stranka italijanskih nacionalistov, fašisti,, ki nadaljujejo program združenja Reke z Italijo all anessije. V zadnjih dneh si je ta stranka na- -dela ime "Bloeco NazIonaTe". — Druga stranka je "Ljudska", ki se je obnašala pasivno napram "regenci". Zelo so nasprotni fa-•šistom in za zmerno politiko Re-"ke tudi napram Jugoslaviji, ker . vidijo bodočnost te luke le v mirnem gospodarskem razvoju, ki bi j privabil jugoslovansko in ogrsko zaldje na Reko mesto na Trst. — Zato je ta stranka proti militari-stičnim poizkusom Italije in bi rada ohranila Reki avtonomijo, sicer je pa tudi ta stranka italijansko - narodna. Nadalje se je pojavila neka tretja skupina reških Italijanov, ki jo vodijo Bellasich, Springhetti in Chiopris. Ta skupina si je dala ime narodne de- ' mokratske stranke. Tudi ona je nacionalistična italijanska, toda v soglasju z vsakokratno vlado v Rimu. Načeloma je ta stranka torej oportunistična in cranes gioli-ttijanska. V programu ima. red, pravičnost, italijanstvo mesta, dogovori z Jugoslavijo glede trgovine in prometa po železnici in na morju, tranzita, carine itd. ter nekatere soeijalne reforme. Morda bo ta stranka, ki je najbolj podobna italijanski liberalni stranki Trsta, Gorice in Goriške, postala tudi glavna reška stranka. Fašistom bo najmrz dajala potuho. Skupina nekdanjih reških prvakov, — Ossoiniaeka, mlajši Vio in Mini, ste je ob strani in so morda dbig-rali. Glede jugoslovanskega političnega nastopa odlot*!tev še ni padla. Med reškimi Jugoslovani, ki so pa po številu zelo padli vsled razmer v zadnjem letu in avtono-misti, ki jih vodi Gothardi, je opažati precejšnjo prijazost. i - I -.-...- -. • .. DELO! — DELO!! — DELO!!! Charcoal Iron Company, v Newberry, Mich., potrebuje 200 mož za delati drva. Plača $2.00 od klaftre. Stalno delo, dobra šuma, vsa v ravnini, dobre in nove kani-pe. Prednost imajo možje z družinami. ker so nalašč za družine narejene kampe. Do sedaj je 24 novih kamp za družine. Prosto stanovanje in kurivo. Za nadalj-na pojasnila se obrnite na svojega rojaka: John Knaus, Box 20, Limestone, Mich. FARME V OHIO. Kdor namerava kupiti farmo, naj pride v okolico Akrona. Kdor hoče prodati svoje posestvo ali zamenjati in sicer v okolici Akrona ali Kenmore, Ohio, naj se obrne na mene. ker jaz imam v prodaji ali pa v zameno ono. kar iščete. Predno se pogodite drugje, pridite k meni. da se prepričate. — George Shaltz (podomače Žalec), Real Estate Agent. 415 Euelid Avenue, Akron. Ohio. ! IŠČE SE USNJARJE. Vprašajo naj samo oni, ki so! vešči delati na vardu, v Serub house in Beam hands. Dobra pla ča, stalno delo brez delavskih ne mirov. — Proctor Ellison, Co.. Elkland, Pa. R)tnTki, ki so prišli s parp&oma "President Wilson" in "San Giusto" iz Trsta, se zaradi bolezni na obeh parnikih nahajajo v kvarantini za nedoločen čas. Gotovo bodo morali ostati pod zdravniških nudzur Stvom najmanj dva tedna. Toliko na znanje onim. ki pričakujejo potnike, ki so prišli s te ma dvema parnlkoma. Frank Sakser State Bank. Slabi moški in ženske Oni. ki so slaega zdravja, potrti, obupani, ne morejo delali, ne morejo spati, nimajo volje ali se veseliti življenja naj vzamejo čudovito zdravilo. Nuga-Tone imenovano. Xuga-Tone vaa napravi jakim, zdravim in močnim. Iz vašega sistema izžene strupe ter vsa napravi, da se čutite kot mladi možki ali mlada ženska. Xuga-Tone vam da dober tek. je dober za želodce bolezni, zaprtje. pline v želodcu in črevesju, izpe-havanje, želodčne bolezni, kisel želodec, zgago, zoper bljuvanje, slab okus * ustih, pokrit jezik, iztrubo eneržije In volje ter podobne bolezni. Izrežite to notico, pojdite v katerokoli dobro lekarno, dobite steklenico \iiga.-Tone in jemljite par dni. Če ne boste popolnoma zadovoljni z uspehi, vrnit« ostanek steklenice lekarnarju ter dobite svoj denar nazaj. DrugaJst: You can oet Nuga-Tone from your jobber o- from the National Labors- i tory, 537 6.5. Dearborn St., Chicago. Abso ■ately guaranteed. Retsit price 11.00. (Ad.1 PREDNO SE ODLOČITE za trojo družino sorodnika ah prijatelja naročiti vozni listek, al poslati denar v domovino, da * ga potnik sam kupi, pišite najpr vo za tozadevna pojasnila na zna no in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York Dospelo je novo suho grozdje. Muškate! zelo sladke debela jagode, boksa 50 funtov $11.— Cipar grozdje največje in &aj-iladkejše, jagede boku 50 funtov............... $11.50 Malo črno grško grozdje, zelo sladko, boksa 60 funt. $9.— Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naroČite in poslali bomo takoj. Balkan Importing Co. 51 — 53 Cherry St. New York, N. Y. DRY? 1^5 galon Tza II.98 Amerika je suha in pravijo, da je viski 7a vedno izgubljen. Vam se pa ni treba bati. Inion Mail Order Co. 57.3 .National Ave, Milwaukee, Wis." pi oda ja ekstrakt, iz katerega lahko napravite ii gal dobre in okusne pijače. I'i jet o lahko zjutraj, po dolu, pri jedi, nu pikniku, pri zabavah, pri porokah. iu pijača je tak., dobra, da ju boste hoteli vedno več-, ko je boste en. I rs. t ]H.skusili. Mi garantiramo, da bo vsakdo zadovoljen. En zavočjek tejni ekt;trakta, iz katerega lahko napravile fpiloit pijan«. vas stane samo $1,98. Edino od te družbe lahko dobite toliko ekstrakta za tako nizko ceno. <"e jim 1 m iste jN.slali $1.98, vam luni » poslali ta ekstrakt s |>ovratuo pošto in plačali pošiljalue stroške. Če pa tiočpte plačati, ko boste dobili, izrežite ta 1'i'las ter jra jim pošljite s svojim naslovom. in poslali vam bodo ekstrakt. Lahko plafate poštarju *1.SS za ekstrakt iu tlvujse centov za. pofiUaLno stroške. UNION MAIL ORDER COMPANY Dept. 209 575 National Avr MiluvanW.o \a | GOSPODARSKA KONFERENCA ; t - Gospodarska konferenea narodnostnih držav, ki bi se imela vršiti v začetku decembra 1. 1. v Poznim je predložena na sredo februarja leta 1921. Polkovnik Smith, ki je dal pobude za to posveto-1 vanje, bo obiskal v kratkem vsa glavna mesta, da pripravi pot in od njegovega posredovanja je odvisno, ali se bo konferenca vršila ali ne. Dosedaj je svoje sodelovanje odrekla sam Ogrska, a tudi samo iz tega razloga, ker je določen za kraj posveta Požun. Ce bi se določilo drugo mesto, n. pr. Dunaj, bi se Opri udeležili. V načrtu posvetovanj, ki se je doposlal vsem vladam, se nahajajo sledeče toeke: omiljenje prepovedi uvoza in izvoza in v zvezi s tem vladno eentraliziranje izvoza. Pogodbe o kompenzaciji blaga s posebnim ozirom na izmenjavo živil. Svobodni finančni promet. Denarni pre-odkazi (prevoz gotovine, čekovni promet itd.). Olajšave v razpolaganju z depoziti itd. Olojšave v vseh prevoznik zadevali in v poštnem in brzojavnem prometu. Olajšanje in zasiguranje tranzita. Pole« teh točk naj bi konferenea izkusala tudi odpraviti težave, ki jih povzročajo posebni -arinski tarifi, zvišanje tarifnih' postavk in odredbe -lede hidirektnih davščin. Če prizadete stranke v g'avnem pristanejo na te toeke, se bo izdelal na tej bazi podroben program. /e prvo. kar naj bi se na tej konferenci obravnavalo, kaže da je rodila to misel praktična potreba. Sosednje države so navezane druga na drugo; tudi mi Jugoslovani moramo kriti velik del svojih potrebščin v Nemški Avstriji, zlasti kar se tiče industrijskih izdelkov. Ta naša odvisnost od inozemstva je včasih eelo prostovoljna in neutemeljena, četudi jo Ustvarjajo državni uradi, kakor n. nr. finančno ministrstvo, ki je dalo tiskati reklamno plakate za državno razredno loterijo v Gradcu. Ker so pa sosednje države druga na Iru-go navezane, se lahko pričakuje od vsake, da ima dobro voljo sporazumno urediti najprikladnejše pogoje za razvoj meddržavnega gospodarstva. Prj tem moramo pa opozorit; na nujno potrebo, da naše ministrstvo za trgovino in obrt. oziroma ministrstvo zunanjih zadev' siednjie vendarle že pokrene izdajanje lista, ki bo Prinašal točne in zanesljive informeenje o vseh zakonih in uredbah tuzemstva in inozemstva, v kolikor so praktične važnosti za našo trgoviuo iu obrt. Dosedanja negotovost je pogubna za nas- narodno gospodarstvo. — šla pod stopnice. Trikrat ga je vprašala, kaj mu je, Jauez pa ji ni odgovoril. Legla je nazaj v posteljo, bila je še tema. — Moj Bog, saj ni več pri vojakih in pravijo, da vojske tudi ne bo več. saj ne more pasti, — je mislila sama pri sebi. Potem pa je začela moliti in je molila do belega dne, ko so ji padle oči skupaj in jo je ooklicala Lenka. Pri og1 n ju so prekipevali kropi, !mati ni opazila, preveč je bila zamišljena. Predramila jo je šele Lenka, ko je prišla domov in jI odstavila lonee. 1 Tudi Lenki se je milo storilo, kakor vselej, kadar je videla solze v materinih očeh. Hudo ji je bilo že pri Komarjevih, kjer je izvedela, da so ji hotemoški fantje pretepli brata. Močno jo je zaskrbelo. Poznala je bratovo jezo in nepremišljenost in ves (Jan ji je rojilo po glavi samo to vprašanje: Bop ve, kaj bo storil ? S predpasnikom si je zakrila obraz, vzela želita r in sla v hlev. Toni se je razjokala in ni videla,4 kako so ji polzele debele solze po licih in padale naravnost v peneče se mleko. Janez se jo medtem praznično oblekel. Mislil si je: Saj so nam tudi pri vojakih dali novo obleko, kadar iu kolikorkrat smo šli morit. Krvava zarja. - « Črtica. I — Prokleta peč, stresel te bom. da se boš sesula v grobljo! — je zarentačil in pograbil tigrastega mačka, ki se je grel na zapečku ter ga vrgel s silo v drugo stran izbe pod mizo. Nemirno je trepetala rdeča lučka v kotu pred Šmarno podo-j bo. Plaho in počasi je lezla svet-j leba po izbi, polagoma se je bli- \ žal večer. Stegnil se je na polico, kjer je| imel spravljen tobak in si zvil ci-l gareto. Prijetno je zadišalo v iz-' bi, ko je zažgal. Sedel je in se zagledal malomarno skozi okno. Na koncu vrta je stala stara hruška, bila je že skoro gola, le še nekaj orumenelili listov je ma-' jal jesenski veter. Srake so posedale po vejah, lepo so odsevali beli predpasniki, ko jih je ob-svctljevalo jesensko solnce. Precej časa je topo zrl ven v naravo. Oblaki so se medtem raz ginili gori nad Grintoveem in J Kočfio, vsenaokrog pa je bilo lepo jasno nebo. Hipoma so zažarele gore, solnce na zahodu se je iztrgalo iz oblakov in ovilo vse, kar je doseglo, v krvavordečo svello-bo. Janez se je zdrznil, čudno ga jc izpreletelo. Trudno .V šel z roko preko čela, kri mu je šinila v glavo, postalo mu je hipoma vroče. Janez je grdo zaklel in debelo! pljunil, da je tlesknilo ob raska-vl tla. ' Kavno je prišel s polja. Šezul je prstene čevlje, jih vrgel pod pe<"-, odvihal srajco raz komolce in sedel k napol topli peči. I Ruval je korenje tam doli na Privojih, pa mu ni šlo delo kar nič od rok. Sosedovi otroei so po-pasli ob meji fb; korenjevee, tako da korenja ni bilo nič videti, š» z vilami ga je težko vlekel iz zepaeanc in pohojeue zemlje. — Kolikokrat jim je grozil, da jim poreže ušesa it? izpije kri, če ne bodo pazili *er odganjali živine od škode Pa otrok je otrok, z giožnjami ne dosežeš pri njem ni-et-sar, najbolje je, če kar udariš, In -sLeer tako, da ima za vedno dosti. Vsaj tako je mislil Janez, ko jc prekljinjal otroke in živino in vsled tega še njivo iu korenje, vreme in vse, kar je videl okoli s. be. Bil je sam na njivi. Prišla je bila za njim lia polje še njegova za dve leti mlajša sestra Lenka, pa jo je kmalu napodil domov, ker je nad surovim njegovim ro-bautenjem in preklinjanjem začela jokati in jo je zato za slovo ogrnil še z vilami črez hrbet, —j Odhitela je domov, si izmila ob-, jokane oči in šla h KomarjevimJ ajdo žet. i. Volk - Ijudožer bolj nevaren kot tiger. j lvzdaljo. Volkova sta bila približno sto jardov od njega, ko jc čul j lovec za seboj pokanje neke suhe veje. Obrnil je glavo ter videl v svoje velikansko presenečenje nadaljni par volkov, ki se je ravno pripravljal, da skoči nanj. — Zasledovalec je bil sam zasledovan. Mogoče vsled strahu ali na temelju nenadne inspiracije, je mož dvignil hitro puško ter izstrelil obe cevi. Puška pa se mu je gotovo tresla v roki, kajti volkova nista bila smrtno zadeta. — Čeprav je bilo videti krvavo sled, ni bilo mogoče najti trupel, kljub iskanju, ki je trajalo več ur. Naslednjega dne je šel dotični lovec zopet ven ter ustrelil enega volka dočim je drugega ranil, j Lovci so se mudili v vasi še par dni, a niso ubili nobenega volka več. Ker ni bilo čuti o nobenih nedaljnih napadih na ljudi, so se lovci vrnili v lvatni ter predložili svoje poročilo. | Kot že navadno v takih sliyajili sta bila praznovernost in nevednost vaščauov v veliki meri odgovorni za klanje, katero so vprizo-rili volkovi med njimi. Usmrtitev ' volka so smatrali za čudovito dejanje, kajti Indijci so mnenja, da so volkovi duhovi in da jim ne more do živega nobena krogla. O sličnih slučajih sc je poročajo preteklo leto tudi o različnih drugih delov Indije. Francozi hočejo posnemati Amerikama. Tudi v Parizu hočejo graditi nebotičnike (visoke stavbe, skyscrapers). Francozi so sc prevzeli vsled uspehov v zadnji vojni ter hočejo posnemati Amerikauce tudi v tem oziru. a to se jim najbrž ne bo (posrečilo. Povprečni turist, ki pride v Yellowstone Park, je očividno mnenja, da je nekdo moral natre- sti rozine v gejzirje. # * • Ni je stvari, na svetu, ki bi tako lahko"spravila človeka v uepotreb ne zadrege, kot je prepričanje, da jc v stanu nabiti vsakega, ki mu pride na pot. OPERATORJI 2a ženske slamnike. Stalno delo. Vprašajte pri: Lou Krause, 601 Broadway. New York City. SVARILO! ~ Če ste bolni, morate imeti pristni Bol. •areki Krvni Čaj z mojim imenom na ikatlji. <"e se pojavlja bolezen v vaSem želodcu. Jetrih, ledi call all krvi je naj-boljfli in najbolj zanesljivi prijatelj bolnih Bolgarski Krvni Čaj. Vzemite *a vrelega prod počitkom, in pomagal vam i bo odpraviti hud prehlad. Zdravniki priporočajo ta čtstoieligčni čaj. Vsi lekarnarji prodajajo pristnega s mojim imenom na KkatlJ*. All vam po-iijetn svojo velik* družinsko čkatljo po poŠti, poitnina. plačana In zavarovana *a fl.SS. Karforlt* name: tt a m 9CW4CK. mU^i 9 Mmd PidMiPs. mrturgb, p» JIL "Outlets" ^fiffi**? l»u boste luliko povsod v svojem stanovanju rabili elektriko, morate ffff * imeU dovolj "outlets" in na pravem fcjjj prostoru. t*e lajate v stanovanju že \j>eljano elektriko, potem ni težko in tudi ne ppdvržeoo velikim stroškom, da n;»-pravite "baseboard outlets". Kadar boste pa vpeljali elektriko v svojem stanovanju. i*»tein naročite elektri-karju, ila napravi dovolj "outlets", da boste lahko |>oVsod rabili električne priprave. The New York Edison Company tAt Tour Service General Offices: Irving Place and 15th Street Branch Office« where Electrical Appliances are displayed and demonstrated for the com-enience of the public *o Norfolk St «5 East lajth St 4*4 Broadway West 42d St j6z East 149th St 10 Irvmg p^ t5i tast 86th St 555 Trrniont Ave Najbrž pod utisora dejstva, da so je v zadnjih statistikah, tika-j o čili se smrtnih slučajev v Indiji povročenih od divjih živali, na-1 vedlo 294 slučajev, povzročenih cd volkov v enem samem letu. je 1 poslal neki star Šikari, to je pro- , fesijonalni lovec, nekemu listu v iKalkuti zanimivo poročilo ali raz-ipravo grlede divjanja tolpe volkov .v bližini Katui, velikega, cement proizvajajočega okraja v centralnih provincah. Članek jc skrčil poročevalec londonskega Morning Post ter ga poslal svojemu listu, j — Indijski volk, — pravi dotični lovec, — ne napada ponavadi ljudi. V okraju, katerega opisuje ni bilo najti nobene dobro potrjene primere, da bi volk raztrgal Človeka izza leta 1868, ko je via-j dala tam velika lakota. V onem le tu so volkovi raztrgali v enem samem majhnem okraju 179 ljudi in ranili 76 ljudi. Vladni uradniki in drugi so storili vse. kar je bilo v njih moči, da odpravijo to zlo. Nekateri volkovi so bili u^trelje-in in okraj je postal zopet* normalen do preteklega leta. V decembru leta 1919 se je po-' javila nadal j na tropa volkov, ki zfcuživajo ljudi. Dva otroka sta j bila raztrgana dne 17. aprila preste klega leta i:i do prvega tedna v mesecu avgustu so ti volkovi raztrgali nad štirideset žensk in o-trok na angleškem ozemlju samem. Ti volkovi so uspešno dclo-.vali tudi preko meje v državi Re-v. ah, odkoder pa ti i bilo mogoče dobiti nikakih Statistik v tem o-ziru. Lovske izkašuje kažejo, da napada volk v letih velike lakote lju di Ker žive volkovi v tropah, se ta krvoločnost razširi na celo tro-po in vsled tega postane v takem slučaju volk teror, ki je strašnej-si kot pa je tiger ali panter. — Volkovi se potikajo v parih ter so završeni zasledovalci in fjde-zcvalci, kar se ne more reči o ti-sru. j Štirje jovei so v tem slučaju sli i j v eno izmed vasi. v ko jih bližini j so se potikali volkovi ter ubili e-jnega volka, ki jc prišel po uastav- Iljeno živo kozo. Naslednjega večera so lovci prl-|vezali nadaljne štiri koze in čeprav so bile vse te koze raztrgane 1st je lovcem posrečilo ustreliti le enega volka. Ker so bili volkovi j krog dotične vasi zelo bojeviti in [jc postalo zasledovanje ixvanred-'no težko, so odšli lovoi v neko vas 'par milj dalje proti iztoku. Tam [j-; imel eden Izmed lovcev doživ-'ljaj, katerega najbrž ne bo pozabil celo svoje življenje. Stvar se j jo dogodila na naslednji način: j Kot ponavadi so odšli lovci zju-jtraj na zasledovanje in omenjeni jlcvec je zapazil par volkov, ki je prihajal v njegovi smeri. Hitro sc je skril za neko drevo t« čakal , veaelqga srca (kajti za vsakega u-(streljenega volka je bila razpisana nagrado p&*dese4ih rupij), dokler nc bi prišla volku na streluQ Nat o je šel v kamro in dvakrat! trikrat nastavil pleteno steklenico domačega sadjevca. Dobro mu je storilo žganje, še več korajže mu je sinilo v ud^. j Vnovič je sedel k peči, toplota J se mu je prilegla. Zvil si jc novo cigareto in se zatopil s škodeželj-iuim smehljajem na železnih ustnicah v črne maščevalne misli — Mati jc prinesla večerjo, kmalu jf1 prišla še Lenka z žlicami in sed la k materi za mizo. Druga za drugo sta se ozrli po Janezu in videli v poltemi, da se je praznično oblekel. In obe je še huje zaskr- , belo. — Molimo. — je rekla mati ln | naredila velik križ, Lenka ji je i nemo sledila. ' | Janez pa je strastno potegnil" i dim in ga glasno puhnil v zrak. j! Xi se zmenil za njiju. ) — Ali ne greš večerjat ? — je . rekla rahlo in obzirno mati, ko jc' lodmolila in porinila žlico na me-! sto, kjer je Janez navadno sedel. Trdovratno je molčal. Lenka je dvakrat zajela, pa ni i mogla jesti, usta ji je vleklo na : jok. Trdo se je useknila v predpa- i . snik in hkratu utrnila prve solze, j Potem je odložila žlico ln zastr-mela nemo pred se v skledo. I Mati je šla globoko po sapo. Z udrtimi očmi se je proseče ozrla v sina, pa le za hip, precej je : umaknila pogled, ker jc vedela, j»osedni vasi v< llotemožali pri svoji izvoljenki. [ Brhko iu pripravno dekle je bila Blažunova Metka, zato je domače fante tem bolj jezilo, da se smoli in suče krog nje drugi iz tuje vasi. Večkrat so se že menili, kako bi ga namikastili in napo-; dili, da bi se ne upal zlepa prihajati v vas. pa nikoli se jim ni posrečilo dobiti ga a* pest. Janeza pa J s« se tudi bali. Bil je velik in mo- v . . j can, V vojski je preizkusil svojo moč, ko je marsikateremu Rusu! in Lahu pok izal pot na oni svet. pa ne s kroglo, ampak ob priliki, ko je šlo na nož, z bajonetom in puškinim kopitom. Vse t o so hotemoški fantje dobro vedeli. Zato si niso upali napasti ga niti skrivaj. Iu ko je hodil zvečer mimo njih sko?i vas, so vedno lepo molčali. Sinoči pa -o sc vend tr okoraj-žili — bili so se nekaj napili tam! v Jurčkovi g-ostilni — da so mu j izmaknili lestev, ko je slonel na koneu Blažunove hiše ob Metkinem oknu. Strašno je telebilo, ko j« padel na tla. In še toliko so si eelo upali, da so v hipu. ko je zabobnelo, jeli izza vogla z gorja-} Čaru i iu beticami udrihati po njem Ko se je Janez zavedel, kaj se je z njim zgodilo, že o fantih ni bilo nikakesra sledu. Vsak na svo-j jem ležišču v mrši so se zadovoljno smejali dobro se zavedajo«".i kako strašno imenitno iti zaslužno delo so storili. Opotekajoč se je odšel JailCft domov. Niso ga boleli raztepeni udje, tudi pri padeu si ni storil, nič hudega, ampak silna jeza, o gorčenje iu užaljen ponos so ga (klali pijane?«. } Strahovito je zaklel, dvakrat" trikrat, da je odmevalo iz enega konea vasi v drugega, krčevito je dvignil pesti in za šk rt al z zob-, mi. Doma pa *e je zavalil v mrvo. In ko so drugo jutro mimo hiše že dolgo ropotali poljski vozovi, je .se ležal pod ostrešnimi tramo-' vi. Spal ni nič. preobračal se je in premetaval z ene plati na dur-j go. &ele ko ga je dvakrat, trikrat z&klieala Lenka, je zaklel, vstal.' vzel vile in šel na polje. Nič ni, zcjtrkoval. ko mu je sestra prinesla kosilo, nič se ni dotaknil o-poldnc južine. ker prevelika je' bila njegova jeza. In ko je popoldne oklel še ves1 •vet z vsemi hudiči vred in se je tudi tega naveličal, je zavihtel vi-' le, da so se visoko nad njim trik-' rat zasukale in se zapičile nedaleč; 0(i njega v pokoš,*nem stmišču. j — Kaj bi delal in garal, ko ne vem zakaj, kaj bi tratil moč. ko' j« bom še rabil. — si je mislil in odšel leno domov. Zt maj je bilo hladno. Mrzel veter je pihal doli od Kaliskega sed-, la. Grintavec in Storžič sta bila j v belih kučmah. Zgodaj je prišla jesen, obetala sc je tudi zgodnja' in zelo mrzla zima. Tako so prero-j kovali vaški očanei. o sv. Lovrencu in sv. Jerneju je bilo namreč deževno iu mrzlo vreme. Janez je j »I tipati po gladkih pečuicah, pa peč ae je že ohladila. 'k. j". . \ M* |«J| Mf lAMtl A ? ' fV c ' i Poglejte! ?7.50^n)NAZAVESA Občudujte! Naravnost od izdelovalca v vaš dom. 31 i znižujemo cene bolj kot vsaka drrga trgovina, kur l»rij>oroeuli. Ta krasea zavesa, dva iu i>ol jarda dolga. je zadnja moda. krasno izdelana, z vvez-nimi ptiči, ki letajo iic.d vodometi iu rožami. Zavesa je tako močna. da bo trajala leta in lela. Ljudje IkkIo oltf-udovali ♦o zaveso v vašem domti, kajti do sedanjega ea*a je bila dpetojiua k* bogaHt3 ljudem. Drugi jo f-ntlajajo $7.oO. doeint jo j»r»xlajamo ml samo za — za. on okno. za troje oken SOJio in 7.a .štiri za ?U.U9, Peniji-te 'Si eontov v znamkah, ostanek boste j>a pineal i, ko jo boste m »bili. To znižanje lut trajalo le malo Pišite takoj, za koliko oken. PROGRESS SALES CO. I***. 6*v 117 N. Paulino St. Cbkac«. BI. J t"" -S: ' < ŽENSKA VOJNA. Sfodoriiuki roman. — Francoski vpisal Aleksander D n m a a. Za "Glas Naroda" priredil O. P. — mislim, da se na visokem mestu menijo o nas. Meni se zdi, da bi ne bilo nespametno, ee bi se izgubili. — Ali misliš? — je odvrnil Cauvignae. — Pri moji veri, to bi bilo najslabše. Hočem videti »Halali in naj pride kar hoče. Hotelski tat. ( V nekem hotelu Kolodvorske ulice v Ljubljani je prenočeval delovodja Ivan Čenčič iz Kranj- — Jaz vem, da je to lep prizor, — je odvrnil Ferguzon, a svoje ske gore. Zelo izurjen žepar in prostore bomo mogoče dražje plačali kot v hotelu Bourgogne. — Madama, — je rekel kapitan ter podal prineesinji nož, — komu hoče nakloniti vaša visokost čast, da zabode jelena ? — To hočem proliraniti zase, — je odvrnila princesinja. — Ženska mojega stališča se mora privaditi železa in krvi. — Kamur, — je rekel kapitan proti nekemu strelcu. — pripravite se. Lovee je stopil iz vrste ter se postavil s puško v roki nekako dvajset korakov od jelena za slučaj, da ga ubije s krogljo, če bi ži-ival ne hotela čakati na nož ter se zapodila, gnana od obupa, proti prineesinji. Princesinja je stopila s konja* vzela nož ter šla žarečih lie pro-|li živali, ki je bila obdana od psov ter gotovo ni pričakovala, da se iji bliža smrt v obliki te lepe ženske, Jelen je klečal na sp redil j h nogah in v lepem očesu je bilo videti solze. Ni imel časa, da bi vstal, kajt nož se je naenkrat pogreznil v njegov vrat. Jelen je zastokal,! vrgel zadnji pogled očitanja na lepo ženo. padel ter poginil. V istem trenutka so se oglasii vsi rogovi ter naznanjali konec . • , . 'lova. odvrt.il liarabas. — vi bi za silo! - .. , .. .. .......... w, \ si navzoči no zaknccli: >— Naj živi ptmeesinja! -— Mladi voj- t\oda pa je ploskal z rokama ter se smejal. ...... . - ' Princesinja je potegnila nož iz vratu jelena, se ozrla naokrog |. nadaljeval < .uviguae, — zali bog je Jr erguzon . .. . . . , . XT . .. . ti*T vrnila noz lovskemu kapitanu. Nato je zopet zasedla konja, * (Dalje prihodnjič.) hotelski tat. znan v Ljubljani pod imenom "1Bato iz Srema'\ mu je ponoči odnesel S000 K ter nato izginil brez sledu iz Ljubljane. NAZNANILO vsem starim odjemalcem. Jaz sem sedaj v . zvezi z Jos. Tramposch, 10925 Jamaica Ave., Richmond Hill, Long Island. Izdelujeva vsikovrstne obleke in suknje po najnovejši modi po nizki ceni. Poskusite in prepričali se boste. — Jos. Habjan, 14 Fos-diek Ave., Glendale. L. L N. Y. februarja februarja 1. marca 8. marca marca Evropa pleše nad svojim grobom. nas Spričo tožb Nemčije, da ne morejo plačati vojne odškodnine, priobčnjejo francoski listi iz "Berliner Tageblatta". da še nikoli v Nemčiji ljudje nifo iako plesali kakor zdaj. Cene za to zabavo so nevrjetne in ljudje jih plačujejo. Plesalki lladgr*' in Biner dobivata 10.000 mark mesečne plače, Berta de Brun 1 ">.000, Anita Berber, j Ernst Matrons. Ivati Stem vsak po 20.000. Anita Dickstein 30.000, lady Sacharet, ki bo prišla v Berlin, ne pleše izpod 60,000. Za plesne vaje se je plačalo leta 1914 v Berlinu za uro 7 mark 50 fenigov, leta 1918 20 mark, danes 50. v kvartiru diplomatov. "West" pa 100 mark. Preje so se eksotični plesi izvajali največ samo v "Apollo*', da ne govorimo o kabaretih. Cisto, kakor je rekel Rabindranat Ta-gore: Evropa pelše ".ad svojim lastnim grobom kakor nora. Stvar ima politično stran Franeozje namreč, ki ravnotako navdušeno plešejo kakor Nemci, menijo, naj bi Nemei, ki imajo dovolj denarja, da pa razmetavajo, tudi plačali, kar so dolžni zavcTHiikom. — Zato se ti članki pojavljajo v francoskih listih med političnimi novicami. — Zakaj bi ne napravili majhne odprtine pri tem zidu, skozi katero bi mogli s konji, kajti na drugi strani gotovo ne bo nikogar, ki bi zahteval od nas odškodnino*. — Hura! — je vzkliknil Cauvignac ter veselo zamahnil s klobukom. — Ves kredit ti dajem, Ferguzon. Ti si iznadljiv človek med nami in ko bom strmoglavil francoskega kralja ter postavil na njegovo mesto princa, bom zahteval zate mesto Signor Mazariuo di Jla-zarini-ja. Torej na delo, tovariši, na delo! Po teh besedah je skočil Cauigae s svojega konja ter pričel od našati kamene iz zidu, ki je bil že itak napol razpadel. V* kratkem času so napravili odprtino, ki je bila široka tri do štiri čevlje. Nato so zopet zasedli konje ter odjahali pod vodsavom Cau-vignaca v park. — No,— je rekel Cauvignac proti tovarišem ter se pri tem obrnil v smer, iz katere j*. L-ilo čuti Šum, — sedaj pi bodite dvorijivi ter s,1 obnašajte kot >e spodobi gospodi. Obljubljam vam večerjo pri gos-podu vojvodi de Enghien. Deseto poglavje. Rekli smo že, da je imela šestoriea naših novih plemenitašev dobre konje. Njih kouj:. pa so imeli še nadaljno prednost pred onimi, katere so jahali plemtnitaši, ki so prišli zjutraj. Bili so namreč spo-»"•ti. Dospeli so vsled tega hitro do lovcev ter r,e pomešali med nje, l'c da bi kje zadeli ua odpor. Večina povabljenih je prišla iz različ-r.ih provinc in gospoda se vsled tepa ni poznali med seboj. Kakor-bitro so bili naši junaki enkrat v parku, jih fe vsakdo smatral za povabljene. Vse bi šio gladko, če bi se držali v njih vrstah ali se zadovoljili s leni, da prehite druge ter se pomešajo med lovsko osob-je. Stvar p;; ni bila laka. Ni poteklo dosti časa. in Cauvignac je že imslil, da jc bil lov vproizorjen njemu na čast. Potegnil jc rog iz rok i.ekeg.i gonjača, ki se ni prav nič upiral, prehitel lovskega kapitana, skakal skozi grmovje, koketno pozdravljal dame, katere je srečal, proklinjal. klel ter n ivduševal samega sebe, dokler ni dospel do jelena v trenutku, ko je žival od utrujenosti omahnila na tla. — Jlalali, halali, — je kričal Cauviguae. — Jelen je naš! Cor-h!eu. imamo »_'a ! — Cauvignac, — pe kričal Ferguzon, ki mu .je sledil za petami. Napravili boste, da nas postavijo pred vrata. Ne kričite tako, < 'auvignac pa ni čul ničesar, temveč skočil s konja, potegnil meč ter šel proti jelenu — ilalali, halali — je kričal pri tem. Ostali njegovi tovariši, z izjemo previdnega Ferguzona, so hoteli slediti svojemu poveljniku ter se pripravljali, da skočijo na ži->al. k< .je naenkrat lovski kapitan potisnil s svojim mečem Cauvigna-i ji na stran ter rekel: Le počasi, le počasi, gospod. Lovu uačeluje gospa princesi- ii.ja. Njena stvar je iorej zabosti jelena ali prepustiti to čast kakemu drugemu. Cauvignac je prišel radi tega strogega svarila zopet sam k sebi in ko se je precej nevoljno umaknil, je videl, da ga obdaja cela množica lovcev, ki so dospeli v teku petih minut na lice mesta ter tvo-lili velik krog krog upehane živali, v katero so se* zaganjali psi. V istem trenutku je bilo videti princesinjo, kako je prihajala v galopu po drevoredu navzdol. Sledil ji je vojvoda de Enghien ter drugi, ki so smatrali za posebio čast, da je ne zapuste. Bila je zelo razburjena in videlo se ji je, da smatra to za videzno vojno, za uvod k resnični. Ko je dospela v krog, se je ustavila, vrgla naokrog dostojanstven pogled ter zapazila Cauvignaea in njegove tovariše, v katere so se pikerji in drugi uslužbenci ozirali z jeznimi pogledu Kapitan se ji je približal, z nožem v roki. Bil je to isti nož, katerega se je posluževal princ na lovu, napravljen iz najfinejšega jekla. — Ali pozna vaša visokost tega gospoda? — je vprašal tiho ter pokazal pri tem z očmi na gospoda Cauvignaea. — Ne, — je odvrnila, — a če je prišel noter, je gotovo komu znan. — Nikdo ga ne pozna, visokost, in vsi oni, katere sem vprašal, ga vidijo prvikrat. — On vendar ni mogel priti noter brez parole? — Seveda ne, — je odvrnil kapitan. — Hočem svetovati vaši visokosti, da ne zaupa temu človeku. — Treba je predvsem vedeti, kdo da je, — je rekla princesinja. — To bomo takoj nzvedeli, — je odvrnil Lenet, ki je spremljal prineezinjo. — Poslal bom enega Normanea, enega Pikardijca in enega Bretonca in natančno ga bodo preresetaJL Za enkrat pa se delajte, vikokost, kot da ga ne vidite, kajti drugače nam bo ušel. — Prav imate, Lenet — Vrnimo se k lovit — Cauvignac, — je rekel Ferguzon proti svojemu poveljniku, K Rt TANJE pARNIKOV lapre| zaatava slave, (petie) E4689 Na tujih t:eh. Ko bi mol ljubi vedel, fpetie) E4845 še enkrat te objamem. Nedolžno oko. (Petie) E4846 Hauamaleterca v teiatru. KakSno pečenko je Špela Jedla (ialjlva) Novih ploSC nismo mopli dobiti mod vojno za noben denar, sedaj pa smo dobili par tisoč iu sieer Štiri slovenske in Štiri nemSce-. vojaiska fina godba. Cena ploščam je zopet stara, namreč $1.00. kakor so bile pred vojno. Naročite jib takoj, dokler jih imamo v zalogi. S plošč po $1.00 stanejo $8.00. Dajte nam točni expressnl nnslov. kndar jih naročite. IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa. Direktno potovanje v Dubrovnik ■ 2 (Gn»vosa) in Trst. " SAN GIl STO ....... 1. marca ] :OLUMBU ........ IG. marca 3 ARGENTINA ...... 19. marca t "otom Metkov. Ife-anift za vm kra-f le v Juflo*lavljl In Srtolll. | Razkotne uflodnoetl prvega, d rut*. 1 d* in tretjeaa razreda. 3 Petni ki tretje«* razreda debtvaje t j brezplačno vino. on I | PHELPS BROTHERS & a peeaen«ar Department ■: 4 West Street New Yorlt ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmmrmmna IL0Y0 SABAUDO 3 Stmt« Street New T-rk Prihodnji odplutje la N. T. sarnlk k 2 Vijaka RE D» ITALIA — 26. f„br* REGINA D* ITALIA — 23. marca ladajajo ae direktni vomnl Uatkl to __alavnlk meat ▼ JuxoaUTtSL Breajilaftno Ttno potnikom t. na Potovanje iz starega kraja Vsem onim, ki so nas vprašal1 v zadevi voznih listkov po Cosu lieh progi, katere parniki vozij« 'z Trsta, tem potom javljamo, d*! § *e sedaj zopet lahko izdajajo voz | ni listki po tej progi iz Trsta dej | vseh krajev Združenih držav. Ce ! | na iz Trsta io New Yorka $15f \ I in $8 naselnižkega davka. I Kdor želi poslati kak vozni li ! | ^tek v stari kraj, naj se ob.Tie za | »'sa tozadevna navodila na znano tvrdko «iiiiiiimuiiiiiiiiiiuitmu»iiMM II FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York Anchor line Pamik CALABRIA odpluje 2. marca v Dubrovnik in Trst Cene za tretji razred: V Dtibrovn.k .......... $135.00 V Trst .............. $115.00 in $5.00 vojnega davka. V vaSem mestu je Cunard — Anchor agent. Tojdlte k njemu. J • SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA ANTON ZBAŠNIK •oba 102 BakeweU Bldj.» Pittsburgh, Pa. vogal Diamond and Grant Sta. (nasproti Con rta). Iadeluj«* raznovrstne notarske dc^nmente, kot na pr. pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, laprisežene izjave Id prošnje za dobavo svojcev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko *>r*vieo zeml''šč tu in v staram kraju, posreduje v tožbenih zadevah med strankami tu in v domovini, izdeluje prevode iz slovenščine na angleSkl jezik, ali obratno, tnlmaft na Hodulj* all pri kompecacijsklh razpr»vnb tn d«je vsakovrstne informacije zastonj. Cene nizke, dele tofco in pravilna R. M. S. P. v Evropo Z "O" parniki vsakih štirinajst dni. NEW YORK-HAMBURG Vstavi se v CHERBOURG!? in SOUTHAMPTONU ORBITA...... 21. MAJA — 2. JULIJA OROPESA......4. JUNIJA — 16. JULIJA ORDUNA .... 18. JUNUA — 30. JULIJA Za oaaažlrle 1.. 2. in 3. razreda (zborne udobnosti za pasažirje tretieaa razreda. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York. All orl kateremkoli parobrodnem agentu. US. MAM LjSg&iSSS'Jg I z New Yorka v Italijo naravnost V NAPOU - G EN EVO, - E^igJJ? "POCAHONTAS"^iuVzsTfebr. - 7. aprila 'PRINCESS MATOIKA" odpluje 8. marca - 21. aprila Izvanredr.e udobnosti. — Izborna-služba. Cene v Napolj: za kabine ed $15#. naprej. Zrn tretji razred $95.09 in $5.00 vojnega davka. ~ Potniški oddelek: 43 Broadway, New York. Telefon: Whitehall 1200 — tovor*: IŽft Broadway. New York. XoU.foo t Rada hi izvedela, kje se nahaja moj mož ANTON RRRKC. doma iz St. Petra na Kranjskem. Lansko leto je stanoval na K. 74. St.. Cleveland. Ohio. Prosim vas. dragi rojaki ,':i rojaki« nje. ee veste o mitjem možu, da mi takoj ?>pt^ror-ite. za kar se žc a prej srčno zahvaljujem, ali naj se sam oglasi na ta-le naslov: Mrs. Ivanka Rabee. 061 Gilford St.. Syracuse. N. V. (17-IS—2) IsTem brata MARTINA MIH K-LK'H, podomave Mihulef i/ Starega trga št. 28 pri Kočevju. Zadnje leto s" jo nahajal lo-kje v Chieagi, 111. Pri vsi m cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da mi blagovoli naznaniti ali ga pa opozoriti, da se mi sam javi. — Mrs. Marv Vlaisa-lovich. 647 Kansas St., San Francisco, Oal. (17-18—2) Rad bi izvedel za JOHN CESARJA: njegovo pravo ime je MO-HORIČ' in je doma iz vasi lTbel-sko pri Postojni na Notranjskem Bil je pri meni na hr:mi, potem pa je bival v Frank!in-ville, N. J., R. F. D. 1, odkoder sem dobil od njega zadnje pismo 10. junija 1S20. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga sporoči, ali naj se mi pa sam OGrbisi. on že ve. zrkaj.— Frank Peternel, 1315 E. 49. St.. Cleveland, Ohio. (15-18—2) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Johnstowrm in okolici naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. MIRKO VIDMAR, k* je pooblaščen pobirati naročnine za "Glas Naroda". Rcjakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, naj mu gredo v vseh ozirih na roko. Upravništvo "Glas Naroda". SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR i a leto 1921. Največji slovenski koledar v Ameriki in edini za 40 CENTOV (i poštnino vred) Pošljite ga sorodnikom iu prijateljem v Jugoslavijo. Cena za Jugoslavijo ista. Vsebuje povesti, članke razprave, potopise, salo itd. — Krasne slike. V zalogi ga ima le ie par sto iztisov: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt 8t, New Vork Oitr Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Koler J« najstarejši slovenski zdravnik ftpecja-list v Plttsburghu. ki Ima 24-letiio prakso v zdravljenju vseh moftkih bolezni. Zastrupljenje krvi zdravi s Rla--OVltem «0G. ki ga Je Irumel dr. prof. Erlich. Ce (mate mozolje aU mehur-P° telesu, v grlu. Izpadanje laa. bolečine v kosteh, pridite in izClstll vam bom kri .Ve čakajte, ker ta. bo-"ezen naleze. ^^ Vse moške bolezni zdravim po o-krajSanl metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne Čakajte. temveč pridite in jaz vam bom *opet povrni!. v vrrh° ,au ,vo,5no k,,° o , Urfh ,n ®icer br©* operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bo- feCine v kriiu ln hrbtu in vfiaslh tudi puščanj« vode. ozdravim s ^ Revm atizem. trganje, bolečine o. tekiine srbečice, Bkrofle in drure kol J" nastanejo i ozdravim v kmtktm času fn ni potrebno ležati Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače. da vas razumejo. Jaz «n*m «e iz starega kraja, zato vas talS pravim, ker vas razumen .lovenTk, oKad1!, ob d^vnikih Od I. do I Ob nedeljah od t do S. AMERICAN LINE Direktna služba NEW YORK - HAMBURG VELIKI MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA: | Parnik MANCHURIA .............. odpluje 3. marca Paraik MONGOLIA ..............i. odpluje 17. marca | Parnik MINNEKAHDA (novi); samo 3. razral 31. marca j Najkrajša in najpripravnejša pot. ~ Prevaža potnike prvega in tretjega razreda. Potniki Tretjega ! razreda so poetreZeni v velik! jedilnici. Cisti prostori rezervi- i rani za Ženske in otroke. . Vprašajte > k—yngyrt pisani: 9 Broadway J aU pri lilahfi agenta. I CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Ccrtlandt St. New York Pončne knjige. Zbrani spisi Jakob Alcšovcc Hitri ra^unar .50 v i , „ . , . • Kako sem se jaz likal Nemški abcedmk p^ 25 Nemško-angleški tolmač .60 ^ ... _ Pravilo dostojnosti .30 Draf del 1>25 Slovensko-angleški slo- Tretji del 1.00 var, trdo v platno ve- Ljubljanske slike, zan 1.50 Četrti in peti del 1.50 Slovensko-nemški slovar Ne v Ameriko. (Janežič Bartol) 4.00 Sesti del ' 1.25 Slovensko-nemški slovarček 1.00 Gledaliike igre. Revček Andrejček .50 Zabavne in rasne droge Dve šaloigri: Čari j i va že- ^njig*. nitev, Trije ženini .25 Amerika in Amerikan- — ci ' 5.00 Zemljevidi Knjiga za lahkomiselne Združenih držav .25 ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Celega sveta .10 Prokleta, 6 knjig 3.00 Kranj'ske dežele -10 t> ,. . . , _ Zemljevidi: New York, Prokleta, trdo t platno n, K c , Mont Tez.no 4.00 P(U) Minn.. Wia, Wyo„ Pet tednov v zrakoplovu 2.00 W. Ya., Alaska Doli z orožjem .50 vsaki po .25 Opomba: Harotilosn j« priložiti denarno vredost, bodisi v gotovini poitni nsWiwfai aH poitnih snsm-kmh Poitnina je pri vidi cenah vnUhinjena. 1 (Nadaljevanje.) Lova na jelena pa je vseeno dobro vdeleiiti se, če «ra človek tako vr*»fa srtili pota iV^elmo. rc j»- človek sit lova na ljudi, kaj ne. liaraba-s? —i odvrni! < aavi'/nae — J>ol»ro. ne Mae se r^či. «la je šlo to mimo na-; m ^a iiomi. Mi imamo kar potrebujeiuo. da dosto; <» nastopimo f-ri tj 1 »-.ti. Svetimo sc kot novi tolarji. ii«»spod vojvotla df tiinrl.it-n poti'-lnje \ »jakov in kj<* bi mogel dobiti lepše in boljše/ Zadnji miti nami i/