PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnlaa platana » gotovini
^ “«tale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 42 (9044)
TRST, petek, 21. februarja 1975
t'ttmuKtìiu DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» “	pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
DEVETURNA SEJA MINISTRSKEGA SVETA V PALAČI CHIGI
VRSTA UKREPOV 0 PODPORI PROIZVODNJI 0 JAVNEM REDU IN 0 VARČEVANJU S PETROLEJEM
Odobreno zvišanje poštnih tarif - Vojaški rok skrčen na 12 mesecev - Finan-Clranje programov šolskih in stanovanjskih gradenj - Podpore kmetijstvu Odobreni zakonski osnutki o zajamčenju plač, zvišanju družinske doklade in o dokladi za brezposelnost delavcem, ki se vračajo iz tujine
— IS*a 'zre<*no dolgi seji, ki je trajala neprekinjeno nin do desetih zvečer, je vlada sprejela celo vrsto važnih ukre-
pov, ki
teri L se9a‘0 Praktično na vsa pi Da 'U rSp' stoP'i° *akoj v veljavo, saj n,0J? vlada sprožila le v obliki J,1 Parlament odobriti.
Pred^ za^e*ku seje je vlada na ia ^ zunanjega ministra Rumor-ratif^L °. a zakonski osnutek o prol	.'".bajanju	pogodbe
M *"-lanlu jedrskega orožja, travi; ,aršumenti. o katerih je raz-
di vnif-mi-nis?rski svet- 80 bila turih ; as.ania javnega reda, o kate-dališi imeL n°tranji minister Gui • ] . P°ročilo. Sprejeti so bili trito	* osnutki, ki predvideva-
cij0 t, 0 Posebnih doklad za poli-
b>l na predlo/	v,prašanji. j.e Vlada je tudi oql
začaorf'13 n,ekatere omejitve glede gjm e 8v°bode. Osnutek med dru-svobnHo Vlc*eya PrePoved začasne zaradi i=rl,Pirimeru Predkaznovanja 1oča krt‘*ikaflvih dojauj ter dotik t-11!6’. ki se jih mora sod-svobod;atl Pr* °dto0anju o začasn:
pJ?dlog obrambnega ministra omejujedf°bren.zakonski predlog, ki 12 ii trajanje vojaškega roka na
vsa področja javnega življenja. Neka-gre za zakonske odloke, druge zakonskih predlogov ki jih bo
vpraševanju po investicijah, ter za razvoj proizvodnje in predvsem tiste, ki je namenjena izvozu. Ta denar bo služil med drugim za financiranju programov šolskih in univerzitetnih gradenj, za kredite stanovanjskim gradnjam in kmetijstvu ter za ponovno financiranje zako-ie znu	sprejeti so bili tri-j nov, ki predvidevajo posege v prid
io m,	tsnutki, ki predvideva- industrijskih podjetij, obrtništva in
tiesecev.
delno'žaraH- Ukr-ep je bil sPrejet
tudi v , . varcevanja, delno pa
«iške vojske*1 kreorg.anizacije itali: številčno Js- kl naJ postane manj Kot ip ’ ^ac Pa kvalitetno boljša,
trajal	dosle'i V0ia8ki rok
j	Wnajst mesecev.
vlada°i7Hafni S° ukrepi’ ki jih be izdala na osnovi spremem-
dej^mra,;Ta za leto 1975. Kot je Prejen^ov8	9ol.ombo' ie Povišanje
Peslo v ri -ln skrcenje stroškov pri-
jard lir vec?aoVdenb!fg-!ijne 998.mi.^
je vlaHo «	00 Predvidenega, ki jih
Poro novnrIn-enila Predvsem za pod-
Povpraševanju, predvsem po-
„„„„„„
"'"iiuiiiniiinuuiHuHiiiuuinn
minis, -ral-ii kilometrski seji je ukrepov ' i?-Vet odobr!l cel° vrsto Vsa doL .. se9aj'o praktično na Poleg ui/0c,a Javnega življenja.
0 omejitvi6?0^ °. iavnem redu in 50 Posek ‘ra,anJa vojaškega roka spodarske00 Važn' “krepi na go-
razPoloink° s.Pr°žila zaradi večje ki je o,IV05t' finančnih sredstev, Predvidev7CUn za leto 1975 n' delein: „a.’, ukrepe, ki bodo dv°mno ?‘hVižih kd*ik, pa ne-Poitnih tarff * znatno povišanje
ni®nceviC^Van,vlb očividcev in ra-Porotne^16 včerai na milanskem znova * s°di«u « nekaj ur Posti P0^'|Vel ,v.vsei svoji tragič-P^ed nsila .v Fatebenefratelli stranke k- ° kvesturo. Prizadete n'ki' niso '	zv,;stile pred sod-
Sotavliar,:, e 'ko pripomogle k u-
ni'bova orin res"'ce' sai se je nem |e PnP°ved omejila v glav-
P°kazale „ d°bro znana dejstva, V Vsei c 3 - 50 Pos*edice pokola Piih ji d tra9iki:	marsikdo
ri1’013'6 ročne ho l teieSU ieklene
d° Za Vs. kppjbe. drugi pa bo-Pr°ces Se , Zlv'jenje pohabljeni. b0Prembnim ° Padaiieval danes s ^ersija. Pričevanjem Rodolfa
ne9a sPvetdaSednìl< zveznega izvrš-Panje zarf«,'" ^azni ,ajnik za zu-Peioval na 6 *^doš Minic je od-'P Venezau “'PdPl obisk v Mehiko Povzročil ^	Niegov obisk je
n|e Zaniman-0beb. drzavah dokajš-®a Prinisti-a le’ Sai ®re za zunanje-UVr^enih h -ene Pajvidnejših ak° Meh;karZtV’ na ka,e,'e 9'*
"'^^patijo * Venezue,a z -obist*1^ pd*Pe na tridnevni uradni bal:ianske	dezel° delegacija
^el69acija kjl,e. za *s,ro 'P Reko.
Področju, ki jih je
gledata
tržaške Dokr '•	$ P'edsedo kom
'paškim	Zane,tiiem, s
?lada|a Sj i?_0risk!ni. županom, o-
znanstvene raziskave.
odobrila zvišanje za pisma v notranjost države se bo kar potrojila, saj se zviša takoj od 50 na 100 lir, s 1. januarjem prihodnjega leta pa bo znašala 150 lir. Tarifa za razglednice se poviša od 40 na
70 lir, s 1. januarjem 1976 pa na 100 lir. V državne blagajne se bo zaradi zvišanja poštnih tarif steklo v letošnjem letu dodatnih 200 milijard lir, prihodnje leto pa se bo ta vsota podvojila. Vlada obljublja, da bo ta denar služil za modernizacijo poštnih uslug.
Važni so tudi trije osnutki zakonskih predlogov, ki jih je vlada odobrila na predlog ministra za delo Torosa. Osnutki zadevajo zajam-čenje plač, zvišanje družinske doklade in doklado za brezposelnost v korist delavcev, zaposlenih v tujini, ki se vračajo v Italijo.
Na pobudo ministra za industrijo Donat Gattina so bili sprejeti tudi trije zakonski predlogi o omejitvi porabe petrolejskih izdelkov, kar naj bi prispevala k zajezitvi deficita plačilne bilance. Kot je povedal sam Donat Cattin, bodo o-mejili potrošnjo gorilnega olja v
iiiiiiiiiminiMuiiiimtiiitiiiiiitiiiiiiiviiiiiiiiiiitiimmiiuiiiuiiiiimmiiiiuiiiiiuimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
DOKUMENT VODSTVA PSI 0 VPRAŠANJIH JAVNEGA REDA
Socialistični predlogi za zajezitev kriminala
Zgolj represivna dejavnost ne zadostuje, treba je tudi odpraviti vzroke razraščanja kriminala Za sindikalne pravice policijskih agentov
i" kulturnih	,,,uusn-ijs«in
e9acijo kT us,an°v v deželi. De-l'anski 9eLSa|r-Ìe,' *udi l'ugosfo-Van Renko 'n' konzul v Trstu
avn° pove7n°b'Sk spada v na-
rodnostne !° a."le i,aliianske na-* Matično de-"1!5'"6 V Ju9°s|aviji I” 'n jezikod nZel° za. nien kultur-
ustava in r l*-01, kot do,°ča-SFRj. va 'n občinski statuti v
?boru VGurriem rednem občnem bila Po be;e ma,ice v Trstu je ^ Po p°V"° Poudarjena zahte-
’6i Pomembni01^ S'atUSa iavnosti
^9°ini ustann °VenSki ku|furno-da dosego tan„°VI ugotovljeno,
PrePrečujej0 k3 V''3 Že dali časa
Pa «eevd ' Plro {ratski zapleti, to razv°i ustanove!"1090” nadalinii
nekaj industrijskih
RIM, 20. - Vodstvo PSI je danes razpravljalo o vprašanjih prekinitve nosečnosti na osnovi poročila, ki ga je včeraj podal sen. Vincenzo Gatto. Ob koncu so odobrili dokument, ki ga v izvlečku objavljamo na zadnji strani. Vodstvo PSI je tudi ridendo sklicati zasedanje centralnega komiteja v dneh od 12. do 14. marca; na dnevnem redu bodo sklepi nedavne organizacijske konference.
Danes so tudi objavili besedilo dokumenta o problemih kriminala in javnega reda, ki ga je vodstvo PSI odobrilo včeraj po izčrpni razpravi na osnovi poročila posl. Balzama. V dokumentu se med drugim ugotavlja visoka stopnja organiziranosti kriminala predvsem v velikih mestih, kjer zločinci razpolagajo z orožjem in velikimi sredstvi. Zato so potrebni učinkoviti ukrepi za preventivo in zatiranje kriminala, ki naj vrnejo državljanom zaupanje v državo in njeno sposobnost, da ščiti njihovo varnost.
Dokument PSI ugotavlja tudi, da se je kriminal razrasel v vseh državah, da pa ima v Italiji nekatere značilnosti, ki še bolj zaskrbljajo javno mnenje. Navadnemu kriminalu je treba namreč dodati še fašistični terorizem, pokole in na splošno politični kriminal. Fašistično nasilje v Italiji se je sprevrglo zverinske atentate, v pokole, v organizirani terorizem, ki ga ni več mogoče prenašati in ki ga ni nikakor mogoče postaviti na isto raven kot druge oblike političnega nasilja, ki jih je treba obsoditi, ki pa nimajo iste stopnje nevarnosti za demokratične ustanove.
Vodstvo PSI poudarja tudi, da je treba iskati korenine kriminala v družbenih in gospodarskih vzrokih, ki so lastni industrializiranemu svetu z absolutno nadvlado denarja in s padcem idealnih in moralnih vrednot. Prav zaradi tega boj proti kriminalu ne more biti učinkovit brez istočasne akcije za odpravo vzrokov zločinskih pojavov. Zgrešeno je misliti, da bi kriminal lahko zatrli samo z represijo-Dokument socialističnega vodstva našteva nato nekatere konkretne predloge, ki bi jih bilo treba nujno uresničiti, da bi dali demokratični državi na razpolago učinkovita sredstva ob spoštovanju ustavnih pravic. PSI predlaga preureditev in potenciranje javne varnosti ter boljšo pravno in gospodarsko ureditev za osebje. Policije se je treba posluževati — pravi dalje vodstvo PSI — samo za izvrševanje njenih ustanovnih nalog ter jo je treba osvoboditi od številnih dejavnosti, ki odvračajo veliko število agentov od boja proti kriminalu. Treba bi bilo tudi preurediti in potencirati komisariate po Četrtih, ki so postali šibak in neustrezen organizem. Potrebna je koordinacija med raznimi policijami na državni in deželni ravni; treba je ustvariti posebne posvetovalne komisije, v kateri naj bi bili sodniki in javni upravitelji. Na koncu pa vodstvo PSI zahteva še priznanje sindikalnih pravic policijskih agehtov, z izjemo pravice do stavke.
Dokument nato izrecno zavrača predlog o uvedbi policijskega pri-
pora, češ da gre za neustrezen in preživel ukrep, kot dokazujejo tudi izkušnje -drugih evropskih držav. Socialisti se tudi zavzemajo za novo disciplino, ki bi omejevala možnost začasne svobode, ko gre za hude zločine, kot so ropi ali ugrabitve.
V zaključnem delu dokumenta vodstvo PSI ugotavlja tudi tesno povezanost teh vprašanj s problemi pravosodja, kazenskega postopka in kaznilniške politike. Na teh področjih so se pokazale hude pomanjkljivosti, sodne procedure so predolge, kaznilniški sistem je postal šola za kriminalce, pravosodje pa ne razpolaga z modernimi sredstvi za upravljanje pravice. Vse to preprečuje takojšnje kaznovanje krivcev, kar še bolj opogumlja zločince. Končno vodstvo PSI napoveduje, da bodo o vseh teh vprašanjih razpravljali na študijskem srečanju v Milanu, ki bo od 7. do 9. marca.
proizvodnji električne energije z delno uporabo metana in premoga. Prav tako bodo omejili porabo plinskega olja in nafte pri ogrevanju stanovanj in uradov z uvedbo o-mejitve najvišje temperatura do 20 stopinj ter z obvezno nabavo aparatur za nadzorstvo. Prav tako bo uvedeno nadzorstvo za odpravo defektnih ogrevalnih naprav, ki povzročajo znatno razsipavanje.
Vlada je poleg omenjenih odobrila še vrsto manj važnih ukrepov, kot na primer zakonski osnutek za večje nadzorstvo v muzejih in sorodnih ustanovah. V trenutku, ko poročamo, še ni bil objavljen uradni komunike o vladni seji. Zato bo, mo o sprejetih ukrepih podrobneje poročali jutri.
Sindikalna federacija zahtevala razgovor z vlado o povišanju poštnih tarif
RIM, 20. — Generalni tajniki federacije CGIL, CISL in UIL Lama, Storti in Vanni so zahtevali nujen razgovor s predsednikom vlade Mo-rom in ministrom za pošte Orlandom, da bi razpravljali o vprašanju poštnih tarif «v okviru politike u-pravnih cen in razvoja poštne in telegrafske ustanove». Trije generalni tajniki so tudi zadevali suspendiranje ukrepa o povišanju poštnih tarif, ki ga je včeraj odobril upravni svet za pošte in telekomunikacije.
Italijansko-nemški pogovori v Rimu
RIM, 20. — Nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher je prispel danes zvečer v Rim, kjer se bo ustavil dva dni. Na letališču ga je dočakal italijanski zunanji minister Rumor, takoj po prihodu pa sta odšla v vilo Madama, kjer so imeli prve pogovore. Govor je bil o vrsti mednarodnih vprašanj ter o italijansko - nemškem sodelovanju na najrazličnejših področjih.
Pogovori med obema ministroma se bodo nadaljevali jutri zjutraj, tokrat pa bosta prisotni obe delegaciji. Genscher, ki je tudi podkancler, se bo v teku jutrišnjega dne sestal predsednikom ministrskega sveta Aldom Morom. V zahodnonemški delegaciji sta, poleg ministra Gen-scherja, tudi generalni direktor za gospodarske zadeve Peter Hermes in podravnatelj urada za politične zadeve Jurgen Ruhfus.
CIPRSKO VPRAŠANJE
V	VARNOSTNEM SVETU
NEW YORK, 20. — Pozno zvečer se je sestal varnostni svet OZN, na katerem bi morali razpravljati o položaju na Cipru po enostranski proglasitvi turške federalne države na severnem delu otoka. Poročati bi moral generalni tajnik svetovne organizacije Kurt Waidheim, ki je j že danes zjutraj bil v Atenah, kjer j je imel pogovore z grškimi voditelji ter v Zuerichu, kjer se je sestal s šahom Pahlavijem.
V	Atenah je Waidheim dejal, da je položaj na Cipru «izredno resen». Izrazil pa je upanje, da bo mogoče preprečiti spopad med Grčijo in Turčijo. Generalni tajnik svetovne organizacije je pred odhodom iz Aten dejal, da je naloga Združenih narodov in vse mednarodne skupnosti najti čimprej pravično rešitev za ciprsko vprašanje.
Turški obrambni minister Sancar je danes demantiral vesti, po katerih naj bi se Sovjetska zveza ponudila, da proda večjo količino o-rožja Turčiji. Dodal pa je, da bo njegova vlada kupila orožje od kogarkoli, če se bo v nekaterih državah nadaljevala zapora nad izvozom orožja.
PRISPEVEK K OKREPITVI SODELOVANJA MED NEUVRŠČENIMI
¥ Mehiki veliko zanimanje za obisk zunanjega ministra SFRJ M. Minica
BRUSELJ, 20. — Severnoatlantski svet, ki se je sestal v belgijskem glavnem mestu, je nadaljeval s preučevanjem razvoja odnosov med Vzhodom in Zahodom. Sporočilo generalnega štaba NATO ne daje drugih podrobnosti, zelo' verjetno pa je, da je bil govor o sestanku med Kis-singerjem in Gromikom.
Jugoslovanski zunanji minister Minic na beograjskem letališču pred odhodom na obisk v Mehiko in Venezuelo
iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO POVRATKU V ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Kissinger poročal kongresu o potovanju na Bližnji vzhod
■v
Sef ameriške diplomacije poudaril nujnost soudeležbe Sovjetov pri pogajanjih za dosego sporazuma med Arabci in Izraelci - Optimizem glede rešitve energetske krize
WASHINGTON, 20. - Državni tajnik Kissinger je zmerno optimistično poročal najvidnejšim predstavnikom kongresa o rezultatu svojega poizvedovalnega poslanstva na Bližnjem vzhodu ter o potovanju v Evropo. Namen potovanja je p bil, kot je sam izjavil, preučiti skorajšnjo tristransko energetsko konferenco v Parizu.
Kar zadeva sporazum o ponovnem razmiku čet med Egiptom in Izraelom je zunanji minister ZDA izjavil, da bo to skušal doseči marca, kljub dokajšnjim težavam in kljub dejstvu, da Sirija odločno zavrača njegovo politiko malih korakov. Nekoliko zaskrbljujoče je dejstvo, da je Damask sporočil, da ne bo obnovil dovoljenja za prisotnost mirovnih sil OZN na Golanu po 30. maju, ko bo mandat zapadel. V ta okvir se je vrinila nova ideja (nova v sedanjem položaju, ker so o njej govorili že pred leti, ko pa je bilo ugotovljeno, da je vse prezgodaj) o mirovni sili ZDA na Bližnjem vzhodu, ki bi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiriiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,!,,,,!,
ŠTUDENTOVSKE MANIFESTACIJE V ŠPANIJI

‘v..

MADRID, 20. — Več tisoč študentov je uprizorilo v središču Madrida manifestacijo, da bi izrazilo svojo solidarnost s študenti univerze v Valladolidu, ki so jo oblasti zaprle ker so študentje zahtevali več svobode. Policija je nastopila zelo grobo in sprevod razpršila. Poročajo tudi, da so se policaji po-služili strelnega orožja. Protestne manifestacije na univerzah so na dnevnem redu, več fakultet je za-
prtih. Kljub temu da so v Španiji stavke prepovedane, poročajo vsak dan o novih stavkovnih gibanjih, posebno na severu, se pravi v najbolj industrializiranem področju Španije. V rudarskem bazenu v Asturiji je stavkalo več tisoč kovinarjev.
Svoj protest so izrazile tudi gospodinje. V Madridu so danes bojkotirale trgovine z jestvinami, da
bi protestirale proti vrtoglavemu zvišanju življenjskih stroškov. Že več tednov se vrstijo manifestacije, ki jih španske fašistične oblasti označujejo kot «prevratniške» in na katerih zahtevajo delavci in študentje sindikalne svoboščine.
(Na sliki; policijska vozila pred ministrstvom za šolstvo, pred katerim so študentje uprizorili protestno manifestacijo).
skupno s podobnim korakom Sovjetske zveze jamčila za izvajanje sporazuma med Arabci in Izraelci.
Eden najvidnejših predstavnikov ameriškega senata, demokratski senator Mike Mansfiedi, je dejal, da je bil današnji pogovor s Kissin-gerjem izredno zanimiv, saj je državni tajnik zelo odkrito povedal, kakšen je njegov načrt za rešitev spora na Bližnjem vzhodu ter za premostitev energetske krize.
Iz izvajanja šefa ameriške diplomacije jasno izhaja nujnost sovjetske udeležbe pri pogajanjih za rešitev bližnjevzhodnega spora, kot je to postalo jasno po sestanku med Kissingerjem in Gromikom prejšnjo nedeljo v Ženevi. Kissinger je takrat omenil «tesne stike s kremeljskimi voditelji v prizadevanjih za dokončno rešitev spora». S tem v zvezi se je na ameriškem zunanjem ministrstvu danes začelo preučevanje ju-ridičnih in vojaških aspektov Sada-tovega predloga o jamstvu ZDA Izraelu v primeru morebitnega arabskega napada. To pa predpostavlja podobno pobudo s strani Sovjetske zveze, saj je splošno sprejeto dejstvo, da ne more biti trajnega sporazuma na Bližnjem vzhodu brez skupnega jamstva obeh velesil.
Kar zadeva petrolej in perspektive za rešitev energetske krize v zahodnem svetu je bil Kissinger še bolj optimistično razpoložen. Kaže, da je njegov optimizem upravičen, saj si je na svojem potovanju v Bonn, London, Ženevo, Zurich in Pariz, zagotovil podporo potrošnikov, ki jih je prepričal o potrebi, da zmanjšajo porabo petrolejskih proizvodov in posredno tudi odvisnost od držav proizvajalk. Marca meseca bo prva od vrste sej posvečenih vprašanju petroleja v okviru mednarodne ustanove za energijo. Seja bo na a-meriško pobudo, Francozi pa bodo z ustanovo sodelovali, čeprav niso vanjo včlanjeni, v duhu sporazuma, ki sta ga Ford in Giscard D’Estaing dosegla na Martiniki. Kissinger in Giscard D’Estaing sta se včeraj v Parizu razšla na bistveno bližjih pozicijah.
Poleg naklonjenosti Francije lahko sedaj štejejo ZDA tudi na podporo zahodnih Nemcev in Angležev. Kissinger pa si je zagotovil tudi podporo iranskega šaha, ki je izjavil, da bo dobavljal petrolej Izraelu, tudi ko bo ta vrnil Egiptu petrolejske vrelce v Abu Rodeisu.
dis Abebi poročajo, da bo posojilo šlo za nakup orožja za borbo proti eritrejskim upornikom.
Iz Adis Abebe je popoldne odletelo 'letalo"italijanske družbe Ali-talia, s katerim je odpotovalo približno 150 Italijanov, ki so pred dvema tednoma zbežali iz Asmare. Doslej je zapustilo Etiopijo približna 600 Italijanov. V soboto bo odletelo v Italijo še eno posebno letalo Alitalie.
Ostre kazni etiopskim vojakom
ADIS ABEBA, 20. — Iz neuradnih krogov etiopske vojaške vlade poročajo, da je bilo 13 pripadnikov etiopske vojske kaznovano s smrtjo zaradi pokolov proti civilnemu prebivalstvu v Asmari. Poleg tega so premestili kakih 100 častnikov in vojakov iz Eritreje v Adis Abe-bo, kjer se je začela preiskava o njihovem obnašanju v Eritreji.
Etiopska vlada in Združene države Amerike so podpisale sporazum, s katerim je Washington dodelil 4,1 milijona dolarjev posojila Etiopiji za prve posege, da bi odpravili posledice suše, ki že dve leti pesti prenekatere pokrajine Etiopije. Iz krogov političnih opazovalcev v A-
Deiegatija jugoslovansk« skupščine na obisku v Egiptu
KAIRO, 20. — Predsednik skupščine Jugoslavije Kiro Gligorov, ki je včeraj na čelu jugoslovanske parlamentarne delegacije prispel na obisk v Egipt, potem ko se je mudil v Siriji in Libanonu, se je danes sešel na razgovore s predsednikom egiptovske ljudske skupščine Mareijem. Začela sta izmenjavo mnenj o dejavnosti dveh skupščin, o družbeno - gospodarskem razvoju Jugoslavije in Egipta in sodelovanju med državama ter o pomembnih mednarodnih vprašanjih.
Predsednik jugoslovanske skupščine Kiro Gligorov se bo med bivanjem v Kairu sešel tudi z drugimi vodilnimi političnimi osebnostmi E-gipta, sprejel pa ga bo tudi predsednik Sadat. Po besedah Gligorova ob prihodu v Kairu bo obisk jugoslovanske parlamentarne delegacije v Egiptu prispeval k razširitvi sodelovanja med dvema prijateljskima neuvrščenima državama
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 20. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je danes odpotoval iz Beograda na krajšo turnejo po Latinski Ameriki. Obiskal bo Mehiko in Venezuelo, kjer se bo pogovarjal s tamkajšnjima zunanjima ministroma, kot se je zvedelo pa ga bosta sprejela tudi predsednika teh dveh držav Echeveirra in Perez.
V	Mehiki posvečajo Mini cev emu obisku veliko pozornost. Zunanji minister Emilio Rabasa je v izjavi za Tanjug med drugim dejal, da je Miničev obisk posledica obojestranske želje, da se krepijo stiki, ki tradicionalno združujejo narode Jugoslavije in Mehike. Ko je Rabasa govoril o mehiških ocenah neuvrščene politike, je naglasil, da se je njegova država od kairske konference neuvrščenih kot opazovalka pridružila neuvrščenim državam. «To nam je omogočilo, je dodal Rabasa, da ocenimo vso vrednost in pomen tega gibanja, ki svoj nastanek dolguje četverici velikih državnikov našega obdobja: Titu, Nehruju, Naserju in Sukamu »
Po oceni ministra Rabase je za jugoslovansko-mehiške odnose značilna podobnost stališč. Odnosi so dosegli najvišjo raven in ob tem je Emilio Rabasa poudaril, da Mehičani niso pozabili obiska velikega državnika predsednika Tita v Mehiki.
Tudi mehiški tisk izraža veliko zanimanje za obisk jugoslovanskega zunanjega ministra. Po mnenju časnika «Al Sol» bo Miničev obisk prispeval k nadaljnjemu razvoju sodelovanja med Mehiko in Jugoslavijo in okrepil prizadevanje za usklajene akcije vseh dežel v razvoju.
V	jugoslovanskih uradnih krogih pripisujejo Miničevemu potovanju v Mehiko in Venezuelo velik pomen. Izraža se prepričanje, da no uradno potovanje zveznega tajnika za zunanje zadeve v dve Latinskoameriški državi, ki se vse bolj u-veljavljata v svetu, okrepilo po eni strani sodelovanje Jugoslavije z Mehiko in Venezuelo, po drugi stra-ru pa bo prispevalo tudi k uveljavljanju Jugoslavije in sploh politike neuvrščenosti v celotni Latinski A-meriki.
VLADO BARABAŠ
tiimmimiiiiiiiliiiiliiiiiiiimiiiiiiiiHiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiii
KONFERENCA ZKJ V JLA
Tito poudaril vlogo komunistov v armadi
Doseženi pomembni rezultati v razvijanju koncepcije splošnega ljudskega odpora
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. — Danes je zasedala konferenca zveze komunistov v jugoslovanski ljudski armadi. Okrog 500 udeležencev in gostov je razpravljalo o dosedanji partijski dejavnosti v armadi in o prihodnjih nalogah partije na tem področju, izbrali pa so tudi nov komite in druge organe partijske organizacije v jugoslovanski armadi.
Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Tito je udeležencem konference poslal pismo, v katerem med drugim ugotavlja, da je «povečana borbena pripravljenost in okrepljena moralno - politična e-notnost armade in jugoslovanskih oboroženih sil v celoti». Po oceni predsednika Tita so bili doseženi pomembni rezultati v razvijanju in izvajanju koncepcije splošnega ljudskega odpora, v urjenju in oprem-
ljanju oboroženih sil s sodobno o borožitvijo in drugimi sredstvi.
V. B.
Poročilo o pogovorih Chnoupek-Gromiko
MOSKVA, 20. — Sovjetska tiskovna agencija TASS je objavila izjavo ob zaključku obiska češkoslovaškega ministra Cimoupeka v Moskvi. Chnoupek in Gromiko izražata svoje zadovoljstvo ob vedno večjem sodelovanju med obema državama na vseh področjih. Oba zunanja ministra sta posvetila, nravi tiskovna a-gencija TASS, posebno pozornost političnemu položaju v Evropi, še zlasti v zvezi s konferenco o varnosti in sodelovanju ter s pogovori za medsebojno skrčenje oboroženih sil v srednji Evropi,
PRED VOLITVAMI NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
Bodoča šola naj dosledno deluje v duhu demokratičnih in antifašističnih načel
Poleg kandidatnih list so starši posameznih šol pripravili programe, ki jih bodo izvoljeni predstavniki uveljavljali v novih organih
Pred nami je tretji krog volitev v šolske zborne organe. Po volitvah na osnovnih in nižjih srednjih šolah bodo v nedeljo volili na višjih srednjih šolah. Staršem, šolnikom in pomožnemu osebju se bodo na teh volitvah pridružili še dijaki. Vsi so že sestavili kandidatne liste, o sestavi katerih bomo še poročali, obenem pa so tako starši kot dijaki na posameznih šolah pripravili svoje programe, ki jih bodo skušali njihovi izvoljeni predstavniki uresničevati v novih svetih.
Kako so se vprašanja preosnove šole, ki ga do neke mere odpirajo pooblaščeni odloki, starši sploh lotili in kaj zahtevajo? V vseh programih je v prvi vrsti prisotna zahteva po stvarni in dejanski avtonomiji slovenske šole, po ustanovitvi samostojnega slovenskega šolskega okraja ter po delovanju šole v duhu demokratičnih načel napredka, družbene pravičnosti, antifašizma in demokratične ustave. Poleg tega se starši v svojih programih zavzemajo za večjo in stvarnejšo povezavo med vsemi šolskimi komponentami. Nato pa pridejo številni drugi specifični problemi, ki zadevajo vprašanja šolskih prostorov, učbenikov, učnih načrtov in drugega.
Za boljši oris vseh vprašanj, za katere se bodo izvoljeni predstavniki zavzemali objavljamo program, ki so ga sestavili starši dijakov, ki obiskujejo Državni znanstveni licej «France Prešeren» v Trstu in ki je tudi najbolj obsežen in izčrpen.
«Predstavniki staršev, ki kandidirajo na obeh listah, vabijo vse starše dijakov, da se udeležijo volitev v šolske svete, ki bodo 23. februarja 1975, ker menijo, da pomenijo pooblaščeni odloki prvi korak k večji demokratizaciji naše šole, ker bo v novih organih možno večje sodelovanje staršev, dijakov in profesorjev. To sodelovanje pa mora biti u-smerjeno v splošno korist šole, v naših specifičnih razmerah pa še posebej naše slovenske šole, zato predlagani kandidati poudarjajo naslednja načela, ki naj bodo osnova vsega bodočega delovanja:
1.	šola mora — v vseh svojih komponentah — temeljiti na demokratični ustavi italijanske republike, doslednem antifašizmu in se boriti za uveljavitev pravic slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem.
2.	Slovenska šola sodi med temeljne elemente vzgoje in napredka naših otrok, v širšem smislu pa je dejavnik, od katerega je odvisna bodočnost naše slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ker se zavedamo, da nam daje šola osnovo za kulturni in socialni napredek, bomo predstavniki staršev usmerili vse svoje napore v izboljšanje šolskega sistema, ki naj bo sodoben in demokratičen in naj obenem upošteva specifične razmere slovenske šole v Italiji.
3.	Starši se bomo v izvoljenih svetih trudili, da pride do didaktično vzgojne povezave med dijaki, šolniki in starši. Ta povezav", pa bo obrodila uspehe samo, če bodo našle vse tri komponente skupni jezik v duhu medsebojne strpnosti in razumevanja. Zato se predstavniki staršev obvezujemo, da bomo skušali že od vsega začetka ustvariti tako vzdušje, ki naj pripomore h konstruktivnemu sodelovanju.
4.	Glede na specifičnost slovenske šole v zamejstvi se bomo izvoljeni predstavniki staršev zavzemali:
—	za tiskanje novih in izboljšanje dosedanjih učbenikov in za posodobljenje učnega načrta, ki ga je nujno treba približati večji življenjski stvarnosti, da se bodo naši dijaki po maturi lahko uspešno vključevali v razne poklice ali pa nadaljevali študij na univerzi:
—	za koordinacijo dela z drugimi zavodi in šolami, posebno kadar bo potreben enoten nastop v korist slovenske šole;
—	za odločno i^dporo šolskemu o-sebju pri uveljavljanju upravičenih sindikalnih zahtev naših šolnikov;
—	za podporo dijakom v vseh zahtevah, ko gre za njihovo vzgojo in razvoj. Še posebej pa je treba poskrbeti, da se prizadevnim in socialno ogroženim dijakom omogoči nadaljevanje študija z raznimi štipendijami, podporami ter o-lajšavami za nakup knjig ter drugih učnih pripomočkov, kot tudi za prevoz v šolo.
Poleg tega bomo predstavniki staršev na zavodu «F. Prešeren» skušali doseči in uveljaviti še naslednje:
— Čim hitrejšo nadzidavo šolskega poslopja, za katero so na podlagi dosedanjih prizadevanj že izdelani potrebni načrti in ureditev telovadnice.
— Za izboljšanje učnih uspehov je treba nuditi šibkejšim dijakom možnost dopolnilnega pouka.
— V šoli je treba doseči večje zanimanje za razvoj fizkulture, zlasti za dijake, ki nimajo možnosti za aktivno športno delovanje.
— Dijake je treba spodbujati k delu v raznih krožkih in skupinah, pri čemer je treba upoštevati nagnjenost in nadarjenost posameznikov do določenih snovi in predmetov.
— Dijakom je treba že od tretjega razreda naprej nuditi predavanja za usmeritev v nadaljnji študij in poklic.
— Uvesti je treba obvezno študijsko potovanje v našo ožjo in širšo matično domovino in doseči, da za taka potovanja nt bo več potrebna odobritev ministrstva, ker menimo, da potovanja v našo matično domovino ne moremo istovetiti s potovanjem v katerokoli drugo tujo državo.
— Za uresničitev vseh teh načrtov bomo skušali doseči podporo vseh staršev.
Poleg tega se izvoljeni predstav- j no obrazložila potek nedeljskih vo-niki staršev obvezujemo, da se bo- litev.
mo zanimali in zavzemali za reševanje vseh vprašanj, ki se bodo sproti pojavljala na šolskem področju in da bomo z njimi seznanjali vse starše.»
Zborovanje staršev klasičnega liceja
V šolskih prostorih so se sinoči zbrali številni starši dijakov slovenskega klasičnega liceja, katerim je predsedujoči Evgen Dobrila najprej obrazložil pomen skorajšnjih volitev v zavodske organe, nato pa podal besedo enemu izmed kandidatov enotnih list, učitelju Antonu Kostnapflu, ki je orisal vsebino skupno sestavljenega programa. Prisotni starši so program odobrili, nakar je Hedvika Kandutova nazor-
Zborovanja staršev so se udeležili tudi dijaški zastopniki in predstavnik Združenja staršev obeh licejev.
Vabiio (lijakov slovanskega liceja
Danes, v petek, 21. februarja, ob 19.30 prirejamo kandidati in podpisniki enotnih dijaških list znanstvenega in klasičnega liceja javno zborovanje v šolskih prostorih na Vrdelski cesti številka 31. Na srečanju bomo dijaki prikazali svoj program za volitve v nova šolska telesa. Vabimo k udeležbi dijake, starše, profesorje in vse, ki jim je pri srcu napredna in demokratična preobrazba slovenske šole.
SESTANEK PRI REKTORJU DE FERRI
Kmalu obnovljena pogajanja med univerzo in bolnišnico
Za konvencijo o vseučiliških klinikah, močan konflikt interesov
Rektor tržaške univerze prof. Giampaolo de Ferra je sporoči!, da se je te dni sestal s predstavnikom uprave tržaških bolnišnic. Sestanek je bil neformalnega značaja in so na njem razpravljali o obnovitvi pogajanj za sklep konvencije med bolnišnicami in univerzo.
Verjetno se bralci spominjajo, da so nekatere oddelke tržaških bolnišnic dali na razpolago univerzi, torej medicinski fakulteti, da je v njih organizirala svojo didaktično in raziskovalno dejavnost, kar je nujno potrebno in tudi koristno.
Zaradi žal zastarelega sistema ločenih pristojnosti in zaradi konflikta interesov, ki je tipičen za italijanski zdravstveni in vseučili-ški sistem «baronij», je konvencija o uporabi teh oddelkov bila najprej preklicana, nato pa so se začela pogajanja za njeno obnovo. Prvi krog pogajanj je trajal pol leta. Sporazumeli so se o kakih 25 točkah, medtem ko se je zataknilo pri vprašanju najemanja in odpuščanja bolniškega osebja v vseučiliških klinikah in vprašanja celo-
................................. milim.............................
OD DANES NA POVABILO DEŽELNE UPRAVE
Uradni tridnevni obisk delegacije italijanske unije za Istro in Reko
Delegacija se bo razgovarjala s predstavniki dežele, predsednikom tržaške pokrajine, s tržaškim in goriškim županom ter si ogledala nekatere industrijske in kulturne ustanove - Izjava podpredsednika Unije prof. Fusillija radiu Koper
Ljudje, ki žive ob meji, so nedvomno bolj občutljivi in bolj zainteresirani za razvoj gospodarskih, političnih in kulturnih stikov. Le ti so vzpostavili tesne stike iskrenega prijateljsta ob najbolj odprti meji ter želijo nadaljevati po tej poti. Humano je torej spodbujati takšna srečanja in krepiti prijateljstvo, ki je najbolj pristno in ga je najbolj naravno moč poglabljati in prenašati na vse ljudi. Tako tesni stiki sodelovanja med obema državama in na čedalje bolj odprtih mejnih krajih, ustvarjajo boljše pogoje za svobodno in naravno povezovanje italijanske in slovenske narodnostne skupnosti z njunima matičnima deželama. Hkrati takšni odnosi ugodno vplivajo na kulturni in'jezikovni razvoj in olajšujejo reševanje njunih problemov.»	L. O.
Delegacija Italijanske unije za I-stro in Reko bo odpotovala danes na tridnevni uradni obisk v našo deželo. Vodil jo bo vršilec dolžnosti predsednika Unije prof. Luigi Ferri, v njej pa bodo tudi člani predsedstva Unije. Med obiskom se bodo sestali s predsednikom deželne vlade Comellijem, predsednikom deželnega sveta Pittonijem, tržaškim županom Spaccinijem, pokrajinskim predsednikom Zanetti jem in goriškim županom De Simonejem.
Delegacija, v kateri bo okrog 40 članov, pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti iz Istre in Reke, si bo med obiskom v Furlaniji-Julijski krajini ogledala tudi tovarno Grandi Motori v Boljuncu in nekatere kulturne ustanove, med katerimi gledališči Verdi in Kulturni dom, mestni muzej Revoltella, fakulteto za jezike v Vidmu, vilo Manin v Passarianu in goriški grad.
Pred obiskom je podpredsednik Unije prof. Leo Fusilli dal radiu Koper naslednjo izjavo:
«Po prvem uradnem srečanju med predstavniki Italijanske unije za Istro in Reko ter deželne vlade Furlanije - Julijske krajine lani poleti ob mednarodni konferenci o manjšinah, bo delegacija Unije sedaj gost deželne vlade. Naš obisk sodi v svobodno in naravno povezovanje italijanske narodnostne skupnosti s svojo matično deželo za kulturni in jezikovni razvoj kot to določajo ustava in občinski statuti.
Sedanje sodelovanje s kulturnimi ustanovami sosedne republike in s tržaško Ljudsko univerzo je treba nadalje izpopolniti in ga razširiti tudi na druge ustanove v Furlaniji-Julijski krajini. Potreoa po spoznavanju italijanske kulture sovpada z našo željo po seznanjanju z dosežki Italijanov v socialistični Jugoslaviji in govori v prid odprtega in trajnega vzajemnega sodelovanja.
Narodnostne skupnosti — je poudaril nadalje Leo Fusilli — ki živijo v demokratičnih deželah, lahko postanejo in dejansko postajajo, če so jim zagotovljene in uresničene njihove pravice, prvine zbliževanja, boljšega vzajemnega razumevanja in kulturnega bogastva. Tako sodimo, da lahko opravljamo svojo vlogo mostu, da dajemo svoj skromen, a vendar pomemben prispevek vzajemnemu spoznavanju, iskrenemu sodelovanju med našo državo in italijansko republiko, med socialističnima Hr-vatsko in Slovenijo in še posebej s Furlanijo - Julijsko krajino.
MiiMUliiiiiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiHiiimniiimliiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiHiMHHiHMiiiiii
PO DOLGOTRAJNIH POGAJANJIH
Bo jejioia (PSDI) ostal na svojem mestu?
Vse kaže, da se bo tržaški občinski svet sestal prihodnji torek, ko bi morali — med drugim — razpravljati o predloženih resolucijah, o katerih ni svet razpravljal že od decembra po zaključku proračunske razprave. Med temi je, kot znano, tudi resolucija o uporabi slovenščine, ki so jo predložili svetovalci KRI.
Pač pa bo svet moral razpravljati na samem začetku seje o ostavki svetovalca De Gioie, ki ga je komisar tržaške PSDI posl. Ni-colazzi uradno pozval, naj zapusti
Danes slavita 50 let skupnega življenja
TONČKA in ANDREJ REGENT Iz srca jima čestitajo in želijo še mnogo let srečnega in zdravega skupnega življenja hčerki Lidija in Darinka, zeta in vnuki.
Danes praznujeta na Proseku
TONČKA in ANDREJ REGENT
50 let skupnega življenja. Ob visokem življenjskem jubileju jima čestitajo in želijo še mnogo let skupnega življenja
člani pevskega zbora «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela
Dosežen sporazum med AMC in delavci avtobusnih podjetij
Od jutri dalje reden promet na med-mestnih progah Furlanije.Julijske krajine
Na sedežu deželnega odbora v Trstu so predstavniki deželnega odseka vsedržavne zveze avtobusnih koncesionarjev (ANAC) in zastopniki sindikalnih organizacij sinoči podpisali sporazum o dejanskem izvrševanju «protokola», ki je bil svoj čas sestavljen ob koncu dolgotrajnih pogajanj med ministrstvom za delo in sindikati avtoprevozniške stroke. Danes dopoldne ob 10. uri se bodo delavci iz naše dežele zbrali v dvorani «Ajace» v Vidnu, kjer jim bodo sindikalni zastopniki obrazložili posamezne točke doseženega sporazuma. Po vsem tem je pričakovati, da bo že jutri ponovno vzpostavljen reden promet na vseh avtobusnih progah Furlanije - Julijske krajine.
Sporazum naglaša, da predstavlja omenjeni «protokol» ekonomsko in normativno osnovo za delavce, zaposlene pri avtoprevozniških podjetjih Furlanije - Julijske krajine, in sicer z veljavnostjo od 1. oktobra
1974 dalje. Ustrezne zaostanke bodo podjetja izplačala, kakor hitro jim bo deželna uprava nakazala sredstva po zakonu štev. 47 iz lanskega leta. Nove plače, ki jih predvideva protokol, pa bodo redno vpisane od marca ali najkasneje od aprila letos.
Sestanek na sedežu deželnega odbora je trajal skoraj sedem ur. Odbornik za promet Cocianni se je najprej sestal s predstavniki sindikatov, pozneje pa so stopili v dvorano tudi zastopniki koncesionarjev. Pogajanja so se po daljšem času končno zasukala v pravo smer, tako da so se zaključila z uspehom. «Protokol» pomeni občutno pridobitev za delavce avtoprevozniške stroke, saj jih v ekonomskem in normativnem pogledu izenačuje z osebjem mestnih avtobusnih podjetij, podpis sporazuma pa bodo pozdravili tudi delavci in dijaki, ki se poslužujejo medmestnih avtobusnih zvez za vsakdanji prevoz na delovno mesto oziroma v šolo.
dnevne zaposlitve vseučiliških docentov v bolnišnici.
Razumljivo je, da je uprava bolnišnic branila univerzitetnim oblastem, da bi po svoji volji razpolagale (in odpuščale) osebje, kakor je povsem logično, da so iz bolnišnice, kjer morajo zdravniki delati «izključno» in ves dan, sprožili vprašanje celodnevne zaposlitve u-niverzitetnih docentov.
Na teh točkah so se pogajanja razbila, vendar v upravi bolnišnic upajo, da se bodo premaknila z mrtve točke, predvsem zato, ker je medtem ravnatelja medicinske fakultete De Bernarda zamenjal prof. Campailla. Upajo tudi, da bodo pogajanja čimprej obrodila sadove, sicer obstaja nevarnost, da bo občinski svet v Trstu zamenjal svoje predstavnike in s tem obnovil upravni svet. V takem primeru bi morali pogajanja za prepotrebno konvencijo obnoviti od samega začetka, kar bi ne koristilo funkcionalnosti bolnišnic in vseučiliških klinik, kakor tudi ne študentom, ki se v njih usposabljajo za zdravniški poklic.
Sinoči občni zbor Glasbene matice
Glasbena matica je imela sinoči svoj redni občni zbor, na katerem so preverili preteklo dejavnost ter začrtali smernice za bodoče delo. Tako iz poročil izvršnega odbora, kot iz izčrpne razprave, je izšla nadvse razveseljujoča slika dosedanjega dela, ki je bil sad velikega truda in prizadevanj, izšla pa je tudi slika o raznih težavah, predvsem kadrovskega in finančnega značaja, ki so preprečile, da bi se ta že tako bogata dejavnost mogla še bolj razširiti. Predvsem je treba omeniti težave, ki še vedno spremljajo odločen namen in željo Glasbene matice, da bi ji oblasti priznale status javnosti. Uresničitev tega pomembnega cilja preprečujejo že dolgo časa razni birokratski zapleti.
Kar zadeva samo dejavnost Glasbene matice, je bila pretekla sezona bogata na pobudah, med katerimi naj v prvi vrsti omenimo razširitev koncertnega abonmaja na goriško področje, kar je obrodilo nadvse zadovoljive rezultate, ter približanje glasbene umetnosti slovenskim dijakom s prirejanjem koncertov na šolah.
O poteku občnega zbora in njegovih sklepih bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali v jutrišnji številki.
iiiiiimiMiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiuiiiiiiiiniuiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiitiiiiii
PO IZZIVAINIH «ODKRITJIH» MISOVSKEGfl POSLANCA
•W'
Čudne povezave v ozadju fašistične špekulacije
Državni pravdnik prevzel sodni postopek proti Neamiju in ga oprostil - Še dve mili razsodbi proti znanima fašistoma
svoje mesto. De Gioia je prvotno res poslal županu pismo s svojo o-stavko, vendar se je, po nekaterih vesteh, premislil. V takem primeru se bo torej «primer De Gioia» zapletel in še ni znano, kako ga mislijo rešiti.
Edina socialdemokratska organizacija, ki v Trstu redno deluje, z lastnimi izvoljenimi organi, je medtem mladinska organizacija PSDI. Na svojem nedavnem kongresu so namreč izvolili novo vodstvo ter podprli strankin zakon o splavu.
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
Gledališča
Ozadje afere o domnevnih primerih vohunstva, ki naj bi jih zagrešil politični urad kvesture v korist Krščanske demokracije, ki jo je sprožil tržaški misovski poslanec, se počasi razjasnjuje. Gonjo proti policistom, v bistvu pa proti republiškim inštitucijam, so vse demokratične stranke, napredni del tiska in deželni podpredsednik De Carli zavrgli kot očitno fašistično špekulacijo. Ostalo pa je nekaj odprtih vprašanj: kako je misovski poslanec izvedel za podrobnosti sodne preiskave, ki bi jih morala kriti preiskovalna tajnost, in to celo dva dni preden so osumljencem — med katerimi ni nobenega policista — odposlali sodna sporočila — ki zadevajo samo vprašanja raznih posojil. Drugo odprto vprašanje pa je, zakaj je De Vidovich gonjo sprožil ravno v tem trenutku.
Poskusili bomo odgovoriti na slednje vprašanje, s čimer se v dobri meri odgovarja tudi na prvo.
Nekaj dni po umoru dveh policistov v Empoliju so agenti političnega urada kvesture opravili več stanovanjskih pregledov na domovih znanih tržaških fašistov, da bi odkrili morebitne povezave z morilcem Mariom Tutijem. Pri Ugu Fab-briju in drugih črnosrajčnikih je šlo vse v redu, preiskava pa se je zataknila pri Francescu Neamiju, ki je zahteval prisotnost svojega branilca, odvetnika in misovskega občinskega svetovalca Barbagalla. A-genti so hoteli stanovanje takoj pregledati, ker pa se jim je Neami fizično uprl, so ga aretirali. Odv. Barbagallo je vložil priziv na sodnijo, v pogovoru pa je izjavil, da bodo kmalu poravnali račune... In res, vskočil je De Vidovich, ki je obtožil prav funkcionarje, ki so bili odgovorni za stanovanjski pregled in Neamijevo aretacijo.
Vendar s tem se zadeva še ni končala. Sodni postopek proti Neamiju je, kot običajno, pričel eden od namestnikov državnega pravdni-ka, vendar ga ni utegnil zaključiti, ker ga je prevzel osebno državni pravdnik Pontrelli. To je dokaj čudno, če pomislimo, da se istemu državnemu pravdniku ni zdelo primerno, da bi se osebno zanimal za druge važnejše primere, kot so procesi za Rižarno, za pokol karabinjerjev pri Petovljah, za preusmeritev letala pri Ronkah, za atentat na slovensko šolo itd. Upravičeno se je porodilo vprašanje, zakaj se je toliko zanimal ravno za primer Nea-mija. Morda pa je odgovor na vprašanje dejstvo, da je Neamija izpustil na svobodo in predlagal zanj popolno oprostitev, češ da dejanja ni bilo, kar je preiskovalni sodnik tudi sprejel.
O vsem tem se v sodni palači
odv. De Luca pred kratkim vložila prijavo proti državnemu pravdniku zaradi postopka, ki ga je sprožil proti dvema demokratičnima odvetnikoma, ki sta branila obtožence petoveljskega pokola. V teh dneh pa se menda še marsikaj kuha, kar naj bi sprožilo nemalo vika in krika v krogih, ki so predolgo let bili vajeni, da se jim vedno vse oprosti. Zaključuje se preiskava o Rižarni, ki bo verjetno v teh dneh privedla do uradne obtožbe pred porotnim sodiščem, govor pa je tudi o drugih preiskavah o dogodkih, ki so pretresli tržaško javno mnenje in krivci katerih so menda že znani policiji in sodnim organom. Morda se bo začarani krog, v katerem so doslej pri nas fašisti lagodno uživali vrsto «nadpravic», končno zaprl.
Medtem pa moramo v vsakdanji kroniki še vedno beležiti iste dogodke: prizivno sodišče je včeraj znižalo kazen fašističnemu morilcu Diegu Fabbru zaradi upora proti kaznilniškemu pazniku v Koronejskih zaporih, kjer je čakal na proces zaradi «pustnega umora v škednju» — sedeti bo moral 9 mesecev namesto enega leta in 2 mesecev, kot so mu prisodili na sodišču prve stopnje, škvadrist Gianpaolo Scarpa pa je pred istim prizivnim sodiščem bil obsojen na pogojno kazen šestih mesecev zapora zaradi žalitve mestnega redarja, popolnoma pa oproščen zaradi fraz «naj živijo ustaši», ki jih je s črno barvo napisal na sedežu deželnega sveta.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 21. februarja IRENA
Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 17.39 —• Dolžina dneva 10.41 — Luna vzide ob 12.23 in zatone ob 3.11. Jutri, SOBOTA, 22. februarja MARJETA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,8 stopinje, najnižja 6, ob 19. uri 7 stopinj, zračni tlak 1022,9 mb narašča, veter 14 km na uro severovzhodni, s sunki 58 km na uro, vlaga 43-odstotna, nebo 9 desetink po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje.
VERDI
Danes bo premiera Verdijeve o-pere «Falstaff», ki jo bo dirigiral Bruno Bartoletti, v glavni vlogi pa bo nastopil Anglež Peter Glossop. V ostalih vlogah bodo nastopili še Margherita Rinaldi, Daniela Meneghini -Mazuccato, Rosa Laghezza, Giovanna Vighi. Renato Cesari, Antonio Bevac-qua, Angelo Marchiandi, Fiorindo Andreolii in Antonio Zerbini. Režija Ruggero Bimini, orkester, zbor in baletna skupina gledališča Verdi. Koreografije Sare Aquerone, vodja zbora Gaetano Riccitelli.
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja preostalih vstopnic.
ROSSETTI
Danes ob 20.30:	Arthur Miller
«Lov na čarovnice» (Il crogiuolo). Režija Sandro Bolchi, scena Sergio d’Osmo. Zadnji teden. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti, tel. 36-372 in 38-547.
AVDITORIJ
VI. revija «Gledališče danes» ob 20.30: F. X. Kroetz: «Renzo in Anna». Rezervacija vstopnic pri osrednji blagajni (tel. 36-372, 38-547).
ZDRUŽENJE
SLOVENSKIH MEDICINCEV V TRSTU
vabi v ponedeljek, 24. februarja, ob 20. uri v Malo dvorano Kulturnega doma v Trstu na predavanje primarija psihiatrične bolnišnice v Begunjah
dr. med. JURIJA ZALOKARJA
Govoril bo
O SHIZOFRENIJI
Prosvetno društvo «Vesna» Križ priredi jutri, 22. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu večer slovenske kulture. Nastopajo mlajši in starejši recitatorji, dekliški in moški zbor ter godba. Vabljeni!
SPD «IGO GRUDEN» NABREŽINA
priredi v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v društveni dvorani
PREŠERNOV VEČER
Vljudno vabljeni!
PD PROSEK - KONTOVEL IN OSNOVNA ŠOLA S PROSEKA - KONTOVELA priredita jutri, 22. februarja, ob 20.30 v krožku ŠD Primorje
Prešernovo proslavo
AMATERSKI ODER Prosek - Kontovel
priredi v nedeljo, 23. februarja, ob 17.30 v prosvetnem domu na Proseku
VESELI POPOLDAN
Na sporedu sta veseloigra v dveh dejanjih «Županova Micka» in veseloigra v enem dejanju «Gospa Sips in gospodična Tips».
PD «FRANCE PREŠEREN» BOLJUNEC
Planinskoekološki odsek vabi vse vaščane in ljubitelje narave, da se udeležijo skupne akcije za
ČIŠČENJE
BOROVEGA PRELCA
v Glinščici, ki bo v nedeljo, 23. februarja.
Zbirališče ob 8.30 na Gorici v Boljuncu.
Zaključek ob dobri kapljici v Botaču.
V primeru slabega vremena bo akcija prenesena na prihodnjo nedeljo.
SPDT - SMUČARSKI ODSEK vabi na
«TRETJI SMUČARSKI VEČER»
Predaval bo Rasto Furlan, trener ekipe SPDT o temi
PRVA POMOČ
NA SMUČEH
Predavanje bodo spremljali diapozitivi. Danes, 21. t.m., ob 19. uri v Ul. Ceppa štev. 9.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina. allTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari -Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Alabarda, Istrska ulica 7;
marsikaj šušlja. Ne smemo pozabiti, j Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. da sta poslanec Loris Fortuna in Andrea, Trg Venezia 2.
Razna obvestila
Na sedmem srečanju o zakonskem življenju bo v Slomškovem domu v Bazovici ob 20.30 okrogla miza o vsakdanjem zakonskem življenju. Sodelujejo zakonski pari.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - .ULICA F. FILZI IO -	.	6.1t4A6
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	*	642,50
Funt šterling	1527—
švicarski Irank	257,30
Francoski frank	148,50
Nemška marka	273,50
Avstrijski šiling	38,50
Dinar: debeli	37—
drobni	37—
MENJALNICA
vseh tujih valut
GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1974-75
šesti abonmajski koncert
V torek, 25. februarja 1975, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
Ansambel Slavko Osterc
DIRIGENT:
IVO PETRIČ
SOLISTI:
Aci Bertoncelj	klavir
Šahira Hajdarovič	alt
Ruda Kosi	harfa
Kostadin Kirkov	violina
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418.605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni v Kulturnem domu.
Koncerti
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
V četrtek, 27. t.m., ob 15.30 PAVEL GOLIA
JURČEK
pravljica v 4 dejanjih s prologom
LUIGI SQUARZINA
TRI ČETRTINE	EUNE
Drama v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod:	Lelija	Reharjeva
Scena:	Klavdij Palčič
Kostumi:	Marija	Vidauova
Lektor:	Majda	Križajeva
Režija:	JOŽE BABIČ
V sredo, 26. t.m., ob 20.30 abonma red D (mladinski v sredo); v četrtek, 27. t.m., ob 20.30 abonma red E (mladinski v četrtek); v petek, 28. t.m., ob 20.30 abonma red A (premierski); v nedeljo, 2. marca, ob 16. uri abonma red C in F (nedeljski popoldanski in okoliški).
Zveza borcev Boljunec priredi 8. maja štiridnevni izlet v Beograd na proslavo 30-letnice osvoboditve Jugoslavije. Vpisovanje v mlekarni pri Lavri Kofol v Boljuncu.
SPDT priredi v nedeljo, 23. t.m., tretji zimski sprehod na Tabor naij Povirjem. Zbirališče pri avtobusu za Bazovico v Ul. Cicerone ob 9. uri. Hoja traja 4 ure. (Bazovica, Lipica, Tabor nad Povirjem, Merče, Sežana).
SPDT vabi otroke in njihove starše s Proseka - Kontovela na izlet na Kosten v nedeljo, 23. t.m. Zbirališče na Križadi ob 9. uri. Vodja izleta Alenka Starc.
Prosveta
Prosvetno društvo «Vesna» sporoča, da bo Večer slovenske kulture v nedeljo, 2. marca, in ne jutri, 22. februarja, kot je bilo javljeno.
PD Fran Venturini od Domja priredi jutri, 22. t.m., ob 20. uri v prostorih Osnovne šole PREŠERNOVO PROSLAVO.
Predsedstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora vabi vse člane odbora na važno sejo. ki bo v nedeljo, 23. februarja 1975, ob 9.30 v Bazoviškem domu.
Pevski zbor «Fantje izpod Grmade», bo v soboto, 22. t.m., priredil v župnijski dvorani v Devinu Prešernovo proslavo. Govoril bo prof. šah in nastopila bo vaška mladina z recitacijami Prešernovih poezij.
V kavami «Tommaseo» na Nabrežju II. novembra bo danes, 21. februarja 1975, ob 19. uri koncert <>■ boistke Fiammette Zuljani. Ob spremljavi pianistke Neve Merlakove bo iz-vajala Marcellove, Valentineve, Te-lemannove, Nielsonove in Merkujeve skladbe.
Italijansko . ameriško združenje priredi v sodelovanju z Ameriško informacijsko službo koncert ameriške pia‘ nistke Mary Stanton. Koncert bo v veliki dvorani konservatorija Tartini danes, 21. t. m., ob 19. uri. Na sporedu bodo skladbe Mozarta, Skn-jabina in Brahmsa.
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.30 «La cronaca di Hellstrom». Barvni znanstvenofantastični film režiserja Walona Greena.
Ariston 16.30 «Il fantasma della libertà». Barvni film režiserja Luisa Bunuela. Igrajo Michael Piccob, Monica Vitti, Adolfo Celi.
Nazionale 15.30 - 17.00	18.40 - 20.20
- 22.15 «Flesh Gordon»’. Barvni fHm' Prepovedano mladini pod 16. letoffl
Excelsior. 15.00 «C’era ima volta Hol lywood». Barvni zabavni film, v katerem nastopajo skoro vsi ameriški igralci. C. Gable, Liz Taylor, G. Rogers, F. Sinatra, F. Astaire, “ Crosbv, L. Mineili, itd.
Grattacielo 16.00 «Il bianco, il giaU0, il nero». Giuliano Gemma, Toma® Miban in Eli Walach. Barvni filffl'
Fenice 16.00 «L’organizzazione ringra zia, firmate il Santo». Roger Moore Barvni film.
Eden 15.30 «L'Anticristo». Carla Gra vina in Mei Ferrer. Barvni tilm Prepovedano mladini pod 14. letom
Ritz 15.30 «Emanuelle». Barvni f>lrn' v katerem igrata Silvia Kristel jn Marika Green. Prepovedano mlad1' ni pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Un uomo e una città» Barvni film, v katerem igra Enri co Maria Salerno. Prepovedano mia dini pod 18. letom.
Capitol 16.OO «Robin Hood». Barvn zabavni film Walt Disneya.
Cristallo 16.00 «L'esorcista». Barvn film. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Impero 15.30 «Un tram che si chia ma desiderio». Barvni film. Prepo vedano mladini pod 16. letom.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Turbamento di una minorenne». Barvni film. Prepovedano mladini pod letom.
Moderno 16.30 «Beilo come un Arcangelo». Barvni film, v katerem igra Landò Buzzanca. Prepovedano mladini pod 14. Jetom.
Ideale 16.00 «Il paese del sesso sel vaggio». Barvni film, v katerem grata Ivan Rassimov in Me Lay Prepovedano mladini pod 18. letom-
Vittorio Veneto 15.30 «I racconti m Canterbury». Barvni film režiserja Pier Paola Pasolinija. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Colpo maestro al servizio di Sua Maestà Britannica»-.Barvni film. Igrata Richard Har-rišon in Margaret Lee.
Astra 16.30 «Altrimenti Ci arrabbia-mo». Barvni zabavni film, v kat®" rem igrata Bud Spencer in Teren-ce Hill.
Radio 16.00—22.00 «L’affare Dominici»-Barvni film, v katerem igra J®311 Gabbi.
Mignon 16.00 «Le avventure sessuab di Greta in 3D». Barvni film. Pre" povedano mladini pod 18. letom.
Volta • Milje 17.00 «Inno di battaglia»-Barvni film o vojni. Igrajo P00* Hudson, Martha Hayr in Dan Durea-
Prispeyki
V	počastitev spomina Darka Ma' verja in Vide Žerjal vd. Maver daruje Milan Bolčič 5.000 lir za PD France Prešeren v Boljuncu.
V	spomin na Darka Ma ver ja daruje Armid Ukmar 2.000 lir za Dijaško matico.
V sredo nas je zapustila naša draga mama, nona in sestra
APOLONIJA FURLANIČ vd. ZOBEC
Civilni pogreb bo jutri, 22. februarja, ob 9.45 iz glavne bolnišnice na škedenjsko pokopališče.
Žalujoči otroci Armida, Iče in Germano, sestra Gizela, vnuki in drugo sorodstvo
Trst, 21. februarja 1975
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil naš dragi oče, tast in nono
VIKTOR SIRK
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 22. t.m., iz mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopališče v Sv. Križu ob 13.30.
Žalujoči: sin in hčere z družinami ter drugo sorodstvo
Sv. Križ, 21. februarja 1975
Dne 19. t.m. je preminila naša draga
ANČKA CAH vd. ŽERJAL
Pogreb bo jutri, 22. t.m., ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Boljuncu.
žalostno vest sporočajo: sinova in drugi sorodniki
Iskrena zahvala zdravniku dr. Lasperanzi.
Boljunec, 21. februarja 1975
V NEDELJO, 23. FEBRUARJA, OD 8. DO 20. URE
Kako bomo volili šolske svete na slov. višjih srednjih šolah
V nedeljo, 23. t.m., bomo volili na vseh slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici razredne, disciplinske in zavodske šolske sVete v smislu pooblaščenih šolskih odlokov.
Volitve bodo na vseh višjih srednjih šolah OD 8. DO 20. URE.
Volita oba dijakova starša (oče in mati), prvikrat tudi vsi dijaki neglede na starost, vse učno osebje in vse neučno osebje.
Vsak volivec (starši in dijaki) bo prejel tri glasovnice: eno za razredni, eno za disciplinski in ono za zavodski svet.
ZAVODSKI SVET SESTAVLJAJO: 6 profesorjev, 1 član neučnega osebja, 3 starši, 3 dijaki in ravnatelj zavoda. Mandat sveta traja 3 leta.
RAZREDNI SVET SESTAVLJAJO: vsi razredni profesorji, 2 starša, 2 profesorja in ravnatelj, »landat sveta traja 1 leto.
DISCIPLINSKI SVET SESTAVLJAJO: 2 profesorja, 1 predstavnik staršev, 1 dijak in ravnatelj zavoda. Mandat sveta traja 1 leto.
KAKO BOMO VOLILI
•	GLASOVNICO ZA RAZREDNI SVET napiše vsak volivec (oče, mati) eno samo ime (ime
nj priimek) starša, ki ima svojega sina ali hčer v istem razredu. Prav tako vsak dijak napiše na glasovnico eno samo ime (ime in priimek) dijaka iz istega razreda.
NA GLASOVNICO ZA DISCIPLINSKI SVET napiše vsak volivec (oče, mati) eno samo ime (ime n priimek) starša, ki ima svojega sina ali hčer na istem zavodu (tudi če ni v istem razredu). Prav ako dijak napiše na glasovnico eno samo ime (ime in priimek) di jaka z istega zavoda.
V o GLASOVNICI ZA ZAVODSKI SVET bodo označene liste z rimskimi številkami (L, II.).
sak volivec (oče ali mati) prekriža na glasovnici rimsko številko tiste kandidatne liste, za katero diri^t glaS°vati. Poleg tega lahko vsak kandidat napiše ime in priimek ali številko enega samega kan-nata na isti listi, za katero je glasoval, kateremu hoče dati pre ferenco. Dovoljena je ena sama Preferenca. Prav tako mora vsak dijak na glasovnici prekrižati rimsko številko liste za katero ho-e glasovati (tudi če je lista ena sama). Poleg tega lahko napiše ime in priimek ali številko enega Piega kandidata z iste liste, za katero je glasoval, in kateremu hoče dati preferenco. Dovoljena je ena sama preferenca.
KAKO SE ŠTEJEJO GLASOVI ZA IZVOLITEV
.. ZAVODSKI SVET se vsi veljavni glasovi delijo s številko, kolikor mest je v svetu določe-starše ali dijake, to je v primeru slovenskih višjih srednjih šol s številko 3. Dobljeno število enk |V*-ja količnik za izvolitev enega predstavnika v svet. Kolikor dobi lista več glasov kot znaša so J”.,	ie to ostanek, ki pride v poštev za drugo računsko operacijo v primeru, če pri prvi ni-
mla oddana vsa razpoložljiva mesta za starše oziroma dijake v svetu. Pri drugi operaciji se do-bifIJ° mesta.P° višini ostanka vsake liste. Pri tem vrstnem redu pride v poštev tudi lista, ki moreče*	n* .dosegla osnovnega količnika, šele v naslednji fazi pridejo v poštev preference, in si-
re*" *°’ ^ •*e za vsaLo listo po že opisanem sistemu, izvoljen pač tisti, ki prejme največ prefe-nc' Ce bi dva kandidata iste liste pri preferencah dobila enako število glasov, je izvoljen starejši.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE V GORICI
Na deželni šolski komisiji so razpravljali
o novih učbenikih ter o ponatisu starih
/
Od 7. do 19. julija bo v Ljubljani seminar slovenskega jezika, od 17. do 19. aprila pa v Gorici seminar za slovenske šolnike
iPOD OBTOŽBO NEPRAVILNOSTI
i>ni'""""iiiii,i„lll|'ll|ll|lllll|lH«ltll|llllHlllliuiiil|liilimiiiiiiiiiiiiiiiinluiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiIiiiluiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Nove gospodarsko - družbene pobude pogoj za povratek izseljencev
Po vsedržavni konferenci v Rimu bo deželni odbor sklical //. konferenco o izseljenstvu v Furlaniji-Julijski krajini ■ Poseg dr. Štoke
jineefe1niSV?t Furlanije-Julijske kra-Vpraša.?3 vcerajšnji seji obravnaval
Se je zaM-1Z^enStva- RazPrava. ki sobnega kMu?lla z izglasovanjem po-glavtifm , un?enta’ je veljala v renči ^ . raj®nji vsedržavni konfe-* •	0 Jzseljenstvu, ki se bo —
'-Cia. V TJ •	’	0'- L/L/ ZjO.
februarja)3 prihodnji teden (24-
dalKam^01 °dbornik Dal Mas je v radi taf Poročilu orisal razloge, zanje v	®e je izseljensko giba-
le DraH ajld krajih začelo razvijati vrhuner davairn časom ter doseglo logi v Polpretekli dobi. Med raz-ravne ra0raenil zlasti neugodne na-skih deiav^6 za,razv°j gospodar-slutnoJ; v2,ostl m bremena vojaških • Govorn ; je nato navedel
■■•ll|||||||l||,|||||||||||J||||||||||||||m|||||||||I|||||||||1|||||||I|||||||||||||||lJ||||||||Mm|||||||||||
POROKA NA PROSEKU
50 let skupnega življenja Tončke in Andreja Regenta
nekaj številk o obsegu izseljenstva in pri tem naglasil, da je bilo junija leta 1973 v tujini nekaj nad 40.000 deželanov (starih nad 21 let), od tega 44 odst. v državah članicah Evropske gospodarske skupnosti in 31 odst. v Švici. Nato je odbornik prešel na pobude, ki jih je deželna uprava doslej prevzela v korist izseljencev in njihovih družin ter se zadržal zlasti ob deželnem zakonu štev. 24 iz leta 1970.
Gospodarske težave, ki so v zadnjem času zajele praktično vse države v Evropi, odpirajo za našo deželo nove probleme, saj je treba računati na hitrejše vračanje izseljencev v stare kraje. Zato je treba v Furlaniji - Julijski krajini pripraviti
iPTOReškirn *	pred tedanjim
koncem. T;<.*ZUpndcom pok. Marte-fe.ku rès 90 -dne ie bilo na Pro-tri Porok/ zmcno’ saj so bile kar
Poseku”*3 Slard?bJ° ^nana na v mestu	vaseh in tudi
"atola mlečlie Ponafca neč let raz-*°nčka \ìk° P°, Barkovljah in Trstu. 8- 1904 L: za0lodala luč sveta 26. v kmečki rìJGukovihii na Proseku, «u neč nitfl*1’. sai s° imeli v hle-la &teviin„ J]vine- družina je bi-nonota je bUo^ 0^eia’ matere in
skuPneaa	”a Br°seku 50 let Iškem dnu je preživel veliki del svo-
jega življenja. Po drugi svetovni vojni je bil med ustanovnimi člani zadruge potapljačev, ki je imela sedež v sedanji stavbi pomorskih delavcev. Dobro se spominja kako je pregledoval na dnu morja ladjo Rex ob koprski obali in ladjo Cavour ■ v Tarantu. Kljub napornemu in nevarnemu delu ni opustil prosvetnega dela v domači vasi. Po prvi svetovni vojni je pel v zboru Ljudskega o-dra na Kontovelu, ki ga je vodil pok. učitelj Just Martelanc. Ko se je poročil in preselil na Prosek, je pel v mešanem zboru, nato v moškem in več let v zboru «Vasilij Mirk». Zaradi dolgoletnega prosvetnega dela je dobil kot pevec leta 1964 priznanje SPZ, leta 1967 ob poimenovanju domačega zbora po V. Mirku, je dobil drugo priznanje, leta 1969 pa je bil odlikovan z zlato Gallusovo značko. Poje še sedaj v domačem cerkvenem zboru.
V prosvetnem delu, ga je žena, ki mu je povila dve hčerki, zvesto spremljala, kot seveda tudi na dolgi življenjski poti, na kateri sta si delila dobrote in težave skupnega življenja. čeprav sta sedaj Tončka in Andrej v zasluženem pokoju, še vedno skrbno obdelujeta nekaj kmetije.
Ob tako visokem jubileju se čestitkam otrok, sorodnikov, prijateljev in znancev pridružuje tudi Primorski dnevnik, katerega sta jubilanta zvesta naročnika in čitatelja z željo, da bi skupno preživela še mnoge srečnih let.	B. R. 1
nleko Co , z mamo raznašati l^ositf ^ Koliko mleka je kor Oa iehii0 povedati, vsekali ie bil„ mno0° stotin Utrov, Jlekaric Nel™ ,zadniih proseških dor*ačem certi let je pela tudi « J Andrej I P6? Pevskem zboru. dil se je o ^ Kontovelc, ro-bil kmet in riJ901D 0če Matija je Pomagala	Pn delu mu je
c>. hčerka A* Vlsain eveda otrobi Andre?	S,nou' med kate-
yajal ribohv nrlemu Posebno to se mu io ' Stlk.z morsko lepoti, ko sJl /?sn,<5d tole po po-mornar Vpvh 6ta 1927 zaP°slil kot ylj. Odkriti h /4U,t0 ni Mio do-te Iv zato ie le hot.fl morske lepo-tapljača. j, JZamlJe ^ za po-lahko marsikn?90Vlb sP°minov bi 1 napisali. Na mor-
pogoje za njihovo zaposlitev, to je industrijske pobude v nerazvitih krajih, določene kreditne olajšave in predpostavke za hitrejši razvoj kmetijstva, obrti, prometa, šolstva in drugih družbeno - gospodarskih panog. Na vsedržavni konferenci bodo predstavniki naše dežele zato zahtevali od vlade posebna finančna sredstva, nastop državnih udeležb v naših krajih in priznanje olajšav iz Evropskega socialnega sklada. V deželnem merilu pa je predvideno izglasovanje novega zakona o izseljenstvu (ki naj zamenja sedanjo normo štev. 24 iz leta 1970), in sicer po ponovni preučitvi celotne problematike v okviru II. deželne konference o izseljenstvu.
Po Dal Masovem poročilu se je razvila razprava, v katero so posegli svetovalci Bertoli S. (neodvisen), Puppini (Furlansko gibanje), Bertoli R. (PLI), Vitale (PSDI), Boschi (MSI), Ermano (PSI), Magrini (KPI) in Štoka (Slovenska skupnost). Štoka je v svojem posegu naglasil nujnost, da bi tudi Italija čimprej u-godno rešila vprašanje volilne pravice izseljenih državljanov, številne druge države so namreč rešile to vprašanje tako, da dovoljujejo izseljencem, da se za oddajanje glasovnic poslužujejo pošte. Govornik je nato podčrtal nujnost novih gospodarskih pobud v zaostalih predelih Furlanije - Julijske krajine, na koncu pa je opozoril predstavnike deželnega odbora na etnično - jezikovna vprašanja v videnski pokrajini, kjer «se bo slovenski jezik ohranil samo v primeru, če se bo izseljensko gibanje dokončno zaustavilo».
O teh vprašanjih sta bili predloženi dve resoluciji, eno so predložili svetovalci KPI, predstavnik SS in predstavnica Furlanskega gibanja. Resolucijo so pri glasovanju podprli njeni podpisniki, socialisti so se vzdržali, drugi so glasovali proti (misovcev ni bilo v dvorani). Dokument je bil torej zavrnjen, izglasovana pa je bila druga resolucija, ki so jo predložili in podprli predstavniki KD, PSI, PSDI, PLI in Bertoli S. kot neodvisen svetovalec, medtem ko so se zastopniki KPI, dr. Štoka in Puppinijeva (MF) vzdržali. Sprejeta resolucija izraža soglasje s poročilom odbornika Dal Masa in obvezuje deželni odbor, da bo v Rimu skupno s predstavniki drugih italijanskih dežel zagovarjal stališča, ki izhajajo iz omenjenega poročila in da bo kmalu po vsedržavni konferenci sklical drugo deželno konferenco o izseljenstvu v Furlaniji - Julijski krajini.
Odborniki Sindikata slov. šole so na svoji zadnji seji z dne 14. februarja 1975 dokončno izdelali program seminarja za slovenske šolnike, ki bo prihodnjega aprila. Nadalje so se zavzeli za dodelitev pomožnega tajnika na osnovnih šolah in ponovno poudarili stališče sindikata glede samostojnega o-kraja.
V zvezi z napovedanim prehodom šolskega pomožnega osebja pod pokrajinsko upravo, so odborniki sklenili, da se bo sindikat zavzel, da bi omenjeno osebje imelo svojega predstavnika ali v pokrajinskem upravnem svetu ali pa v pokrajinski disciplinski komisiji.
Predsednik prof. Sirk je nato poročal o zasedanju deželne šolske komisije dne 5.2.1975, na katerem so razpravljali o natečaju za sestavo novih učbenikov ter o možnosti ponatisa nekaterih, ki so že v rabi.
Govor je bil nadalje o seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na filozofski fakulteti v Ljubljani. k; bo od 7. do 19. julija. Za udeležbo na tem seminarju sta za goriške šolnike na razpolago dve štipendiji. Zainteresirani šolniki naj st prijavijo sindikatu najkasneja do 19. marca letos.
Odborniki sindikata so nadalje preučili program seminarja za slovenske šolnike, ki bo v Gorici v dneh 17. , 18. in 19. aprila. V četrtek, 17. aprila, bo prof. Boris Petemu s filozofske fakultete v Ljubljani govoril o slovenski poeziji v ■ XIX. in XX. stoletju, prof. dr. Helga ; Glušič z iste fakultete pa o sodobni slovenski prozi. Naslednji dan, 18. aprila bo o prispevku zahodnega dela k slovenski književnosti predaval univerzitetni profesor dr. Lino Legiša, dr. inž. Franc Avčin z ..nanstvene fakultete v Ljubljani pa bo govoril o ekoloških problemih sodobne družbe. V soboto, 19. aprila, bodo na sporedu štiri predavanja: zgodovina protislovja v sodobnem svetu (prof. Branko Božič s pedagoške fakultete v Ljubljani); slovenska sodobna mladinska književnost (prof, Martina Šircelj, ravnateljica pionirske biblioteke v Ljubljani); perspektive stalne vzgoje v sodobni družbi (prof. Jože Valentinčič, sodelavec inštituta za vzgojo v Ljubljani) ; pouk materinščine na osnovni šoli (prof. Janez Sivec, pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem).
Slovenska prosvetna zveza priredi danes ob 20.00 v gostilni Ožbot v Rupi predvajanje filmov goriškega popotnika Mila-dina Černeta. Prikazal bo filme
S POTOVANJA PO BURMI, BORNEU, MALEZIJI IN SUMATRI
Sporočili o ustanovitvi Slovanske skupnosti tudi v Gorici
Razčiščenje znotraj slovenske politične formacije, ki samostojno nastopa na volitvah na Goriškem, ki je imelo za posledico nekaj korenitih sprememb v organizacijskem ustroju, sodi med pomembnejše dogodke, ki so se v zadnjem razdobju izvršili znotraj naše narodnostne skupnosti. Ena izmed prvih posledic tega razčiščevanja je razpad Slovenske demokratske zveze, ki je bila zveza Slovenskega ljudskega gibanja in Slovenskega demokratskega gibanja. Z izstopom SLG je SDZ na Goriškem tudi formalno prenehala obstajati. O tem dogodku je Slovensko ljudsko gibanje v Gorici izdalo naslednjo izjavo:
«V soboto, 15. februarja 1975 je Slovensko ljudsko gibanje izstopilo iz Slovenske demokratske zveze, ker ustroj te organizacije ni več ustrezal današnji politični stvarnosti. S tem je Slovenska demokratska zveza prenehala obstajati. Pozdravljamo ustanovitev Slovenske skupnosti na Goriškem, ki bo vnaprej vodila samostojen nastop goriških Slovencev v političnem življenju.
Toplo vabimo vse demokratične Slovence, da se Slovenski skupnosti pridružijo in jo vsestransko podprejo.
Izvršni odbor SLG — Gorica» Kako se je ustanovila Slovenska
Slovenska prosvetna zveza priredi jutri, 22. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani v Gorici
osrednjo
Prešernovo
proslavo
Ob tej priložnosti bodo počastili 100-letnico rojstva glasbenika limila Komela. Nastopajo: moški zbor «Kras» iz Dola in s Poljan, Komorni zbor iz Nove Gorice ter novogoriški orkester.
skupnost na Goriškem, pa je razvidno iz naslednjega sporočila, ki ga je Slovenska skupnost v Gorici naslovila na slovensko javnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini:
«Dne 15. februarja 1975 so se zbrali na vabilo posebnega odbora volivci lipove vejice. Sestanka se je udeležilo osemdeset oseb. iz vseh goriških vasi in mesta.
Predsedujoči g. Špacapan je poudaril, da se že do.gò časa niso zbrali slovenski volivci v tako velikem številu na političnem sestanku, kar je pokazalo njih veliko zanimanje in politično zrelost.
Nato je dr. Karel Brešan podrobno razložil vzroke, ki so privedli do tega sestanka, katerega namen je ustanoviti politično organizacijo goriških Slovencev, ki naj privede vse naše zavedne in demokratične rojake v enotno in učinkovito politično skupnost in ki si bo s samostojnim političnim delovanjem vsestransko prizadevala za obstoj in razvoj slovenske skupnosti.
Po izčrpni debati je bil načelno skoraj soglasno sprejet predloženi statut Slovenske skupnosti v Gorici».
Danes seja občinskega in pokrajinskega sveta
Danes se v Gorici sestaneta občinski in pokrajinski svet. Na seji občinskega sveta se bo nadaljevala razprava o proračunu občinske u-prave, ki se je pričela že v ponedeljek.
POGOJNA ZAPORNA KAZEN OBTOŽENCEM ZARADI SLADKORJA
Odv. Sanzin in drugi zagovorniki so ožigosali pori opek proti podjetju Nanut iz Standreža in sodelavcem - Obramba je vložila priziv
Goriški okrajni sodnik dr. Trotta je sinoči ob 20.15 uri po skoro tri in pol urni sodni razpravi izrekel v zadevi goriškega trgovca 47-letne-ga Danila Nanuta iz štandreža in njegovih treh soobtožencev naslednjo razsodbo: vse štiri obtožence je spoznal za krive ter obsodil Danila Nanuta na 2 meseca in 10 dni zapora ter 1,200.000 lir globe, Fabrizia De Grassija, 24 let, iz Gorice Ul. Alto Adige 10 na 25 dni zapora in 450.000 lir globe, Silvana Or-zana, 62 let, iz Gorice Trg Tommaseo, na 20 dni zapora in 250.000 lir globe, Alda Rescha, 39 let, iz Gorice Ul. Don Bosco 95, pa na 15 dni zapora in 120.000 lir globe. Vsi skupaj bodo morali plačati tudi sodne stroške, kazen pa je za vse štiri odložena oziroma pogojna ter se jim aplicirajo vse olajševalne okol-nosti. Branilci odv. Peter Sanzin, Eno Pascoli in Sergio Ferlan so takoj po razsodbi in sporazumno z obsojenci sklenili, da bodo vložili proti razsodbi priziv.
Kot so naši čitatelji že čitali včeraj in predvčerajšnjim v našem časopisu so bili Danilo Nanut in soobtoženci pred tremi dnevi na zahtevo sodnika dr. Trotte aretirani v zgodnjih jutranjih urah. Odpeljali so jih v goriške sodne zapore, da bi jih po naglem postopku sodili pod obtožbo, da so v aprilu lanskega leta pa vse do 24. maja prodajali sladkor na debelo trgovcem na drobno bodisi po vaš ji ceni, kot jo je določal urad CIP, bodisi, da so zahtevali od odjemalcev, da kupijo obenem s sladkorjem tudi drugo blago.
Nanut je pri tem moral odgovar-
feiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SINDIKALNE VESTI NA GORIŠKEM
Včeraj po goriških mestnih ulicah sprevod delavcev tovarn LACEGO
Delegacija delavcev se je sestala s predsednikom pokrajine, gori-škim županom in goriškim prefektom . Uspela dvodnevna stavka uslužbencev javnih ustanov . Stavka uslužbencev avtobusnih podjetij
CEGO so v sprevodu nosili tudi slovenske napise.)
Smrtna nesreča pri Selcah
Včeraj zjutraj je pri Selcah postal žrtev prometne nesreče 71-letni upokojenec Amedeo Marusig iz Tržiča, Ulica Bellini. Marusig se je z mopedom peljal iz Selc proti Tržiču. Na križišču ni dal prednosti avtobusu, v katerega je trčil. Nemudoma so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, med prevozom pa je izdihnil zaradi hudih telesnih poškodb.
Sindikalni boj delavcev kartonaž-nih tovarn LACEGO v Gorici in v Sovodnjah se nadaljuje. Včeraj so delavci pod vodstvom sindikalne federacije priredili sprevod po mestnih ulicah. Obenem pa se je delegacija delavcev srečala s predsednikom goriške pokrajine Chientaro lijem, goriškim županom De Simone-jem in goriškim prefektom Molina-rijem.
miiiMiniiHMiiiitiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuinnnnifiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiitniiiiHiiiits
OB GOSTOVANJU PRIMORSKEGA AKADEMSKEGA ZBORA
Vodopivci spet med nami
V nedeljo bodo peli v Doberdobu in v Sovodnjah
Vse kaže, da pevcem Primorskega akademskega zbora «Vinko Vodopivec» ne manjka delovne vneme in pristnega žara zavzetosti za petje, ki jim pomeni precej več kot le najljubše delo v prostem času; predvsem se veselijo koncertov med rojaki, ob katerih doživljajo trenutke in ure duhovnega zadovoljstva, ustvarjalnosti in sproščenosti. Zlasti občutljivi so da usode zamejskih Primorcev in prav med njimi imajo že od vsega začetka tudi svoje zveste poslušalce in prijatelje. Saj ni brez pomena, da je ta zbor svoj prvi veliki javni koncert odpel prav v Trstu in Gorici maja leta 1956. Tudi pozneje se je večkrat vračal med zamejce, a žal ne tolikokrat, kot bi bilo želeti. Ko so Vodopivci lani (19. januarja) v Ajdovščini proslavili 20 let svojega dela, je kmalu sledila ponovitev jubilejnega koncerta tudi v Gorici, kjer so Vodopivce v Attemsovi palači s hvaležnostjo in navdušenjem sprejeli Goričani. Tedaj so predstavniki Slovenske prosvetne zveze izrazili željo, naj bi Vodopivčev zbor, ki ima nekak domicil po vsej Primorski, letos obiskal še druge kraje na Goriškem.
V preteklem letu je PAZ «Vinko Vodopivec» poleg Gallusove plakete v Ajdovščini prejel tudi pomembno druao ngamrio v ostri mednarodni ’conkurencT 29 zborov v švicarskem Mo'itreuxu; imel:i ši več kòhcéflòv
na Primorskem ir, v Ljubljani (posebej nastgpa tudi njegov oktet); jeseni se je spet vračal in pomladil z nekaj novimi člani ter sedaj pripravlja nov program s pretežno slovanskimi zborovskimi deli; del tega bomo slišali tudi na obeh nedeljskih koncertih. Ko se je pred nekaj leti vodopivski zbor dvignil iz mrtvila, ki je že skoraj grozilo, da bo ta vedno pomlajujoča se pevska druščina z lepimi tradicijami šla po žalostni poti nekaterih dobrih zborov, ki so moral, usahniti, je novo vodstvo pridobilo za zbor dirigenta Braneta Demšarja, k: je bil že pred dvanajstimi leti popeljal Vodopivce v AreZzo, kjer so ponovili svojo slavo iz časov prvega dirigenta Antona Nanuta. Sedanji dirigent Demšar je ves zavzet za svoj zbor in v njem ne vidi le pevskega telesa, ki sledi njegovim interpretacijskim zasnovam in navdihom, ampak je z njim tesno povezan in ga sprejema kot dragoceni nasledek primorskih pevskih občutij in hotenj skozi različne rodove. Nedeljska koncerta naših študentov iz Ljubljane, ki ponosno nosijo ime priljubljenega in narodno zaslužnega skladatelja Vinka Vodopivca, bo zato tudi izzvenela v prisrčno povezanost vse.', primorskih in slovenskih ljudi, ki jih je prav slovenska pesem v polpretekli dobi velikokrat krepila v srčnosti, da v boju za samoohranitev in svobodo .tiso omagali.
Tomaž Pavšič
Okoli 10. ure so se na Travniku, kjer so delavci LACEGO že v ponedeljek razpeli šotor, zbrali skoraj vsi uslužbenci obeh tovarn. Od tu je sprevod krenil po Verdijevem korzu, nato po Korzu Italia do pokrajinske palače. Delegacija delavcev se je nato srečala s predsednikom pokrajine Chientarolijem, od katerega je zahtevala posredovanje za sestanek s predsednikom deželnega odbora Comellijem ter z dežel nima odbornikoma za delo in industrijo. Chientaroli je predlog delegacije sprejel.
Delegacija se je nato sestala z goriškim županom, kateremu so o-brazložili sedanji položaj. Tudi njega so prosili, naj pripravi srečanje s predsednikom deželnega odbora. De Simone je izrazil željo, da bi se po tem srečanju s predsednikom Comellijem končno rešilo vprašanje obeh tovarn. Delegacija delavcev je potem obiskala tudi goriškega prefekta Molinarija.
Včerajšnja manifestacija se je zaključila na sedežu sindikata CISL, kjer so delavci razpravljali o nadaljnjem sindikalnem boju. Sklenili so, da bo sindikalna federacija pripravila za prihodnji teden javno zborovanje, na katerem bodo sodelovali predstavniki javnih uprav, tukajšnjih obrti in strank ustavnega loka.
V	zvezi z dvodnevno stavko uslužbencev javnih ustanov je sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL izdala tiskovno sporočilo, v katerem ugotavljal da je v naši pokrajini stavkovno gibanje uspelo. V sporočilu je nadalje rečeno, da so stavko oklicali zaradi zakasnitve izvajanja nove delovne pogodbe, ki je pričela veljati že 1. julija lani.
V	zvezi s stavkovnim gibanjem uslužbencev javnih ustanov sindikati dodajajo, da bo v kratkem vsedržavna stavka te kategorije z večjo manifestacijo tudi v Gorici.
Kljub napovedi, da bi se stavka uslužbencev avtobusnih podjetij morala zaključiti včeraj, danes avtobusi v goriški pokrajini niso vozili, z izjemo mestnih avtobusov. Stavka se bo nadaljevala tudi danes in verjetno tudi prve dni prihodnjega tedna. Danes bodo avtobusi v medkrajevnih vezah vozili samo do 8.30 ter od 17. do 18. ure.
(Na naši sliki delavci tovarn LA-
Požar v stanovanju
Goriške gasilce so včeraj popoldne poklicali v stanovanje Giuliane Martini v Ul. Cicconi 29, kjer je začelo goreti v shrambi. Iz še neznanih vzrokov je okoli 5. ure nastal požar, ki je uničil nekaj pohištva, škode je za 300.000 lir.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
LUIGI SQUARZINA
TRI ČETRTINE LUNE
Drama v treh dejanjih Prvič v slovenščini
Prevod:
Scena:
Kostumi:
Lektor:
Režija:
Lelija Reharjeva Klavdij Palčič Marija Vidauova Majda Križajeva JOŽE BABIČ
GORIŠKA PREMIERA v torek, 25. t.m., ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v Gorici (Goriški abonma)
jati kot trgovec z živili na debelo, Resch naj bi bil soodgovoren kot knjigovodja podjetja, ostala dva obtoženca pa sta bila zastopnika, ki sta razpečavala blago maloprodajal-cem v Marianu, Moraru, Coroni in Starancanu. Med razpravo so zaslišali 16 obtežilnih prič, med katerimi so bili poleg trgovcev tudi karabinjerji in financarji.ki so vršili prva zasliševanja. Obramba pa je predložila samo eno pričo in sicer ravnatelja Zveze trgovcev v Gorici dr. Antonia Scarana, ki je orisal takratno krizo v preskrbi s sladkorjem po vsej državi, ki je bila občutna in zaostrena v Gorici, ki d^ avgusta lanskega leta skoraj ni prejela niti najnujnejših količin sladkorja za preskrbo prebivalstva in so morali trgovci na debelo in na drobno delati prave čudeže, da so ustregli najnujnejšim potrebam.
To je priznal tudi državni tožilec odvetnik Gianluigi Devetag, ki je ugotovil, da so bile obtežilne izjave prič, zlasti pa prizadetih trgovcev, ki so kupovali blago od podjetja Nanut, pomanjkljive in med seboj nasprotujoče. Priznal je tudi kot pravilne ugotovitve dr. Scarana in zato predlagal za vse obtožence oprostilno razsodbo zaradi negotovosti obtožnice.
Za njim se je oglasil najprej branilec odv. Pascoli, ki je zagovarjal Rescha in se strinjal z državnim tožilcem in zahteval za svojega varovanca popolno oprostilno razsodbo.
Podobno zahtevo je za De Grassija postavil drugi branilec odv. Ferlan, ki je prikazal, da niti on niti drugi obtoženci niso imeli pri svojem delu nobenih špekulativnih ciljev.
Poslednji je spregovoril v obrambo Danila Nanuta, Orzana in ostalih dveh obtožencev odv. Sanzin, ki je uvodoma prikazal osebni lik Danila Nanuta, ki nikoli ni imel opravka s sodiščem zaradi kakih špekulacij in nedovoljenega dobičkarstva, pač pa je bil znan v štandrežu in po vsem Goriškem zaradi, svojega požrtvovalnega prosvetnega delovanja kjer in kadarkoli je bilo potrebno ter je bil kot zaveden Slovenec večkrat preea-njan in tudi v nacističnih taboriščih. Tudi sedaj je glavni pobomik za gradnjo spomenika domačim padlim partizanom v štandrežu.
Ožigosal je tudi način, kako je prišlo do aretacije današnjih obtožencev in njihove obtožbe ter prikazal zasluge podjetja Nanut tudi pri preskrbi sladkorja za potrebe koristnih ustanov, kot je na primer goriška bolnišnica. Potem ko je prikazal ne-vzdržnost obtožbe je tudi on zaključil z zahtevo naj sodnik oprosti vse štiri obtožence bodisi ker niso zakrivili dejanja ali pa ker dejanje ni kaznivo.
Naj zaključimo še z ugotovitvijo, da je ta razprava vzbudila veliko pozornost v goriški javnosti in je občinstvo napolnilo dvorano do kraja ter vztrajalo pri razpravi do končne razsodbe. Kot rečeno bodo proti razsodbi branitelji vložili priziv.
Razna obvestila
Beneško planinsko drnštvo iz Čedada bo v petek, 28. t.m., ob 20. uri priredilo občni zbor v gostišču Cibala na Jeronišču pod Matajurjem. Vabljeni!
Danes zvečer ob 20. uri bo na sedežu na Travniku 44 letni občni zbor pevskega zbora «Seghizzi».
Kino
PD «SKALA» v Gabrjah
priredi danes, ob 20. uri v šolskem poslopju
Prešernovo
proslavo
Nastopili bodo gojenci Dijaškega doma ter pevski zbor «Kras» iz Dola in s Poljan.
Vida Bevčič por. Makuc daruje 2.000 lir za Slovensko planinsko društvo.
Gorica
VERDI 16.30—22.00 «Amore amaro». Lisa Castoni in L. Mann. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15—22.00 «Travolti da un insolito destino nell'azzurro mare d'agosto». Giancarlo Giannini in Mariangela Melato. Barrai film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 16.30—22.00 «Il fantasma della libertà». J. C. Brialy, barrai film.
V ITTORIA 17.00—22.00 «La rivoluzione sessuale». L. Àntonelli in R. Cucciolla. Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30—21.30 «Quando satana impugna la Colt». A. De Men-doza in R. Velasquez. Barrai film.
rr» v«
/ rzic
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 16 00—22.00 «L'uomo del Klan». Richard Burton in Lee Mar-win. Barrai film.
PRINCIPE 17.30—22.30 «La prova d'amore». S. Amato in F. Prevost. Barvni film.
Aura Gorica
SOČA «Tudi angeli jedo fižol», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Morilec iz Rolinghton Squara», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Konjeniki», ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Claudio Ticozzi, Valentino Marini, Roberta Venica, Valentina Colla, Andrea Sella.
SMRTI: 77-letni upokojenec Matteo Bergamasco, 65-letni Giovanni Marega.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Pontoni De Baisi. Raštel, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341.
POLJSKA
SODIŠČA
ZAHTEVAJO
PRAVICO
Dokumentirane obtožnice proti stotinam nacističnih zločincev
VARŠAVA, februarja. — Glavna komisija za raziskovanje hitlerjevskih zločinov na Poljskem je poslala sodnim oblastem Zvezne republike Nemčije 185 novih predlogov za začetek sodnih postopkov proti izvr-šilcem najrazličnejših zločinov v času nacistične okupacije Poljske.
Zahodnonemškim oblastem so bili v letu 1974 dani na ogled številni dokazni materiali o nadaljnjih sto in več primerih, o katerih se raziskave še nadaljujejo. Te zahteve so utemeljene, oziroma podprte z nad
5.000	zapisniki o zasliševanjih prič. Nadalje je tu še okoli 1.000 fotokopij in še 3.800 mikrofilmov najrazličnejših dokumentov. Kot vidimo, je dokaznega materiala mnogo, na pretek.
Eden od teh primerov je tudi nedavno raziskani primer pokolov v gozdu Pietrasz blizu Bialystoka. Na tem kraju je v več pokolih bilo u-morjenih kakih 6.000 poljskih državljanov, ki so jih nacisti zajeli v o-koliških krajih. V glavnem gre za javne funkcionarje in pa za Jude iz Bialystoka. O tem pokolu je pričalo 45 prič in na osnovi teh pričanj je sestavljen tudi zapisnik, ki obtožuje 39 oseb, ki so odgovorne za ta zločin. Med njimi so tudi poveljnik 316. bataljona Hermann Kreiker, poveljnik esesovske enote in načelnik policije v Bialystoku Wemher Fromm in Otto Helwig ter še nekateri drugi višji in nižji funkcionarji nemške vojske ter funkcionarji krajevne nacistične uprave v času nacistične zasedbe.
Podoben pokol, za katerega pa še ni bilo ugotovljeno točno število žrtev, je bil v času nacistične zasedbe izvršen tudi v gozdovih Winiare blizu mesta Kalisza. Največjo odgovornost za ta pokol, za te zločine, nosi tedanji načelnik gestapa v Ka-liszu Wilhelm Schoenroge za kate-r'm je poljska komisija za ugotavljanje nacističnih vojnih zločinov že zdavnaj razpisala tiralico Novi dokumenti obtožujejo za zločine tudi upravo taborišča Stutthof, nadalje policijska funkcionarja v Gostyninu Pohla in Dehringa, ki sta streljala, oziroma dala postrelit' 25 poljskih razumnikov; nadalje so na voljo novi dokumenti proti bivšemu žandarju - morilcu iz Paposzewa Martinu Konopki, za katerega je pr šla vest, da je umrl leta ’973 kot upokojenec v zahodnonemškem mestu Wickede.
Nekateri dokumenti, ki jih predlaga sedaj poljska obtožnica, se nanašajo tudi na desetine, celo na stotine pripadnikov nacističnih kazenskih odborov. Ti dokumenti so opremljeni s kompletnimi seznami nacističnih zločincev. Tako se je na primer začel sodni postopek proti 520 članom prvega mehaniziranega žandarmerijskega bataljona, ki so s svojim zločinskim sistemom pomorili cele množice ljudi na področjih okoli Krakova, Rze-szowa, Kielca in Varšave v smislu programa za tako imenovano «pa-cifikacijo» teh področij, ki da so biia «oicužena z odporom».
Drugi primer, ki prav tako dokazuje množično sodelovanje nemških nacističnih vojakov v izvajanju terorja nad poljskim prebivalstvom. je primer oklepne enote, ki je 2. septembra 1944. leta na poti proti Varšavi izropala m požgala sleherno vas in pobijala prebivalstvo teh krajev. Pri množičnih streljanjih ljudi so se nemški nacistični kazenski bataljoni p^ senno zverinsko obnašali pri obračunavanju z nekaterimi starimi poljskimi rodoljubi, ki so sodelovali pri uporu proti pruski, oziroma avstrijski okupaciji v času prve svetovne vojne.
Na osnovi poljskih zahtev, podprtih z neizpodbitnimi dokumenti in pričami je bilo v Zvezni republiki Nemčiji že sojeno nekaterim vojnim zločincem, na katerih procesih pa so lansko leto sprejeli kot polnoveljavne priče tudi 27 prič iz Poljske. Toda večina hitlerjevskih zločincev, ki bi morali priti doslej in tudi sedaj pred sodišče, ni «dosegljiva», to pa ne morda zato, ker bi bili ti ljudje kje izven Zahodne Nemčije, morda kot begunci kje v kaki «prijateljski» deželi Južne Amerike, pač pa zato, ker uživajo v svoji domovini, v toliko opevani demokratski Zahodni Nemčiji zaščito določenih zainteresiranih vsekakor oolitično in e-konomsko močnih krogov, da jim sodstvo ne more do živega. Sicer pa je res. da se niti zahodnonem-ški sodni krogi često ne potrudijo preveč, da bi bivši nacistični funkcionarji in vojni zločinci sploh odgovarjali za svoje početje v času druge svetovne vojne. I. M.

Sovjetski vodič prof. Diana Vdov ina in njena jugoslovanska kolegica Irena Cerovič
BEŽNI ZAPISI S POTOVANJA PO SOVJETSKI ZVEZI
Nesrečna Kragujevčanka je našla za sebe rešitev
Sovjetska «vodička» Diana Vdovina se ne ukvarja le z razkazovanjem lepot in znamenitosti dežele in mest - Doslej je že mnogim pomagala
EREVAN, februarja. — V svojem nadaljnjem opisovanju potovanja po Sovjetski zvezi se bomo srečali danes z ljudmi, ki ta potovanja pravzaprav poplemenitijo ali jih lahko tudi pokvarijo. Odvisno je pač od njihove požrtvovalnosti, sposobnosti, celo od njihovega raz položenja. Edini, ki v Sovjetski zvezi, podobno kot tudi drugod po svetu, dočaka tujega gosta, je krajevni vodič «Intourista». V trenutku, ko skupina prispe v neki kraj in jo prevzame krajevni vodič, postane domači vodič, tisti pač, ki je skupino pripeljal v Sovjetsko zvezo, več ali manj le sodelavec sovjetskega vodiča. To pa so po navadi mlada dekleta ali ženske, včasih se pa najde tudi kak moški, vsekakor gre za ljudi, K, so se opredelili r . to stroko, ki pa je po navadi le začasnega značaja. Mnogi namreč vr-
VREMENOSLOVCI SO SE UŠTELI, VENDAR JIM PRISLUHNEMO
Švedske napovedi ne obetajo človeštvu prav nič dobrega
Zemlja bo doživela spet ledeno dobo - Za sedaj pa se nam ni bati, ker velja napoved za kako stoletje, morda za dobo čez 300 let - Motnje v monsunih pa so aktualne
STOCKHOLM, februarja. — Že proti koncu lanskega poletja in nato jeseni so meteorologi napovedovali vsemu svetu in še posebej Evropi izredno nudo in dolgo zimo. Menda se ni še nikoli toliko pisalo o teh napovedih in o dolgi zimi kot prav lani jeseni, kajti meteorologe je zares «podprlo» tudi samo vreme, saj smo še sredi jeseni imeli nekaj zelo hladnih dni, kot bi se bilo vreme dejansko dogovorilo z napovedovalci, ki so jim zato ljudje verjeli, da bo letošnja zima zelo huda. V resnici pa smo doslej, ko se že bližamo pomladi, imeli izredno leoo in blago mediteransko klimo, pač pa tudi v drugih predelih Evrope, koder je po navadi zima ostra. Vremenoslovci so se torej ušteli in to deloma nam v prid, deloma pa tudi v škodo, kajti res je, da je bila zima doslej prijetno blaga, toda res je tudi, da je bilo zelo malo padavin, posebno snega, kar se bo pošteno občutilo v pomladanskih in poletnih mesecih, ko bo zelo malo voda za vodne tokove, za hidrocentrale. Toda če je res, da so se vremenoslovci ušteli, se bomo vendarle ponovno pomudili pri njih. Tokrat bomo prisluhnili švedskim strokovnjakom, švedskim meteorologom, ki predvidevajo «velike spremembe» v klimi na zemlji.
Da bi ne bilo pomote in nesporazumov. bomo takoj dodali, da švedski meteorologi ne predvidevajo teh velikih sprememb za jutri, za bližnjo bodočnost, pač pa imajo v mislih «velike spremembe v prihodnjih stoletjih».
Švedski vremenoslovci računajo, da bo v prihodnjih stoletjih prišlo do znatnega znižanja temperature. Svoje napovedi o «novem hladnem obdobju» morda celo «o novi ledeni dobi» utemeljujejo s primerjalnimi meteorološkimi podatki, ki kažejo, da je v mnogih predelih sveta vedno več padavin, posebno dežja, da je v primerjavi z ne tako daljno preteklostjo danes neprimerno več deževnih in hladnih dni, kot pa suhih in toplih in da pravih poletij že nekaj časa ni več.
Meteorologi, na osnovi konkretnih podatkov, zatrjujejo, da je od začetka 18. stoletja do 30. let našega stoletja «poprečna temperatura» na Žemlji — višja za kake pol stopinje. Poprečnemu človeku bi to ne pomenilo kdove kaj. Za znanstvenike pa to pomeni toliko, kot če bi se Stockholm premaknil 300 km niže, proti jugu. To pa je nekaj povsem drugega kot preproste pol stopinje Celzija.
Toda hkrati to pomeni, da se temperatura viša in da gremo proti toplejši ne pa proti hladni dobi. Tako bi rekla logika. Švedski strokovnjaki pa pravijo, da se v našem stoletju vreme vendarle «spreminja v drugo smer», kajti «da-

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Močno vas bodo kritizirali in to vas bo spravilo v slabo voljo. Težave zaradi neurejenih razmer.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Preveč tvegate in brez vsakega jamstva Prijetni vplivi glede vaših bližnjih načrtov.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne bo šlo vse tako, kot ste računali, vendar se ne boste imeli za kaj pritoževati. Ljubosumni boste.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Kar primerno vzdušje za delo, ki ste ga prevzeli. Tudi v domačem okolju prijetno razpoloženje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S taktom boste veliko več opravili kot s silo. Zvezde so naklonjene vašim novim čustvom.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vse vam bo šlo od rok in veliko bo tudi finančnih uspehov. Previdnost pri izražanju čustev.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odpravite napake, do katerih je prišlo zaradi slabe organizacije. Prežeti boste s pesimizmom.
ŠKORPIJON (od 24.14. do 22.11.) Kljub prizadevnosti vam sodelavci zaslug ne bodo priznali. Dobro voljo boste prenesli na druge.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Utrdite svojo gospodarsko neodvisnost. Postavite se po robu zlonamernemu čenčanju.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne zamenjujte poguma z neprevidnostjo. Bodite bolj spravljivi z okolico.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Rešite še nekatera vprašanja, ki jih doslej niste utegnili. Odgovorite na kritike s solidnimi argumenti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ukrepajte brez strahu, ker je zdaj nastopil vaš trenutek. Priporočljivo je boljše razumevanje z drago osebo.
nes je poprečna temperatura Zemlje za 1 stopinjo nižja kot pred 100 leti». Skladi ledu in snega na severnem tečaju so se od 1940. leta do danes, torej v samih 35 letih, povečali za 12 odstotkov. Znanstveniki trdijo, da je naša Zemlja v zadnjih 700 tisoč letih doživela najmanj 7 hladnih razdobij, ki jim mi pravimo ledene dobe. Toplo obdobje, kakršno doživlja človeštvo v naši dobi, vlada na naši Zemlji «samo» kakih
35.000	let. 35.000 let v obdobju
700.000	let pa je zares le kratek «topel odmor».
Po mnenju švedskih strokovnjakov še ni možno ugotoviti pravih vzrokov nove ohladitve Zemlje. Posebno je nemogoče to ugotoviti v zvezi s pojavom, ki je zajel tropska podropja, kjer smo zadnja leta priča izredno skromnim količinam padavin in hkrati izredno močnemu soncu. Znanstveniki zato med* drugim predpostavljajo, da obstaja določena vzročna zveza med 11-letnim cikličnim razdobjem sončnih peg in trenutnimi spremembami klime na Zemlji. To sicer še ni dokončno dokazano, hkrati pa more 11-letni ciklus vplivati le na začasne, rekli bi trenutne vremenske spremembe na Zemlji, ne pa na spreminjanje vremena iz toplih obdobd v ledene dobe.
Končno pa švedski strokovnjaki jemljejo v poštev tudi človekov delež v spreminjanju vremenskih razmer na Zemlji. Ne smemo
namreč pozabiti, da človekovo početje na Zemlji vendarle vpliva na prirodne razmere, kajti «začelo se je s številnimi atomskimi poskusi v ozračju v prvih povojnih letih», .»o se je zvrstilo na Zemlji na desetine močnejših in šibkejših atomskih poskusov. Nadaljevalo pa se je in se še nadaljuje z 250 milijoni motornih vozil, ki sleherni dan oddajajo v o-zračje milijarde kubičnih metrov plinov, nadaljuje se še z izgorevanjem milijonov ton nafte in premoga, ki povzročajo oblake dima in plinov, ki uhajajo iz tovarniških dimnikov. Vse to je «u-stvarilo nekakšno zaveso, ki nas ločuje od Sonca», kot je dobesedno rečeno v poročilu švedskih strokovnjakov, ki pravijo, da bi «do nove izrazito hladne dobe moglo priti tudi tedaj, če-'bi se blokiral le en sam odstotek sončnih žarkov».
Švedski znanstveniki pa so v svojih napovedih vendarle kot znanstveniki toliko previdni, da se vprašujejo, ali bi bilo možno, da človek zares zavre, ustavi en sam odstotek tiste ogromne energije, ki jo Sonce pošilja na Zemljo. Sami pravijo, da na to vprašanje nimajo točnega odgovora. Vendar pa domnevajo, da bi po poti, ki jo je sodobni človek ubral, moglo to priti v razdobju 100, morda 200, morda celo v 300 letih.
S. L.
(Nadaljevanje na 6. strani)
NA BANATSKI RAVNINI NOV VELIKAN
Kmetijsko - industrijski kombinat «Agrobanat»
V gradnji je silos za dva tisoč vagonov žita
Banatsko Plandište je doslej skoro neznano središče. In vendar raste tu, sredi nepregledne ravnine, ki jo predstavlja Banat, kmetijski in prehrambeni gigant z ogromnim kompleksom obdelovalnih površin in celo vrsto modernih industrijskih objektov ter z velikim sistemom za namakanje. Gre za kmetijsko-industrijski kombinat «Agrobanat», ki ima svoj sedež v Banatskem Plandištu, ki pa se razteza na širšem področju, saj je njegov direktor inženir agronomije Petar Vujovič rekel, da se 'kmetijska družina’ «Agro-banata» širi, ker so se vanjo vključile zadruge vseh okoliških vasi, tako da njihov kombinat u-spešno sodeluje z 12 banatskimi vasmi in je le ena vas, to so Jermenovci, ki še niso postali član njihovega kombinata.
Sicer pa inž. Petar Vujovič svoje misli takole nadaljuje;
«Sedaj razpolagamo z velikimi kmetijskimi površinami, ki omogočajo sodobno obdelovanje zemlje ter uporabo vseh mogočih a-grotehničnih ukrepov in vsega drugega, kar spada v moderno obdelovanje zemlje. Naš kombinat obsega 15.500 ha obdelane površine, od česar odpade 9.000 ha na lastno posest, površina 6.500 ha zemlje pa je iz kooperacije».
Iz tega izhaja, da kombinat razpolaga z 9.000 ha lastne zemlje, 6.500 ha zemlje pa je last kmetov, članov zadrug. Na celotnem posestvu dela 700 kmetijskih delavcev, v kooperaciji pa 2.000 kmetov. «Agrobanat» je lani imel
banat» imel letos 30 milijard dinarjev bruto dohodka.
K temu «skoku» bodo prav gotovo pripomogli novi predelovalni objekti, ki so tako rekoč že dograjeni ali še v gradnji, vendar pa bodo že letos začeli obratovati. Očitno je, da «Agrobanat» predstavlja močno surovinsko osnovo za ta del banatske ravnine. Da pa bi se ogromne količine kmetijskih pridelkov mogle predelovati, so nujno potrebni modemi industrijski objekti, o čemer je direktor «Agrobanata» inž. Petar Vujovič med drugim rekel:
«Gradimo nove objekte za sprejemanje in hranjenje kmetijskih pridelkov in za proizvodnjo oziroma za predelavo prehrambenega blaga. Pravkar smo zgradili moderno opremljen mlin, ki more zmleti, oziroma obdelati 1800 vagonov zrnja na leto. Dokončana je tudi gradnja sodobne sušilnice z zmoglivostjo 5 vagonov zrnja na uro. Že to je lep uspeh, toda še daleč ni vse. Delavci in strokovnjaki GIK iz Zrenjanina pospešeno grade zares velikanski silos, ki bo mogel sprejeti 2000 vagonov pšenice, oziroma koruze. Gre za resnično velikanski objekt in čeprav smo šele v februarju, se hudo mudi, kajti računamo, da bo novi silos sprejel že letošnji pridelek, to se pravi že junijsko, oziroma julijsko žetev pšenice in seveda jesensko koruzo. Zato se na tem objektu dela tudi ob sobotah in nedeljah, da bi silos bil pravočasno nared. Strojno tehnološki oddelek silosa je že dokončan. Celoten objekt bo stal obil-
šijo službo vodičev, hkrati pa študirajo in jim je služba le v pomoč, da lažje pridejo do diplome.
Glavna junakinja tega našega o-pisa, tega našega srečanja je Diana Vdovina, ki pa je že profesorica ruskega jezika in ruske književnosti. Doslej je Diana Vdovina sprejela i spremljala po Sovjetski zvezi v štirih letih nekaj tisoč jugoslovanskih turistov. Diana Vdovina, kot nam je pripovedovala v nekem odmoru v veži hotela «Ani» v Erevanu, v SSR Jermeniji, teh gostov ni spremljala in vodila le po Jermeniji, pač pa tudi do Bajkalskega jezera v Sibiriji. Najpogosteje pa je z njimi potovala do Kijeva in Leningrada, večkrat jih je spremljala v Volgograd, Taškent, Buharo, Sa-markando, Baku, Tbilisi in na Črno morje v Soči.
Toda Diana Vdovina se ne u-kvarja le z rutinskim vodenjem turistov s tem, da daje informacije in pojasnjuje znamenitosti mest, po katerih spremlja svoje goste. Cina svojim gostom tudi pomaga in to v vsem, kolikor je v njeni moči. Tako se je z našo skupino zgodilo, da je morala pomagati turistki iz Niša, ki je v Bakuju i-skala sestro svojega pokojnega moža. Neki turist iz Zagreba, ki si je želel srečati se v Kijevu z vdovo svojega nekdanjega bojnega tovariša se je s pomočjo «vodičke» Diane Vdovine tudi srečal. Potnica iz Skopja je potrebovala nujno zdravniško pomoč. In Diana je poskrbela, da s jo takoj odpeljali v bolnišnico, kjer s_ jo zadržali na zdravljenju.
Ne v naši skupini, toda v neki drugi skupini, ki je prispela iz Jugoslavije, pa je bila tudi ženska, ki je dala Diani Vdovini še veliko več dela. Šlo je za nenavadno turistko, ki je iskala v Sovjetski zvezi izredno pomoč; šlo je za žensko iz Kragujevca, ki je pred dvema letoma zaradi nekega cepiva postala povsem plešasta. Samo ob sebi se razume, da je bila ženska tako rekoč izgubljena. Pomoč ji, iskala na vseh koncih in krajih, a je ni našla, dokler ni prispela v Tbilisi. Brala je v nekem strokovnem listu, da živi tu oseba, ki ji lahko pomaga. In res, brž po prihodu v Tbilisi sta se Diana in njena kolegica iz Beograda Irena Cerevič lotili dela. V eni sami uri po prihodu v Tbilisi, v glavno mesto Gruzije, je plešasta Kragujevčanka našla osebo, ki jo je iskala. Srečati se je mogla z biologinjo prof. Nino Kaheladzejevo, ki vodi laboratorij v tamkajšnjem botaničnem vrtu.
Prof. Nina Kaheladze je znana sovjetska biologinja in je baje našla zdravilo, ki pomaga proti plešavosti, oziroma vsaj ustavi odpadanje las. Zdravilo je sestavljeno iz raznih zdravilnih rastlin in v kratkem ga bodo prodajali tudi
v	lekarnah. Kragujevčanka je o-stala pri prof. Nini Kaheladzeje-
vi	24 ur. Sovjetska botaničarka jo je sprejela, kot je pozneje povedala gostja iz Jugoslavijo, kot najdražjega gosta. Po podrobnem pregledu je Kragujevčanka dobila zdravilo in zdravljenje se je takoj začelo. Rečeno ji je bilo, da zdravilo «X», kot so ga imenovali, ne bo le pomagalo, da ji bodo lasje ponovno zrasli, pač pa ne bo imela več niti sivih las. Kragujevčanka je bila vsa srečna, kar je tudi razumljivo, saj je po svoji nesreči prav zaradi te plešavosti dobila živčni zlom in ji tudi več kot leto dolgo zdravljenje še ni pomagalo, še več, Kragu-jevčanke ni gostoljubno sprejela le biologinja Nina Kaheladzejeva, pač pa ji je njen zavod poklonil vsa zdravila za zdravljenje in ko je vstopala v avtobus za nadaljevanje poti, sta se pojavila pred njim dva moška, ki sta njej in ostalim članom skupine prinesla dva velika koša svežega grozdja, hrušk in drugega sadja ter nekaj steklenic gruzinskega penečega se vina.
Največja zasluga za to in tudi za celoten uspeh nekega turističnega izleta, oziroma potovanja po sovjetski deželi imajo vedno vodiči, v našem primeru sovjetski
vodič Diana Vdovina, in z njo jugoslovanski vodič Irena Cerovič.
In ko smo se z Diano Vdovino pomenkovali in jo vprašali, kje se je prvič srečala z jugoslovanskimi turisti, je rekla, da je prvi stik z Jugoslovani imela na neki delovni akciji v bližini Moskve, kamor so bili prišli kot študenti. «Kmalu smo postali prijatelji — je rekla. — In ko se je bilo treba na fakulteti odločiti, kateri jezik naj izberem od jezikov narodov iz socialističnih dežel, sem se odločila za srbohrvaščino. Znam pa tudi nekaj slovenski. Precej sem se ga naučila. Iz ljubezni do potovanja pa sem se odločila za ta svoj poklic. Tudi moj mož pripada tej stroki. Vaše ljudi, Jugoslovane, pa imam rada, ker so bili vedno na isti strani barikade, kot smo bili mi v času domovinske vojne» — je zaključila svoje pripovedovanje Diana Vdovina.
(Nadaljevanje prihodnjič)
M. Jovanovič
NA FILMSKIH KlAINIH
Fabio Carpi:
«L’ETÀ DELLA PACE»
Med filmi lastne proizvodnje, ki jih je zadnje čase predvajal Ital-noleggio (Di Giannijev «II tempo dell'inizio», Brentov «Vermisat», Perjettov «Il giro del mondo degli innamorati di Peynet»), je nedvomno najzanimivejši film Fabia Carpija «L’età della pace», v katerem igrajo O.E. Basse, George Wilson, Alberto Lionello, Macha Meril, Lina Polito.
Gre za precej neobičajen argument v filmski proizvodnji, za zgodbo starca, ki končuje svoje življenje v samoti, v spominu na lastno udeležbo pri španski državljanski zgodbi. Film se je skoraj približal pomembni intuiciji, povezavi biološkega občutka bližnje smrti z željo po družbenem uporu. To, kar ga zavira, je predvsem nekekšna literarnost (jasno se občuti, da je Carpi pisatelj in da je za film adaptiral lastno novelo, v sodelovanju z drugim pisateljem, Luigi jem Malerba), neodločeno nihanje med realizom in simboličnostjo — protagonist zato ni ne dovolj konkreten ne dovolj metaforičen. Vsekakor lahko z zanimanjem pričakujemo prihodnja dela Fabia Carpija, ki je pred kakim letom poskusil prvo filmsko režijo s filmom «Corpo d’amore».
S. G.
Kissinger bo v kratkem sel v zaton
NEW YORK, 20. — Da znajo nekateri «brati» bodočnost iz roke, drugi iz kavine usedline, je znano saj se v starem Rimu «brali» tudi iz drobovja žrtvovanih živali, da pa more nekdo nekomu napovedati bodočnost po tem, kar mu je «pre-b.-al» z obraza, tega še nismo vedeli. In vendar je Timothy Mar, nekdanji poslanik stare Kitajske v Tokiu napisal o tej svoji sposobnosti celo knjigo z naslovom «Branje z obraza»
V nekem intervjuju, ki ga je organiziral, da bi spravil v večji promet svoje «strokovno» delo, je Timothy Mar ocenil nekatere amerške vidnejše ljudi. Po njegovem ima trenutno najpopularnejši Američan Henry Kissinger «poteze lic nepopolne, posebno desno lice. In to da naslutiti, da bo mož kmalu šel v zaton in se nato umaknil s svetovnega političnega zorišča».
Za Jacqueline Onasis pravi, da je «pogumna ženska, polna življenja. To dokazuje struktura njenih izstopajočih in lepo grajenih kosti. Gre za izredno osebnost, ki je vedno v prvi vrsti nekako na komandnem položaju. Tudi nasproti moškim. Je zelo brihtna in zna vplivati na druge.
12.30 12.55
13.30 14.10
17.00 17.15
17.45
18.45
20.00
20.40
21.45
22.45
17.00
18.45
19.00
20.30
21.00
22.25
PETEK, 21. FEBRUARJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: JUBILEJ 75, drugo nadaljevanje Napravimo družno DNEVNIK
Tečaj nemškega jezika DNEVNIK
Program za najmlajše: MALEK IN LISICA Program za mladino: Črni diamanti in Potovanje na Islandijo Poljudna znanost: Socialne informacije
Ta oddaja se bo razvila v petih nadaljevanjih in ima namen prikazati način in informativna sredstva, ki predstavljajo ta ko imenovane politične in ekonomske odločitve, ki zadevajo vse državljane. Ciklus se začne z nekaterimi konkretnimi pri meri, na primer z gospodinjo, ki kroži po trgovinah po naku pih, nadalje prikazuje oddaja iskanje stanovanja, probleme brezposelnega človeka itd. itd.
DNEVNIK Teden aktualnosti Klasična, lahka in pop glasba
Ta oddaja je bila na vrsti že lansko leto, pravzaprav jo že tretje leto vodi Adriano Mazzoletti, ki mu v režiji pomaga Luigi Turolla. Glasbeni program vodita Nino Fuscagni in Vanna Brosio. V prvem, nocojšnjem nadaljevanju bo nastopila kot prva Mia Martini s svojim programom, nato bo nastopil ansambel «Twins», sledil mu bo pop ansambel «Lovelets» in drugi DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Konjske dirke v Pizi Športni dnevnik
Kako se je smejal nekoč Italijan DNEVNIK
Shakespearov «Macbeth»
Morska vidra, ki jo je treba rešiti V letih 1973 in 1974 je skupina ameriških znanstvenikov pre peljala z Amčitke na Aljaski nekaj morskih vider, katerim grozi nevarnost, da izumrejo. Ameriški znanstveniki so nato sledili posameznim živalim, v času prilagajanja v novem am bientu. Pri tem so ugotovili, da so se celo bolne živali v no vem embientu tako znašle, da so ozdravele
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 14.10, 16.05 TV šola:
Par, Evolucija, Ali ste vedeli. Organske spojine, Promet, Se minar, Liki, Dvogovor, itd. in 15.30 Angleščina PISANI SVET, mladinska oddaja Obzornik
Vaška godba in Ansambel Maksa Kumra O mladi generaciji: KLJUČNI PROBLEMI MLADIH Pred dvema letoma je bilo v Portorožu posvetovanje o pre prečevanju negativnega življenja mladih ljudi, tudj otrok. Po svetovanje je organizirala republiška konferenca SZDL ob so delovanju republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo ter Zavoda za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti. Posvetovanje je sprožilo vrsto problemov in pobud. Tako je nastalo tudi šest televizijskih oddaj, ki predstavljajo ne kakšen mozaik mladinske problematike. v prvi oddaji bodo mimo mladih nastopili še psiholog Vinko Skalar, prof. Milojko Vidmar, pisatelj Smiljan Rozman, Majda Gaspari, ki dela v skupnosti otroškega vrtca ter Nada Majcen, ki je vodila posvetovanje v Portorožu
19.15	Risanka 19.3>. DNEVNIK
19.50 Notranjepolitični komentar 20.05 BRONTE. film
Jugoslovansko - italijanski barvni film je 1971. leta režiral Van cini. V njem igrajo italijanski in jugoslovanski filmski umet niki, med katerimi sta tudi Janez škof in Bert Sotler.
22.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55 Otroški kotiček, risanke
20.15	DNEVNIK
20.35 «SOLARIS», drugi del celovečernega filma 22.00 Po domače z oktetom iz Nove Gorice
10.50
17.20
18.25
18.10
18.45
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Italijanski skladatelji: Petrassi; 19.15 Pripovedniki naše dežele; 19.25 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 21.45 V plesnem koraku. KOPER
6.30. 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Barok v glasbi; 10.45 Glasba in nasvet: 12.00 Glasba po željah; 15.00 Tretja stran; 16.45 Tops - pops: 17.15 Kulturna panorama; 18.00 Parada orkestrov: 18.30 Naši zbori pojo; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasbeni spored;
20.00	Glasovi in zvoki; 21.30 Simf
k nnr'PT’t"
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Izbran program; 12.10 Najboljši uspehi 60. let: 13.20 Strnjena komedija: «Beneški trgovec»; 16.05 Odprta linija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino:
16.00	Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 17.40 Program za mladino; 18.00 Pisan glasbeni spo-
red; 19.30 Kavarniški koncert; 20.20 Ponovno na programu; 21-15 Festival v Salzburgu; 22.35 Klasična in lahka glasba.
II. PROGRAM 7.30. 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevan^ ka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.00 Hit pa ré de; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored;
17.30	Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.20 Nabožna oddaja; 19.55 Plošče; 21.30 Popof:
22.50	Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 1500. 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Ra. dijska šola: Domače živali; 9-30 Jug. narodna glasba; 10.15 Uganite, pa vam zaigramo; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Popevke;
13.30	Priporočajo vam...;	14-10
Mladina poje; 15.45 «Vrtiljak»;
16.50	človek in zdravje; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz koncertov in simfonij; 18.05 Ogledalo našega časa; 18.15 Zvočni signali; 19-40 Ansambel bratov Avsenik; 19-50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Tops-pops; 21.15 Oddaja o morju; 22.20 Zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo.
									
ZA OČETOM
PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER
iviiiCLUv.	vuoi lat» jc icuu mici ton.	UUjeiLl UU S13I ODII-
20 milijard dinarjev dohodkov, ker J ne 3 milijarde in pol. Ko bo ta pa računajo, da bo letošnja letina I silos dokončan, bo verjetno dodala veliko več in ker se računa kočno rešen problem nrambe pše-na nekakšen skok v nridelova | niče In "koruze si ecinjega n južne-nju prehrambenega blaga, meni io ga dela Banata», da bo ob normalni letim «Agro i	č. Č.
Med jatami vznemirjenih vodnih ptic sta naposled le srečno stopila na kopnino. Pridružil se jima je tedaj tudi prvič spet Kuni. Njuno negovanje in njegovo lizanje ran mu je že toliko vrnilo moči, da je mogel hoditi, čeprav še medlo in brez nekdanje živahnosti. Dečka sta bila Kunijeve-ga okrevanja tako v'-^-la, e* $fa vsaj za trenutek pozabila na svoje lastne težave in SKrbi.
Ker jima je zaloga hrane že močno pošla in sta bila rib sita, sta sklenila oditi na lov. Prav ko sta iskala izhod iz močvirnatega obrežja na trdnejšo kopnino, se je dvignilo pred nijma v zrak nekaj gosem podobnih vodnih ptic, in trenutek nato sta že naletela na gnezdo, polno debelih jajc. Neznansko sta se jih razveselila. Izpraznila sta gnezdo in nato našla se več drugih.
Otovorjena z jajci sta se vrnila k čolnu in jih spravila na varno, naročila Kuniju, naj vse skupaj skrbno čuva in se znova napotila v pragozd. Na drevesu na trdni kopnini sta tedaj prvič opazila nekaj !•" nivcev, ki so navzdol obešeni plezali ali viseli na vejah. Radovedno sta jih opazovala. Zoran bi bil rad katerega odstrelil, • Bojan ga je zadržal, rekoč: «Pusti jih, naj V miru žive!»
SPORT SPORT SPORT
SMUČANJE
DANES IN JUTRI V N AERI
Pričenja se zadnji del «belega cirkusa» za SP
Medtem ko je pri ženskah naslov že oddan, je pri moških borba osredotočena na Thonija, Klammerja, Grosa in Stenmarka
NAEBA, 20. — «Beli cirkus» za svetovni smučarski pokal se je preselil na Japonsko, kjer se bodo jutri spet pričela tekmovanja za kristalno trofejo, ki so počivala tn tedne. Na lestvici za svetovni pokal prevladujejo pri moških I-iqo ani’ ki’er votii Gustav Thoni s točkami pred Avstrijcem Franom Klammerjem (184) in Pierom trosom (145), medtem ko je na četrtem mestu Šved Stenmark s 40 točkami. Ti štirje smučarji so edini, ki Se lahko še potegujejo za naslov najboljšega, pa čeprav ima tenmark izredno malo možnosti, da Dl se lahko še vrinil v boj za prvo mesto. Čeprav manjka do kon-va tekmovanj za svetovni pokal še usem voženj, ima Klammer na raz-P°lago le dve tekmovanji, da se uveljavi, saj je specialist v smu-p • W bo le dvakrat na sporedu.
oleg tega pa je Klammer komaj okreval od hudega padca v Mege-yu za «Pokal Kandahar». Zato se o moral potruditi v veleslalomu n doseči nemogoče, če bo hotel ostati pri vrhu. Poleg obeh smukov o na sporedu še trije slalomi in (J® veleslalomi, kjer se bo av-unjski prvak znašel v borbi z o-nu,1?3. .italijanskima predstavnikoma, “?niiem in Grosom. Po mnenju iz-oaencev bi si moral Thoni zagoto-tJ!, naslov najboljšega (in to če-rtic) potem ko je moral pokal prepustiti lani Grosu.
nnt™ upa’ d® se b0 v Naebi, km od Tokia, bolje odrezal kot j uverna letoma, ko je bil pora-n bodisi v slalomu kot v vele-aiomu. Tokrat upa, da bo zmagal Siu V eni od °beh disciplin.
.Med ženskami pa je Anne Male Proli praktično že osvojila na-ov najboljše (in to petič zapore-orna). Avstrijska smučarka ima ltobk in se ne preveč boji za-vp v- Nemke Rosi Mittermaierje-n bi edina lahko izrabila ne-in nepričakovan «padec» av-‘Jske predstavnice. Vendar pa e m Mittermaierjeva preselila na 7W?iSko’ saJ' si je pred časom p pi3 noS°- Boj bo tako osredoto-i® na iskanje uvrstitve na j , ,na mesta. V tem zadnjem oboju bodo morale ženske opraviti -, ,srnuk, štiri slalome in tri veleume (Naeba, Vancouver - Ga-
ribaldi, Sun Valley in zaključek v Val Gardeni).
Po obilnih padavinah v preteklih dneh so proge v Naebi odlično pripravljene, saj ne manjka snega, program tekmovanj pa je naslednji (po italijanskem času):
1.00: prvi del veleslaloma za moške 2.45: prvi del slaloma za ženske 4.15: drugi del slaloma za ženske 6.00: drugi del veleslaloma za moške SOBOTA:
1.30: veleslalom za ženske 4.00: prvi del slaloma za moške 6.30: drugi del slaloma za moške
	
CERVINIA, 20. —	V zadnjem
dnevu uradnih treningov za sve-	
tovno prvenstvo v	štirisedežnem
bobu so dosegli naslednje najbolj-	
še čase:	
1. Zah. Nemčija	1T0”89
2. Vzh. Nemčija	1T0”94
3. Italija 1	1T0”97
4. Švica 2	1T1”40
5. Italija 2	1T1”47
	
Nardin, Hozjan Edvard Mihelj in Damjan Mihelj ter Vukušič se bodo potegovali za ostala mesta pri vrhu, ker so iz dosedanjih iger zbrali od 3,5 do 5 točk.
Tekmovanje žensk — članic pa je bilo po odigranih povratnih srečanjih zaključeno. Vsekakor sta bili najboljši štekarjeva iz Ajdovščine in Ipavčeva iz Anhovega, ki sta dobili vse igre, medsebojno pa sta po borbenih igrah obakrat remizirali, tako da vprašanje primorske prvakinje še ni odločeno in se bosta za ta naslov medsebojno pomerili še enkrat in sicer 9. marca, ko bo to tekmovanje tudi v moški konkurenci zaključeno.	B. F.
ATLETIKA
NA DP «INDOOR» V GENOVI
Višini postavil svetovni rekord
Tri km je prehodil v 1T59”4
GENOVA, 20. — Včeraj se je v Genovi zaključilo mednarodno italijansko atletsko prvenstvo «indoor», katerega se je udeležilo tudi nekaj tujih tekmovalcev. V posameznih disciplinah so zmagali ti tekmovalci.
MOŠKI
palica: D’Addezio	4,80	m
daljina: Albero	7,41	m
60 m ovire: Buttari	7”87
60 m: Caravani	6”79
800 m: Fiasconaro	1’49"9
1500 m: Gervasini	3’50”8
400 m: Gesicki (Polj.)	48”4
višina: Wrzosek (Polj.)	2,14	m
3000 m: Tommasi	8’0O”6
krogla: Lukas (Gr.)	18,75	m
troskok: Buzzelli	15,80	m
hoja 3 km: Višini	11’59”4
iiniiiinmuniiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiimiiiiiiiiHiimiiiiimiiiiiuiinniuiiiiiiiiiiiiiiiHiniiinimtiimiiiiiiiiinii»
KOLESARSTVO
SARDINSKI TEDEN
VIDEN, 20. — Sinoči je v me* narodnem prijateljskem košarkarskem srečanju v Vidnu domači Snaidero premagal ljubljansko O-limpijo s 114:108.
ZA PRVENSTVO PRIMORSKE
Še štiri kola v Novi Gorici
V preteklih dneh se je v Novi Gorici nadaljevalo šahovsko prvenstvo Primorske v šahu za člane in članice. Medtem ko so člani odigrali štiri kola in se bo tekmovanje zaključilo 8. in 9. marca (ko bodo odigrali še zadnja štiri kola) so članice prvenstvo zaključile.
Po nepopolno odigranih kolih je v moškem tekmovanju stanje še nejasno, vendar se zdi, da sta najbolj resna kandidata za prva mesta Marjan Tinta in Dušan Rusjan, ki imata po 6 točk, pa tudi ostali udeleženci so pokazali lep napredek tako da se obeta do konca še precej lepih borb.
Im, 111111,111,11	ini,,,iillllllltTiMlili,iiii,lli,,i im inm n n niniHMM l n um
SMUČANJE
NA LESmCAH FIS
V veleslalomu premoč Italijanov
D. Gros in G. Thoni brez penalov v VSL
srnu^P^^R’ — Mednarodna
co točkskpT^vwVe objavila lestv:i-doh, s Istosnje sezone za ob-
bniat ■	, decernbra 1974 do 10. fe-
“^arja 1975. Točke
so odločilnega mn,, a za sestavo startnih sezna 2a naslednjo sezono.
MOŠKI
SMUK
Franu” JpoHombin (švi.) in 3 wlTL Klammer (Av.) 0,00
■ ns <iij «
5- Grabler (Av.)
R Roland
1.69 1,82
3.69 3,92 4,52 6,75
• Giuiiano Besson (It.)
13 cfUSftav Thoni (It ) lì |f a"o Anzi (It.)
Envm Stricker (It.)
! p VELESLALOM ‘ ^tero Gros in Gustav Thoni
4 Rhjterseer (Av.)
I Baker (Nor.)
6	?e,rchtold (Av.)
7	Schmalzl (It.)
8	l^mark (šve.)
Frwin Stricker (It.)
: p. SLALOM
ro Gros (It.), Christian Neu-
0,00
0,50
2,22
2,25
2,43
3,05
3,48
0,00
1,44
1,55
2,04
2,69
2,97
reuther (ZRN), Ingemar Stenmark (Šve.) in Gustav Tho ni (It.)
5.	Fausto Radiči (It.)
6.	Ochoa (Šp.)
7.	Hinterseer (Av.)
8.	Zwilling (Av.)
9.	Paolo De Chiesa (It-)
ŽENSKE
SMUK
L Anne Marie Moser (Av.) in Ber nadette Zurbriggen	(Švi.) 0,00
3.	Nadig (Švi.)	0,80
4.	Nelson (ZDA)	1,81
5.	Drexel (Av.)	1,88
VELESLALOM
1. Monica Kaserer (Av.), Anne Marie Moser - Proli (Av.) in Fabienne Serrai	(Fr.)	0,00
4.	Wenzel (Liech.)	0,72
5.	Morerod (Švi.)	3,51
6.	Claudia Giordani	(It.)	4,27
SLALOM
1. Rosi Mittermaier (ZRN), Lise-marie Morerod (Švi.) in Christa Zechmeister (ZRN)	0,00
4.	Wenzel (Liech.)	1,18
5.	Anne Marie Moser-Proll
(Av.)	1,85
Boj Merckx-Baronchelli glavna privlačnost dirke
Na startu bodo vsi najboljši italijanski kolesarji - Močno belgijsko predstavništvo
TROFEJA LAIGUEGLIE
Zmaga Baronchellija
LAIGUEGLIA, 20. - Giovanbattista Baronchelli je zmagal v dvanajsti kolesarski dirki profesionalcev za «Trofejo Laigueglie». S kar 52 sekundami prednosti je premagal Belgijca De Buyschera, medtem ko se je na tretje mesto, z zaostankom ene minute 37”, uvrstil Belgijec Roger de Vlaeminck, ki je v sprintu premagal Italijana Franca Bitossija.
NOGOIMElÙi'-^V;
PERUGIA, 20. — V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Perugii je domača Perugia premagala norveško državno reprezentanco z 1:0 (0:0).
Perugia je trenutno vodeče moštvo italijanske B lige.
Jutri se bo pričela s krožno etapo okrog Bračanskega jezera kolesarska dirka po Sardiniji, 26. po vrsti in ki bo tudi letos prinesla nekatere novosti, predvsem na področju izpeljave proge. V petih etapah se bodo pomerili vsi najboljši italijanski predstavniki, z izjemo Francesca Moserja, ki še ni v zadovoljivi formi, medtem ko je Gimondi za sedaj skrit pod enim od mnogih «x» na prijavni listi. Prav gotovo pa bo prišlo do dvoboja med italijanskimi in belgijskimi predstavniki, pravzaprav med mladim G. B. Baroncellijem in Ed-dyjem Merckxom. Belgijski kolesar je letos nastopal že v Franciji, kjer pa se ni preveč naprezal, medtem ko bo mladi Baronchelli (odkritje lanskega leta) nastopil po daljšem o-krevanju (zaradi hudega padca 7. julija lani, ki je praktično zaključil njegovo lanskoletno sezono). Med o-bema kolesarjema je prišlo že lani na dirki po Italiji do merjenja moči in je moral Baronchelli podleči le zaradi pomanjkanja izkušenj. Čeprav nekateri trdijo, da. se. bo na letošnji dirki po Sardiniji Merckx predstavil kot «turist», pa vseeno izgleda, da se.bo spustil v boj s svojim mladim tekmecem na terenu, ki je primeren za oba in bo prav gotovo izločil iz boja hitrostne vozače. Tako se bosta Belgijec in Italijan pomerila lahko že v prvi etapi, ko bo treba okrog Bračanskega jezera voziti trikrat preko strmega vzpona, ki bi moral opraviti prvo selekcijo.
Na letošnji dirki bo nastopilo deset ekip s šestdesetimi kolesarji, ki predstavljajo trenutno najboljše, kar obstaja na belgijskem in italijanskem «tržišču». Dirka pa se bo zaključila 27. februarja s krožno dirko (100 km) za veliko nagrado «Sassari — Cagliari», ki bo nadomestila dirko od Sas-sarija do Cagliarla.
Etape so naslednje:
22.	2.: Rim — Bračansko jezero
139 km
23.	2.: Krožna dirka v Algheru
135 km
24.	2.: Sassari — Santa Teresa di Gal-
lura 145,600 km
25.	2.: Palau — Nuoro 176,400 km
26.	2.: Nuoro — Monte Spada 41 km
in Monte Spada — Oristano
113 km
27.	2.: Velika nagrada Sassari — Ca-
gliari (krožna dirka okrog M.
Urpino — 40 krogov) 100 km
ATLETIKA
PO ODHODU LESKOVCA
Sušanj brez trenerja
Kot da bi se ne nahajala v dovolj kritičnem položaju, je jugoslovanska atletika dobila še nove probleme, ozi-
roma problem, ki zaradi zvenečega imena razburja atletske kroge Jugoslavije.
Gre za primer Željka Leskovca, trenerja evropskega prvaka Sušnja,
Po zmagi svojega varovanca na EP v Rimu naj bi Leskovac zahteval zase honorar, ki je bil skoraj dvakrat višji od tistega, ki je dobival prej. Z novim honorarjem bi AK Kvarner potrošil večino svojega letnega proračuna in to za treniranje enega samega atleta, čeprav take kakovosti. Prišlo je do razdora in Leskovac bo v novi sezoni delal pri osiješki Slavoniji od koder je na Reko tudi prispel.
Sušanj ostaja tako brez trenerja. Tudi če je letošnje leto prehodno je stvar resna, v vidiku olimpijskih iger. Baje je bil dosežen pod okriljem atletske zveze Hrvatske sporazum med zainteresiranima kluboma, da bo Leskovac še nudil Sušnju svojo strokovno pomoč z nasveti. Sicer je dvomljivo, če bo trener lahko koristil atletu, potem ko je ta spoznal, da se hoče finančno povzpeti na njegov račun s taktiko, ki diši po izsiljevanju.
Preselitev Leskovca k osiješki Slavoniji je povzročila tudi vesti o razdoru para Jelica Pavličič — Dušan Oreščanin in namigovanje, da bo v novi sezoni Pavličičevo trenircl Leskovac sam. Iz tega pa verjetno ne bo ničesar, ker bo Pavličičeva še naprej živela in trenirala v Karlovcu pod vodstvom Oreščanina.
Med vsemi temi zakulisnimi spletkami ostajajo oškodovani samo atleti.
Zvezni kapetan Krešo Račič je medtem še enkrat kritično ocenil mrtvilo in zastoj kakih 6 mesecev med zimo. V velikem številu monumentalnih športnih dvoran ni nikjer potrebne atletske opreme za tekmovanja «indoor».
Čez slab mesec bo v Katovicah na Poljskem evropsko prvenstvo v dvoranah. Jugoslavija, ki je lani z dvema atletoma dosegla dve zmagi, utegne letos manjkati na tej prireditvi. Domača zveza je namreč postavila zelo ostre norme, katere pa kandidati skoraj nimajo kje potrditi, ker doma ni tekmovanj.
Za Katovice so kandidati isti kot olimpijski: Pavličičeva, Fočičeva, A-lebič, Sušanj, Stekič, Spasojevič in Temim, morda pa tudi čikič in Bo-žinovič, ki je bil lani brez obzira črtan iz seznama udeležencev EP.
k. b.
(nov svetovni rekord «indoor») ŽENSKE
60 m ovire: Sukniewitz (Polj.) 8”70 višina: Simeoni	1,80	m
krogla: Petrucci	16,50	m
daljina: Bruni	5,75	m
400 m: Orselli	56”5
1500 m: Gargano	4’23”6
Med Tržačani se je najbolje uvrstil Belladonna (CUS), ki je skočil v daljavo 7,18 m in je zasedel 4. mesto.

KOŠARKA
34-18
MINIBASKET Don Bosco — Polet (16-4)
POLET. Hrovatin 10, Leniša 4, Tavčar, Farraglia 2, Vidali, Vremec 2, Ferri, Sosič S„ Sosič D.
Sodnik: Lakovič.
Močni tržaški ekipi se Poletovci niso mogli enakovredno upirati, če upoštevamo, da so pri Opencih manjkali nekateri standardni igralci in so tudi tokrat morali stopiti na igrišče samo v devetih, kar je proti pravilom minibasketa.
Kljub temu je treba pohvaliti naše igralce, ki so se požrtvovalno borili med vso tekmo, ne glede na izid. Med vsemi sta se posebno izkazala Hro\tetin ter (v obrambi) Vidali.	Lota
Tako je v nedeljo brila burja na nogometnem igrišču v Dolini med tekmo 3. AL Breg - Acconciatori. Upajmo, da bo to nedeljo vreme našim nogometašem bolj naklonjeno
........................................................................................
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
Naše ekipe so v preteklem kolu Izbojevale še kar lep izkupiček
Kontovelke so doslej zmagale v vseh treh domačih derbijih
Odbojkarice in odbojkarji višjih | naslednja:
lig so imeli štirinajstdnevni počitek. Tako so igrale samo šesterke obeh kategorij v 1. diviziji. V petih tekmah so naše šesterke izbojevale tri zmage in končni izkupiček ni niti slab. V preteklih kolih, ko so imele naše šesterke možnost osvojiti tudi dvajset točk, niso nikoli presegle desetice.
ŽENSKA C LIGA
Preteklo soboto je bila v skupini, kjer igrata Breg in Bor, odigrana tudi zaostala tekma 2. kola med Corridonijem in Marzottom. Zmagal je Marzotto s 3:0 in tako imamo še dve šesterici v tej skupini — Mo-gliano Veneto in Marzotto — ki sta neporaženi. Corridoni pa je zaenkrat še edini, ki ni v petih nastopih nikoli zmagal.
Sedaj je lestvica popolna in je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiii
NOGOMET
TURNIR UEFA
Portugalska gladko izgubila z Italijo
Po prvem polčasu pa so bili Portugalci celo v vodstvu
OBVESTILO
SPDT vabi na 3. smučarski večer. Predaval bo Rasto Furlan, trener ekipe SPDT o temi PRVA POMOČ PRI SMUČANJU Predavanje bo danes, 21. t.m., ob 19. uri v Trstu, Ul. Geppa 9.
BERGAMO, 20. — V prvem kvalifikacijskem srečanju za nogometni turnir UEFA za mladinske državne reprezentance je Italija v Bergamu premagala enako vrsto Portugalske s 3:1, potem ko se je zaključil prvi polčas s Portugalci v vodstvu. Gole so dosegli: Martins v 24. min., D’Aversa v 53. in 71. min., in Vicenzi v 77. min. Reprezentanci pa sta nastopili v naslednjih postavah:
ITALIJA: Pelosin, Brambilla, Ca-brini, Galbiati, Brio, Pallavicini, Ceccarelli, Ceccato (D’Aversa), Vicenzi, Vanin, Virdis (12 Busi, 13 Marangon, 14 Lorini, 16 Cesati).
PORTUGALSKA:	Joao, Orland,
Zuledo, Vicente, Martins, Alberto, Salvado, Freitas, Amarai, Chalana (Veloso), Averal (Formosinho) (12 Joao Maria, 13 Cardoso in 14 Te-
SODNIK: Mathias (Avstrija).
V	nedeljo peto In šesto kolo Interlige
V	nedeljo, 23. februarja, bodo ša-histi obeh obmejnih pokrajin odigrali
srečanja petega in šestega kola šahovske interlige. Tokrat se bodo ša-histi zbrali v hotelu Cristallo pri Briški jami. Pričetek petega kola bo ob 10. uri, srečali pa se bodo naslednji pari:
Tržič - Trst Tolmin — Nova Gorica Sežana — Čedad Piran — Idrija Viden — Ilirska Bistrica Pordenone — Gorica Popoldne pa bo na sporedu šesto kolo:
Trst — Gorica Ilirska Bistrica — Pordenon Idrija — Viden Čedad — Piran Nova Gorica — Sežana Tržič — Tolmin Ljubitelji šahovske igre na Tržaškem bodo tako imeli lepo priložnost da vidijo šahiste obeh pokrajin, ki s to množično šahovsko prireditvijo prispevajo k zbliževanju dveh sosednih narodov.
Stanje po štirih kolih interlige: Trst 17, Idrija 16,5 Piran 13,5, Ilirska Bistrica 13. Nova Gorica in Viden 12 točk itd.
Silvo Kovač
Mogliano Veneto in Marzotto 10; Bor 6, Breg, Libertas Pordenon in Sala Trento 4; Bolzano 2; Corridoni brez točk.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V šestem kolu je prijetno presenetila Olympia, ki je doma odpravila nevarni AGLI iz našega mesta. Zmaga je še toliko bolj dragocena in pomembna, ker so odbojkarji od Sv. Jakoba kandidati za visoko uvrstitev, saj so imeli pred tem neposrednim obračunom enako število točk kot Goričani. Na vrhu lestvice je še naprej Torriana iz Gradišča, ki je osvojila vseh šest tekem. Drugo mesto pa si delita ASC Fiume Veneto iz Pordenona in Olympia, ki sta ostala samo enkrat praznih rok.
Naš drugi goriški zastopnik Dom pa je drsel vse niže proti dnu lestvice in je po zadnjem (dokaj medlem) nastopu obtičal na zadnjem mestu. Videnški PAV Despar spada med slabše ekipe v tej konkurenci in prav zaradi tega res ni bilo pričakovati tako prepričljivega poraza gostov. Domovci so zadnji na lestvici, ker imajo najslabši količnik v dobljenih in zgubljenih setih. Toliko točk kot Dom (dve) imata še Lambertin Sportivo iz Vidna ter Libertas iz Turjaka.
IZIDI 6. KOLA
Olympia — AGLI Sv. Jakob Lambertin Sportivo — Fiume Veneto
D Pozzo — Torriana Libertas Turjak — ASFJR PAV Despar — Dom
LESTVICA
tri naše ekipe. Uspeh je velik in je njihovo drugo mesto na lestvici tudi zasluženo. Zmagi nad Sokolom in Slogo pa sta zelo dragoceni, čeprav sta bili težko izbojevani. Prav proti Slogi ni kazalo najbolje.
Domačinke so pričele izredno zanesljivo, kar jim je omogočilo tudi vodstvo z 2:0. V zadnjih treh setih pa je bil Kontovel boljši nasprotnik in je zasluženo pospravil peti prvenstveni par točk.
Po treh zaporednih porazih se nam je pokazal končno v drugačni luči tudi Sokol. Nabrežinke so pred domačimi gledalci dobesedno pometle s solidno ekipo PAV Despar iz Vidna. V prvih dveh setih so se morale gostje zadovoljiti samo z eno točko. V zadnjem nizu je bila sreča z njimi nekoliko bolj mila.
Odbojkarice Bora z vodečim Volley Bali niso imele kaj iskati.
IZIDI 6. KOLA
Volley Bali — Bor	3:0
Inter — AGI Gorica	3:1
Sokol — PAV Despar	3:0
Sloga — Kontovel	2:3
Torriana — Julia	3:2
LESTVICA	
Volley Bali Pordenon 12;	Kon-
1:3
0:3
2:3
3:0
Tomana 12; Fiume Veneto in O-lympia 10; AGLI Sv. Jakob 8; PAV Despar 6; D Pozzo in ASFJR 4: Lambertin Sportivo, Libertas Turjak in Dom 2.
PRIHODNJE 7. KOLO
ASFJR - Dom, Torriana - Libertas, Lambertin Sportivo - D Pozzo, AGLI Sv. Jakob - Fiume Veneto, Olympia - PAV Despar.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Osrednja tekma šestega kola je bila za nas nedvomno na stadionu 1. maj med Slogo in Kontovelom. To je bil že tretji slovenski derbi med Kontovelom in ostalimi tremi našimi šesterkami v tej ligi. Novinke 1. livizije — Kontovelke — so zmagale tudi to pot in tako so v neposrednih spopadih odpravile vse
tovel 10; PAV Despar 8; Sokol, Julia in Inter 6; Sloga, AGI Gorica in Torriana 4: Bor brez točk.
PRIHODNJE 7. KOLO
Kontovel - Julia, PAV Despar -Sloga, AGI Gorica - Sokol, Bor -Inter, Volley Bali - Torriana.
G. F.
SNEŽNE
RAZMERE
TRBIŽ
MATAJUR
VIŠARJE
NEVEJSKO SEDLO
KOČA GILBERTI
SEDLO PRAMOLO
RAVASCLETTO
PIANCAVALLO
ZONCOLAN
ČRNI VRH
KRANJSKA GORA
KANIN
POHORJE
KRVAVEC
ZATRNIK
I OGEL
POKLJUKA
ZELENICA
KOMNA
VELIKA PLANINA
0 cm 15 cm 55 cm 5 cm 125 cm 50 cm 0 cm 60 cm 15 cm 3 cm 0 cm 310 cm 15 cm 45 cm 0 cm 50 - 80 cm 25 cm 0 - 40 cm 52 cm 10 - 30 cm
20
Ljudje 1 pasquale GUJON j
Nadiških dolin
PREVEDEL MIROSLAV KOŠUTA
23.
ne šole/1- k1’ da J6 tiho soglasje Cerkve, kar zadeva osnov-iepo ln broške vrtce, vsaj neprevidno. Danes je vse božnp , i^jav (tako rekoč), ker nimamo še uradno brez-nil- -p, 1 Vendar doklej? Senator Luparini je vzklik-kinii • ^phrsčanski govorniki so govorili o družini s tabo bre?^2- Postavljajo to ustanovo pred državo». Ko obdolžit,;°Zna struja vzela oblast v svoje roke, bodo vse Kaj se ? zaman ! In kdo ji bo pripravil otroške vrtce? tri z5oHHaneS S°di v škodo neke manjšine, se utegne ju-bfen^sov’ 7 ,.skodo Cerkve v Italiji. Brez dvoma bo odo-strani ,o u -, zakon; «ustanavljanje otroških vrtcev s ^zasebnikov je prepovedano».
s°d brezno1 ?akon (božji zakon) zahteva vselej in pov-bati kesanja^n° 0^ramb>0- Če ga spoštujemo, se nam ni
se družina r^Vlm°'- ve^'a za predšolsko obdobje. Pozneje vendar v čvi n™a. potrebnih sredstev, zaupa skupnosti, imajo nrpHr,a * 2 iziav° ° človečanskih pravicah: «Starši bodo delp4,v°St"? Pavico izbire vrste vzgoje, ki naj je eiezm njihovi otroci».
vzemam neko študijo o otroštvu, napisano pred ka-
kim letom.
«Znanstvena odkritja nas obvezujejo, da priznamo pomembnost predšolskih let, temeljnih let, ki morajo i-meti neko prednost, ker so prva v življenjskem ciklu. Kot taka imajo namreč globok vpliv na vsa leta, ki sledijo» (Gesell) (43).
Otroštvo je začetna postaja neke proge: vozilo bo nadaljevalo pot v smeri, v katero ga bomo napotili. Ali, če hočete, je zorana njiva, ki bo obrodila to, kar bomo tedaj posejali.
Ce sprejmemo načelo, da ima tujec pravico usmeriti tvoje vozilo, kamor je njemu ljubo, ali sejati na tvoji njivi seme, ki je njemu všeč, ne vidim razloga, zakaj se ne bi zatekli celo k umetnemu oplojevanju, da bi dosegli vsaj neko super raso izbrancev.
Tu je nekaj misli, ki jih narekujeta narava in znanost.
NARAVA nam nudi dve obliki skupnosti: totalitaristično (termiti, čebele itd.), v kateri je izginila sleherna osebnost in kjer skupnost zadosti vsem potrebam, vključno z vzgojo bub, in tisto, ki jo zasledimo pri višje razvitih živalih in v katero sodi tudi človek. V tejle skupnosti je občutno razlikovanje med družinskimi skupinami prej kot med plemenskimi in tudi otroci so v času svojega daljšega ali krajšega otroštva v precejšnji meri odvisni od matere. Torej tudi človek, ki ima pravico do svobode in odgovornosti, svobode, nujne za razvoj lastne osebnosti, je predvsem družinski član in šele potem član skupnosti, ki jo potrebuje za svoje izpopolnjevanje.
Na kratko: totalitaristični nauki, ki upoštevajo človeka samo v službi skupnosti, ga ponižujejo na raven žuželk. Občutek imamo, da tudi v katoliški Cerkvi v teh zadnjih časih naletimo na močne tokove, ki vidijo in ocenjujejo, oponašajoč «napredne» ideje, vse človekovo žitje in bitje
edinole z vidika skupnosti.
ZNANOST nam pove, da je razvoj duha globoko in neločljivo povezan z razvojem živčnega sistema. Pet mesecev pred rojstvom so vse celice živčevja (kakih enajst milijard jih je) že izoblikovane. Tedaj nastopi oblikovalni proces, kar povzroči tako imenovane «modele vedenja» ali, po Montessorijevi, «nagone».
Model vedenja je reakcija na neki dražljaj. Poznamo modele vedenja, ki usklajujejo različne dele telesa, in take, ki sodelujejo pri dozorevanju duha. Duha naj bi celo sestavljalo neskončno število teh modelov, ki jih omogoča progresivna organizacija živčnega sistema.
Ni si nam treba zapomniti vsega, kar nas uče teoretiki na tem področju. Kolikor smo prikazali, zadostuje za obrazložitev dveh učinkov, ki iz tega izhajajo.
PRVI UČINEK je obravnaval Herschel. Ta je na temelju podobnosti obnašanja vseh živali v otroštvu izvedel poskus: vzel je malčke neke kanadske race in jih položil k neki raci iz pločevine in cunj. Kak dan pozneje je spustil k njim tudi mater. Oni pa je niso sprejeli, pač pa so se zatekli pod tisto iz cunj in, če je tole vlekel, so ji sledili.
Ta poskus želi dokazati, da otrok, če je zaupan drugi osebi ali nekemu zavodu, bo manj navezan na starše. Delež družine v podzavesti njegove osebnosti bo manjši. Ne bo se čutil v tolikšni meri del družine, kolikor del neke ne natanko opredeljene skupnosti.
Značilen primer: Sparta je vzgajala otroke šele po prvem otroštvu in njihova ljubezen in spoštovanje do staršev sta prišla v pregovor; Stalinova Rusija je jemala otroke že v jasli in ti so ovajali svoje roditelje krajevnim sovjetom in bili krivi njihove deportacije v Sibirijo.
Družina izseljencev v Belgiji: Mati se je pritqževala,
ker je morala zapustiti delo v tovarni, da je lahko skrbela za otroka: morala ga je bila vzeti iz vrtca. Otrok se ie namreč vedel z roditeljema kakor z dvema povsem tujima človekoma. Raje je bil v družbi vzgojiteljice in sošolcev kakor v njihovi.
Ino Vecki piše: «Za odpravo vpliva žene na družino so na Češkoslovaškem morali razširiti mrežo družbenih ustanov» s tem, da so pomnožili otroške jasli in vrtce.
Poslanka lotti je v svojem posegu v okviru televizijske oddaje «Tribuna politica» 7. februarja 1967 vztrajala da je treba pomnožiti število otroških vrtec in s tem rešiti žensko sužnosti domačega dela.
Dostojanstvo in pravice ženske so enaki dostojanstvu in pravicam moškega. Toda sposobnosti so različne To vsi vedo. Sindikalisti, sociologi itd. se pravilno zavzemajo da bi delavec imel tolikšno plačo, da bi zadostovala za vzdrževanje družine. Najtesnejša družinska vez so otroci. Če postavimo mater v tovarno in otroke v zavod ali vrteči to ni več družina. Kar zadeva posledice, je povsem neprimeren ves hrup, ki so ga gnali okoli razveze zakona, ko pa do teh itak prihaja po drugih poteh: to jasno vidimo v naši državi.
Mnogim staršem je všeč kukavičina pretkanost : prepustiti drugim skrb za svoj naraščaj in se tako znebiti te nevšečnosti. Res nadvse udobno. Ampak zakonski poklic vsebuje tudi potrebo po predanosti in žrtvovanju, med drugim, tudi časa in dela zaslužka.
43. Pedagoške trditve, ki so za poznavalce problematike seveda elementarne, sem povzel večinoma iz del: Arnold Gesell, n bambino nella civiltà d’oggi, Bompiani; Susan Jaacs, Dalla nascita a sei anni, S.E.U., Firenze; Renzo Titone, Metodologia della scuola moderna, P.A.S., Torino.
(Nadaljevanje siedi)
Uree! ;tvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 Mr. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljan*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno»
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrapno se naročajo P” oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I«
Stran 6
21. februarja 1975 odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
Trst
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Po razsodbi ustavnega sodišča o splavu
Razsodba ustavnega sodišča glede proglasitve delne nezakonitosti člena 546 kazenskega zakona, ki ureja vprašanje splava, je povzročila po vsej Italiji veliko zanimanje ter še pospešila pobude za dokončno urejevanje tega vprašanja. Vse kaže, da je nastala v tej zvezi pravcata psihoza, ki jo sicer politične stranke obravnavajo trezno in premišljeno, toda ki kaže, da je vprašanje zares dozorelo in da se ga bo treba čim-prei lotiti z vso zavzetostjo.
Predvsem naj bi prav v tej zvezi, se pravi s pomembnostjo ali nepomembnostjo vprašanja, navedli v kratkih besedah članek, ki ga je objavil milanski list «IL GIORNO» v svoji rubriki «Svobodna tribuna». V tem dopisu list navaja izvajanja profesorja Sandra Maggiolinija od katoliške univerze v Milanu, kjer pravzaprav pisec zastopa mnenje, da je bilo to vprašanje izsiljeno, da so za njim določene sile, ki se bijejo za določene cilje, člankar trdi, da stoji v ozadju vsega tega dogajanja neka temna sila, ki hoče vsiliti določene rešitve za vrsto vprašanj (ne samo splava), v novi družbeni ureditvi v Italiji.
Navedli smo to mnenje katoliškega predstavnika, zato, da bi pojasnili s političnega stališča domneven nastop določenih katoliških krogov, ki ga lahko predvidevamo v bližnji prihodnosti. Isti list je pri svojem komentarju sklepa ustavnega sodišča razmeroma zelo skop. Poudarja pa, da so vsi na vsak način strinjajo na tej točki: pritiče parlamentu, posebno potem ko je ustavno /sodišče izrazilo svoje mnenje, da se spoprime z zadevo ter jo reši čim-prej. List navaja, da je poslanec Fortuna izjavil, da bi bilo najbolje, če bi prišlo do letošnjega junija do zaključka in glasovanja v tej zvezi v poslanski zbornici ter v senatu v jeseni.
Največje težave preživlja v tem trenutku seveda katoliški tisk. De-mokristjansko glasilo «IL POPOLO» je pri presojanju tega vprašanja zelo previdno. V svojem članku: «Splav: prve reakcije na razsodbo sodišča» list poudarja, da v tej zvezi obstajajo zelo nasprotna stališča. Dobesedno pa piše: «Razsodba ustavnega sodišča, ki je proglasilo za nezakonit člen 546 kazenskega zakona v tistem delu, kjer se ne predvideva prekinitev materinstva v primeru hude nevarnosti za fizično in psihično zdravje nosečnice (dopuščajoč torej v tem primeru splav) je povzročila takojšnje komentarje ne samo s strani cerkve, ki je še pred kratkim potrdila svojo obsodbo splava... temveč tudi s strani političnih predstavnikov strank, ki so že predložile v parlamentu ali so na tem da predložijo, po primeru Spadaccie, zakonske osnutke glede revizije veljavnih norm v tej zvezi.» Demo-kristjanski list navaja nato, da se bo glavni odbor KD sestal pod vodstvom poslanca Piccolija ter razpravljal v tej zvezi. V nadaljevanju članka je še rečeno, da je demokristjan De Maria, podtajnik na ministrstvu za zdravstvo izjavil, da je treba kritizirati sklep ustavnega sodišča tako z moralnega, kakor tudi zakonodajnega stališča.
Včerajšnji «L’OSSERVATORE ROMANO» ne prinaša še komentarjev glede tega vprašanja ter se omejuje le na objavo, ki jo je posredoval rimski škofijski vikariat. V tem sporočilu je sicer o-menjena razsodba ustavnega sodišča, toda vsa izvajanja so skrčena na dokument, ki ga je objavil stalni svet italijanske škofijske konference in kjer je izraženo stališče katoliške cerkve v Italiji do tega vprašanja. V tem primeru gre torej za stališče, ki je bilo izraženo pred sklepom ustavnega sodišča ter torej nima določenega pomena v sedanjih političnih razmerah. Jasno pa je, da je vatikansko glasilo čakalo nekaj časa, preden je sprejelo določeno konkretno stališče. Časopisne a-gencije pa še sporočajo, da bo jutri «L’OSSERVATORE ROMANO» objavil članek v katerem pravi, da gre za razsodbo, za katero se lahko trdi, da je «vsaj dvomljiva ter globoko protislovna». V noti, ki jo je podpisal Giuseppe Dalla Torre, se «L’ OSSERVATORE ROMANO» strinja popolnoma s premisami v uvodu razsodbe ustavnega sodišča, to je z ugotovitvijo, da je življenje spočetega že človeško življenje in da ga kot takega ščitijo ustavne norme. Toda pozneje — pravi člankar vatikanskega glasila — se to stališče razblini v nič zaradi nadaljnjih ugotavljanj. To se dogaja, ko ustavni sodnik razširi preko meja koncepcijo terapevtskega splava ter s tem ustvarja konkretno široke možnosti posega po splavu samem. Na vsak način vatikansko glasilo trdi, da se ne more strinjati z ustavnim sodiščem glede točke, kjer izjavlja, da je treba fizično ugodje in duševno ravnotežje nosečnice smatrati za višjo vrednoto, kot pa življenje zarodka. Prav tu vatikansko glasilo, kot že prej vatikanski radio, ugotavlja protislovje med začetno izjavo o nujnosti zaščite zarodka ter poznejšo, ki podreja življenje zarodka fizičnemu in psihičnemu zdravju matere.
Na vsak način se tudi «L’ OSSERVATORE ROMANO» strinja, da bo moral parlament obravna-
vati to vprašanje ter zagotoviti nove norme, ki naj bi nudile zares učinkovito zaščito življenja
Milanski list «IL CORRIERE DELLA SERA» objavlja v svoji zadnji številki vrsto člankov glede vprašanja splava, potem ko so ustavni sodniki sklepali v tej zvezi. Svojo pozornost pa posveča posebno izjavam sodnika, ki je sprožil vso to zadevo pred ustavnim sodiščem. Gre za 35-letnega preiskovalnega sodnika Vittoria Fran-cesehellija, ki je v svojem razmeroma kratkem delovanju že obravnaval kakih pet podobnih vprašanj. Zadnji dogodek, ki ga je pred skoraj dvema letoma napotil na to, da je zastavil vprašanje nezakonitosti člena 546 ustavnemu sodišču, je zadevalo neko žensko (razmeroma mlado), ki pa je bila skoraj popolnoma slepa ter se je bala, da bi tudi otrok utegnil trpeti na dednih posledicah te njene bolezni. Zato se je odločila za splav, kar pa jo je privedlo pred sodišče. Sodnik Franceschel-li je prepričan kristjan ter je nasproten splavu, toda v tej zvezi ima svoje pomisleke: «Res je — pravi — da morala obsoja splav kot zločin proti življenju, toda prav tako je res da morala ne sme prezreti dejstva, da veliko število žensk opravlja splav v razmerah absolutnega pomanjkanja higienskih pogojev ter tako plača s svojim življenjem ali hudimi poškodbami nezakonit splav.»
Milanski list navaja nadalje v posebnem članku, da tudi v krogih katoliških teologov vladajo različna mnenja. Potem ko omenja stališče papeža Pija XII., ki je trdil, da nedotakljivost življenja «nedolžnega» ni odvisno od njegove večje ali manjše vrednosti, list navaja izjavo delegata zveze teoloških moralistov za severno Italijo Leandra Rossija, ki pravi: «Mi nasprotujemo evgenetske-mu in terapevtskemu splavu v najširšem smislu besede. Toda kadar bi neki zdravnik, ali neka mati, po dolgi in hudi krizi vesti, sklenila v dobri veri, da je manjše zlo za njo zateči se k splavu, da bi preprečila nepopravljivo škodo za žensko, ali pa da bi se rodil hendikapiran otrok, tedaj se nam pa ne zdi najbolj krščanska zamisel tistih, ki mislijo, da bi ju bilo najbolje spraviti v zapor.
Turinski list «LA STAMPA» ne komentira s posebnimi članki tega pomembnega dogodka, pač pa poudarja, da bo verjetno v petih mesecih prišlo do nove zakonodaje glede tega vprašanja. Pravi še, da so reakcije na razsodbo ustavnega sodišča nasprotujoče, čeprav v večini pritrdilne. V tej zvezi list piše: «Kaj se bo zgodilo do tedaj (ko bo izglasovan nov zakon)? Predvidevanja so za sedaj zelo težka, ker je treba najprej ugotoviti s kakšnim duševnim razpoloženjem bodo redni sodniki sprejeli sklep ustavnega sodišča,
List pa nadaljuje: «Vsi pa skoraj menijo, da razsodba ustavnega sodišča ne bo preprečila referenduma, ki naj bi ukinil kazenske sankcije zaradi splava. Člen 546 kazenskega zakona je namreč za ustavno sodišče zakonit in s predvčerajšnjim sklepom je ustavno sodišče ukazalo rednim sodnikom samo, da upoštevajo primer nujnosti, tudi če nevarnost ni neposredna, temveč se lahko pojavi šele v bodočnosti.»
Socialistično glasilo «AVANTI» v svoji predvčerajšnji izdaji poudarja, da razsodba ustavnega sodišča ni sicer revolucionarna, vendar pa zadaja prvi udarec a-paratu fašističnih norm o integriteti rase. V uvodniku piše ligo Intini: «S sklepom ustavnega sodišča je odpadla ena od tolikih sramotnih diskriminacij sedanjega fašističnega zakonika proti ženski. Gre za diskriminacijo, ki je kaznovala splav s težkimi kaznimi ter je z abstraktnimi in anahronističnimi koncepcijami, kot je bila «obramba rasne integritete», uveljavljala načelo o neki vrednoti kot je ženskino zdravje. Prav ta ogromna krivica, ki je očitno neustavna, ker nikakor ne upošteva neokmjljive pravice kot je zaščita človeške osebnosti, predstavlja ključni izhod za pravorek ustavnega sodišča.
List piše še: «Brez dvoma včerajšnja razsodba pomeni za javnost kulturno zmago in kot taka predstavlja žgočo obsodbo tistih sodnikov, ki so z aretacijo Spadaccie in Facciove hoteli izvajati z represivno anahronistično strogostjo normo za katero bi morali vedeti ne samo, da je krivična, temveč tudi in predvsem, da je neskladna s splošnimi načeli pravne ureditve, to je s tisto u-stavno listino glede katere preveč visokih predstavnikov sodnij-skih organov dokazuje svojo odtujenost.
Komunistično glasilo «L’Unità» označuje sklep ustavnega sodišča kot zelo važen ter objavlja izjavi komunističnih poslancev A-driane Seroni in Alberta Malagu-ginija. V tej izjavi je pa rečeno: «Razsodba kot taka in tudi motivacije v tej zvezi zahtevajo, da se čimprej razpravlja in rešuje zadevo na parlamentarni ravni. Kazno je namreč, da je razsod ba ustavnega sodišča o ustavni nezakonitosti nekaj drugega, kol zakonodajna definicija vse problematike, tako kot to zahtevata tako javnost kot sama razsodba.
STALISCE PSI 0 VPRAŠANJU PREKINITVE NOSEČNOSTI
Uzakonitev spiava in istočasno pomoč nosečnici, ki je sklenila imeti otroka
Zakonski osnutek PSD!: dovoljen splav v primeru nevarnosti za mater ali za otroka in rešitev vprašanja demografske ter spolno vzgoje
RIM, 20. — Razsodba ustavnega sodišča, ki je proglasilo za neustaven člen 553 kazenskega zakonika (ta je kot je znano predvideval za splav stroge kazni v imenu fašističnega načela «obrambe rasne celovitosti»), je še pospešila nujnost zakonske ureditve prekinitve nosečnosti v skladu s potrebami in zahtevami sodobne italijanske družbe, O-čitno je namreč, da so meje, ki jih je začrtalo ustavno sodišče, še pretesne in da je treba poleg tega rešiti zajetno problematiko družinskega načrtovanja in spolne vzgoje, kajti — kot so poudarili predstavniki vseh demokratičnih sil in organizacij — splav ni in ne sme biti edino sredstvo omejevanja rojstev, čeprav je v sedanjem položaju najmanjše zlo.
Zanimiva je v tem pogledu rešitev, ki jo za pereče vprašanje predlagajo socialdemokrati. Predstavniki PSDI so danes na sedežu svoje poslanske skupine orisali časnikarjem svoj zakonski osnutek, ki je bil sestavljen po zgledu pred nedavnim odobrenega francoskega zakona o prekinitvi nosečnosti. Socialdemokrati so razčlenili vprašanje na dva dela in predložili ločena zakonska predloga za uzakonitev splava ter za demografsko izobrazbo.
Po mnenju socialdemokratov dejanski problem ni vprašanje splav da ali ne pač pa izbira med zakonitim in skrivnim splavom. V tem pogledu je po njihovem mnenju prekinitev nosečnosti v bolnišnicah in klinikah umestna v prvih desetih tednih nosečnosti v primeru, da je ogroženo življenje matere; da nosečnost lahko predstavlja nevarnost za psihično ali fizično zdravje ženske; da se otrok rodi pohabljen ali nenormalen. Po desetih tednih nosečnosti bo splav mogoč le s potrdilom dveh ginekologov o nujnosti posega. Izven navedenih primerov je po mnenju socialdemokratov prekinitev nosečnosti zločin, ki ga je treba kaznovati s še strožjimi zapornimi kaznimi kot doslej.
Kar pa zadeva vprašanje demografske vzgoje in norm za prodajo ter propagando kontracepcijskih sredstev PSDI predlaga ustanovitev posebnih centrov za spolno vzgojo in družinsko načrtovanje, ki naj bi jih imele v upravi dežele. Po ustanovitvi državne zdravstvene službe, pa naj bi skrb za demografsko vzgojo •revzele krajevne zdravstvene enote. Služba naj bi se za svoje delo posluževala obstoječih bolnišnic, klinik in drugih zdravstvenih struktur.
Socialdemokratska osnutka sta poleg podpisnikov orisala tudi vsedržavni tajnik Orlandi in načelnik poslanske skupine Cariglia. Oba sta se lotila predvsem politične plati vprašanja in poudarila, da se tovrstni problemi rešujejo izven vladne večine. «Menimo — sta dodala — da je velika večina poslancev laičnih strank naklonjena uzakonitvi splava.» Kljub umirjenemu tonu pa socialdemokratska prvaka tudi v tem primeru nista štedila s kritikami socialistom in sta naglasila, da so vprašanja splava in demografske ter spolne vzgoje še nerešena, kljub desetim letom levosredinske vlade in navzlic dejstvu, da je socialistom vrsto let pripadlo ministrstvo za zdravstvo.
O vprašanju splava je na svoji današnji seji razpravljalo tudi vodstvo PSI, ki je osvojilo smernice, ki jih je že pred časom nakazal poslanec Fortuna. Zadevni dokument, ki je bil sprejet soglasno z izjemo Livia Laborja, ki se je vzdržal,
predvideva: 1. preventivno akcijo v okviru obstoječe zdravstvene strukture, ki naj z obveščanjem in propagando kontracepcijskih sredstev omeji število splavov; 2. svoboden in brezplačen splav v prvih desetih tednih nosečnosti; 3. določitev kriterijev za prekinitev nosečnosti po tem roku; 4. jamstvo finančne in socialne podpore nosečnici, ki hoče imeti otroka in prav tako jamstvo ustrezne finančne in socialne pomoči roditelju, ki je sam in ima otroka v breme, da bo lahko osebno skrbel za otrokovo vzgojo.
Vprašanje prekinitve nosečnosti je bilo tudi na dnevnem redu seje de-mokrščanske poslanske skupine. U-radno poročilo o seji je izredno skopo in poudarja le, da je uvodnima poročiloma Piccolija in Rose Russo Jervolino sledila obširna in
poglobljena razprava. KD je poleg liberalcev in misovcev edina stranka zastopana v parlamentu, ki ni še predložila svojega zakonskega o-snutka o splavu in vprašanju spolne ter demografske vzgoje.
Radikalna stranka pa je sporočila, da je njena delegacija danes izročila generalnemu pravdniku kasa-cijskega sodišča dva tisoč sedemsto izjav žensk, ki se obtožujejo splava in sodelovanja pri posegih za prekinitev nosečnosti. Radikalci poudarjajo, da gre le za prvi sveženj tovrstnih izjav in dodajajo, da so jih doslej zbrali skupno že okrog sedem tisoč.
S to pobudo nameravajo radikalci predočiti javnosti dejansko razsežnost problema skrivnega splava in razgaliti protislovja italijanskega sodnega sistema.
SKORAJ LETO DNI PO KRVAVEM UPORU
Še nepojasnjeno vprašanje: je bil napad na zapor v Alessandro res potreben?
Zahteva alessandrijskega župana : sodnik naj ugotovi resnico in kaznuje morebitne krivce
GENOVA, 20. — Deveti maj lanskega leta je bil za italijanski kaznilniški sistem črn dan: upor treh jetnikov v alessandrijskem zaporu je na brutalen način razgalil vse slabosti italijanskih jetnišnic in pokazal na očitno nemoč in nepripravljenost pristojnih državnih organov, ki so dolgo oklevali med dvema rešitvama zatreti upor s silo ali kloniti izsiljevanju jetnikov. Ko so se končno odločili za napad, so bili uporniki že pripravljeni in so pobili štiri talce preden so se vdali.
Vprašanja, ki so jih tedaj postavili vsi listi (je bil napad upravičen in premišljen? so bile možne druge rešitve? je prav žrtvovati
tnllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflltlllllllllllllHIIIIIIIlIllIllliliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuilllllllllllllllll
PO ODOBRIIVI GIBANJA OBOROŽMH SIL IN MIMSIHSMA SVEIA
Na Portugalskem v veljavi načrt gospodarske in družbene politike
Načrt predvideva odločilen poseg države v gospodarska dogajanja: vsaj 51-odstotna soudeležba države pri investicijah v industriji
LIZBONA, 20. — Pod vodstvom državnega ministra majorja Mela Antunesa je portugalska vlada izdelala «načrt gospodarske in socialne politike». Načrt je najprej odobrilo «Gibanje oboroženih sil», nato pa ga je 7. februarja sprejel tudi ministrski svet.
V	načrtu, ki šteje sedem poglavij ter je tiskan na 183 straneh je rečeno med drugim, da je politična demokracija nemogoča brez gospodarske in socialne demokracije. Poudarja se pravica do privatne lastnine, toda pod pogojem, da ta ne nasprotuje stvarnim interesom države. Rečeno je še, da sta v okviru protimonopolistične strategije zagotovljena kontrola in usmerjanje gospodarskega sektorja s strani politične oblasti.
V	načrtu je predvideno prehodno razdobje treh let, ki bo pripravilo pogoje za nadaljnji razvoj nove Portugalske. Predvsem pa se poudarja, da je treba izvajati o dločno politiko varčnosti ter odpraviti vse odvečne izdatke.
V	drugem poglavju, ki govori o pogojih gospodarske in socialne politike se poudarja potreba po povečanju investicij ter izvoza zaradi zagotovitve potrebnih deviz. V četrtem poglavju pa je rečeno, da bo nova Portugalska zgradila novo družbo, kjer bo državni poseg jamstvo za izkoriščanje najvažnejših gospodarskih virov države v korist vsega portugalskega ljudstva.
Nadalje bodo ustanovili komisijo za koordinacijo kreditnih ustanov ter skušali poživiti dejavnost na tem področju v skladu s splošnimi vladnimi direktivami. Glede industrijskega sektorja pa načrt predvideva razne oblike posegov (ne izključujejo tudi možnosti nacionalizacije), ki naj bi omogočili državi kontrolo za vsaj 51 odstotkov vsega družbenega kapitala v naslednjih sektorjih: premog, uran, vol-
fram, baker, kositer itd. Sledijo še nafta, naravni plini, železarne, rafinerije, tobak, izdelovanje orožja in municije v vojaške namene, elektrarne itd.
Nadalje načrt predvideva v rodovitnih krajih omejitev zemljiške lastnine na 50 hektarov. Preostalo zemljo bo država nacionalizirala. Država bo tudi podpirala zadružno gibanje. Na področju ribištva bodo uvedli družbe, kjer bo javna uprava soudeležena.
Na področju prevozov bo država obdržala v svojih rokah večino družbenega kapitala podjetij za pomorske prevoze. Nadalje bo izvajala strogo politiko kontrole nad cenami. Glede tujega kapitala pa bodo sprejeli nove zakonske ukrepe, ki pa ne bodo retroaktivno prizadeli že obstoječa tuja podjetja na Portugalskem. Na vsak način pa tuje investicije ne bodo dovoljene na teh področjih: dejavnosti, ki zadevajo obrambo države, finančne in zavarovalne ustanove, družbena sredstva za obveščanje, proizvodnja in posredovanje električne energije.
Rdeče brigade:
Osvobodili smo Curcia
MILAN, 20. — Rdeče brigade so si neposredno prevzele odgovornost za osvoboditev Renata Curcia: v letaku, ki ga je po anonimnem telefonskem obvestilu našel urednik lista «Corriere della Sera», si organizacija lasti odgovornost za napad na kaznilnico v Casale Monferrato, ki naj bi spadal v okvir revolucionarne vojne proti imperialistom in njihovim podpornikom. Ti naj bi pod krinko demokratičnega antifašizma sprožili drseči državni udar, s katerim menijo likvidirati vsakršno o-pozicijo.
Curciov odvetnik Edoardo Di Giovanni pa je medtem odločno demantiral, da bi bil domnevni vodja BR kdaj v stiku s fašisti. V pogovoru s časnikarji je poudaril, da je zahteval od televizijskega dnevnika in drugih občil, ki so objavile lažno vest, ustrezen popravek v skladu z določbami o tisku.
Preiskava o begu brigadista pa se medtem še vedno ni premaknila z mrtve točke: edina novost je domneva, da je Curcia obvestila s poštno dopisnico o akciji komandosa Heidi Ruth Peutsh, žena brigadista Pietra Morlacchija, ki je bil aretiran pred nekaj dnevi pri Chiassu.
V zaporu domnevni krivec poštnega škandala
RIM, 20. — Preiskovalni sodnik Catenacci, ki vodi preiskavo o poštnem škandalu, je podpisal zaporni nalog za lastnika agencije «Ital - press» Francesca Cucciarija, katerega dolži nedovoljenega prilaščanja tujega imetja in goljufije na škodo države. Kot je znano je poštna uprava lani zaupala omenjeni agenciji razdelitev 35 ton poštnih dopisnic, ki jih je Cucciari prodal neki papirnici kot odpadni papir.
PEKING, 20. — Danes je prišel na uradni obisk na Kitajsko predsednik mozambiškega osvobodilnega gibanja Samora Machel. Uglednega gosta je na letališču sprejel ministrski podpredsednik Teng Hsiao ping v imenu bolnega premiera ču En-laja.
Kitajski voditelji so zelo prisrčno sprejeli Machela kot dokazuje tudi dejstvo, da je bil med častno stražo oddelek ljudske milice, kar pomeni, da imajo v Pekingu predsednik:. Fre-
lima za tovariša in sobojevnika.
.....................im.iiiiiiiii...........................................1111.
TRETJI DAN PROCESA PROTI FAŠISTIČNEMU TERORISTU BERT0LIJU
F pričevanja očividcev in ranjencev oživel tragični dan pokola pred milansko kvesturo
Marsikaterega od 46 ranjencev so jekleni drobci Bertolijeve bombe pohabili za vse življenje - Danes pričevanje Rodolfa Mersija
MILAN, 20. — Tretji dan procesa proti Gianfrancu Bertoliju, fašističnemu teroristu, ki je 17. maja 1973 ubil z bombo štiri osebe in ranil 46 v Ulici Fatebenefratelli pred milansko kvesturo. Po dolgem zasliševanju Bertolija je bila danes vrsta na prizadetih strankah, ki so v skopih besedah opisale dramatične trenutke po zločinskem atentatu.
Prva je sedla pred sodnike vdova policijskega agenta Federica Masa-rina. Ko je bil ta ubit, sta bila zakonca poročena komaj leto dni. «Bil je izreden mož,» je rekla ženska in izbruhnila v jok. Nato je pokazala sodnikom star časopis z moževo sliko ob truplu agenta Antonia Marina, ' lirista, ki je bil ubit med nedovoljeno misovsko manifestacijo.
Nato je pričala Maria Pellizzari, mati 23-letne Gabrielle Bortolon, ki je padla kot prva žrtev Bertolijeve bombe. Dekle so je tistega usodnega dne odpravila na kvesturo po potni ist: dan pozneje bi morala odpotovati v Anglijo na svoje prve počitnice. «Bila mi je edina hči — je poudarila ženska — in z njo sem pred dvema letoma duševno odmrla tudi jaz.» Ženska, ki je že več let hudo bolna, životari z revno pokojnino v
skromnem dvosobnem stanovanju v predmestju Milana. Gabriellina soba je ostala nespremenjena, s kovčkom, ki si ga je dekle pripravilo za na pot, preden je odšlo na kvesturo. «Gabriella — je dodala Pellizzari-jeva — mi je bila tudi v gmotno oporo, ker sem zaradi bolezni nesposobna za delo.»
Za njo so se pred sodniki zvrstili tisti, ki so le za las ušli smrti. Marsikdo nosi s seboj spomin na pokol: jeklene drobce, ki jim jih zdravniki ne morejo izdreti brez nevarnosti za njihovo življenje. Ndkateri se še niso vrnili na delo in se tudi ne bodo, ker jih je bomba pohabila za vse življenje. Pričevanja o srhljivih trenutkih so si bila tragično podobna: vsi so rekli, da je minister Rumor odšel s kvesture le nekaj trenutkov pred bombno eksplozijo. Apunta javne varnosti Armando Battistini, ki je spremil na kvesturo Calabresijevo vdovo Gemmo pa je izjavil: «Moral bi jo pospremiti domov, a gospa je po odkritju spominskega obeležja odšla s prefektom.» Morda ji je prav to rešilo življenje.
Še vznemirjen ob spominu na mučne trenutke je bančni uradnik Giorgio Benvenuti danes lahko pričal le
po srečnem naključju: vžigalnik, ki ga je imel v notranjem žepu suknje je ustavil jekleni drobec le nekaj centimetrov od srca.
Priče so se zvrstile druga za drugo in v skopih besedah obnovile to, kar so videle in doživele tistega tragičnega dne. Nenavadno dolgo je bilo le pričevanje podčastnika Osvalda Papachinija, ki je poročal o mestih ljudi, ki so čakali pred raznimi uradi in se zapletel z javnim tožilcem v razglabljanje o tiru bombe.
V odgovor na vprašanje zastopnika zasebne stranke je dejal, da ko je nekaj trenutkov po eksploziji planil na Bertolija, ni imel vtisa, da bi ta skušal uteči. Atentatorjev branilec odv. Messina je odločno zahteval, naj bo njegov stavek dobesedno v zapisniku. Očitno je menil, da je ta izjava v oporo Bertolijevemu pričevanju, ki — kot je znano — si lasti vso odgovornost za zločinski atentat. Messinova obrambna linija pa vsekakor preseneča, saj bi bila dolžnost odvetnika ta, da skuša dokazati obtoženčevo nedolžnost ali vsaj zmanjšati njegovo krivdo, nikakor pa ne poslabšati njegov položaj. I Očitno je namreč, da bi bila Ber-|
tolijeva odgovornost — in s tem tudi kazen — objektivno manjša, če bi dokazali, da bi le orodje v rokah prevratniške organizacije — kot je tudi bil — kot če bi ugotovili, da je pokol sad njegove osebne pobude.
V zaključni fazi procesa je javni tožilec opazil med občinstvom fašističnega sindikalista Rodolfa Mersija, ki bo moral pričati jutri. Kot je znano je Bertoli na predvečer pokola obiskal nekdanjega znanca in ta je večkrat poudaril, da v žepu njegovega površnika ni opazil bombe, čeprav samozvani anarhist vztrajno trdi, da je imel peklenski stroj vedno pri sebi. Dr. Riccardelli je ukazal, naj pričo takoj odstranijo L sodne dvorane kot določa zakonik.
Bertoli je po včerajšnjem in predvčerajšnjem besednim plazom tiho poslušal pričevanja prizadetih strank in le od časa do časa kaj prišepnil svojemu odvetniku. Ob koncu obravnave ga je ede od prisotnih časnikarjev vprašal: «Kaj bi danes rekli svojcem žrtev?.. — «Lahko je skovati načrt — je odvrnil obtoženec — težko pa je predvideti posledice.» S to cinično pripombo se je zaključila obravnava. Proces se bo nadaljeval jutri.
talce v imenu načela, da država ne sme popuščati zločincem?), so še vedno brez odgovora. Danes so ponovno oživela v vsej svoji dramatičnosti v vlogi genovskemu preiskovalnemu sodniku Petrillu, ki sta jo med drugim podpisala alessandrij-ski župan Felice Borgoglio in duhovnik Maurilio Guasca, ki je vodil pogajanja z uporniki.
Dogodek je znan. Everardo Levre-ro, Cesare Concu in Domenico Di Bona so 9. maja lani zajeli vrsto talcev in se z njimi zabarikadirali v kaznilniško ambulanto v brezupnem poskusu, da bi izsilili beg. Po prvem napadu 9. maja so karabinjerji in policija napadli znova dan pozneje: po koncu spopadov so v ambulanti obležali mrtvi socialna asistentka Graziella Giarola, zdravnik Roberto Gandolli, podčastnik Gennaro Cantiello in apuntat Sebastiano Gaeta, nekaj ur pozneje pa sta izdihnila Concu in Di Bona. Država ni popustila, a za ceno šestih človeških življenj.
Dvomi in pomisleki v upravičenost napada, ki ga je odredil turinski generalni pravdnih dr. Reviglio della Veneria, niso bili pojasnjeni kljub dejstvu, da je kasacij-sko sodišče zaupalo preiskavo o uporu genovskim sodnikom. Podpisniki vloge zahtevajo zato dodatno preiskavo, ki naj trezno in umirjeno ugotovi potek dogodkov in morebitne odgovornosti. Glavni dvom se odraža v uvodnem vprašanju: med vrednotama varnost talcev in vzpostavitev javnega reda, ki sta bili v tistem trenutku nasprotni, za katero so se odločile oblasti? Iz gradiva, ki so ga podpisniki priložili svojemu dokumentu (poročila časnikarjev ter pričevanja preživelih talcev in nekaterih očividcev) precej jasno izhaja, da je bilo ravnanje turinskega generalnega pravdnika in poveljnika karabinjerjev Della Chiese večkrat protislovno. Največje pomisleke pa vzbuja tehnika nanada: zakaj so se agenti poslužili solzilnih bomb, če je znano, da zolzilni plin ne onesposobi upornikov pač pa jih lahko le še več razdraži. In končno zaključni naoad : general Della Chiesa ie večkrat poudaril, da so se odločili za akciio, ker so jetniki že ubili e-nesa talca, medtem ko iz pričeva-nia preživelih izhsia, da so uporniki pobili svoje žrtve med nana-dom. če je to res — re vm-ašuie-io podpisniki — je nemogoče, da ie bil naoad odreien. da bi rešili z'vlienie talcem, nač na potripie domnevo, da le b;la akcija policije vzrok smrti talcev.
Očitno je torej, da ne manjka senčnih plati v ravnanju pristojnih organov in predvsem generalnega pravdnika Reveglia della Veneria in generala Della Chiesa, še bolj žalostno pa je dejstvo, da so bili a-lessandrijski prebivalci z županom na čelu prisiljeni k takemu ukrepu. Očitno je namreč, da jim preiskava genovskih sodnikov ne vzbuja zaupanja, če so imeli za potrebno pozvati jih k resni in objektivni preiskavi. Do kdaj še tako?
TRŽAŠKA KRONIKA
Švedske
napovedi
(Nadaljevanje s 4. strani)
Toda če so švedski znanstveniki tako previdni glede preciznej-ših napovedi, navajajo hkrati «zelo značilen znak», da «postaja vreme vedno bolj hladno», znak, ki ga vidijo v prav obratnem pojavu, namreč v katastrofalni suši, ki je zajela Afriko, švedski strokovnjaki smatrajo, da je posledica te suše v tem, ker je «vlažen pas ekvatorialnih vetrov blokiran. «Ta blokada preprečuje vlažnemu zraku, da bi se širil čež afriško celino kot se je nokoč in zato se puščave Sahare vedno bolj širijo proti jugu, v središče afriške celine. Monsuni, vlažni vetrovi, ki so življenjsko važni ne le za določene predele azijske celine, pač -a za prebivalstvo večjega dela sveta, se čedalje bolj pomikajo, rekli bi raje umikajo s svojih nekdanjih rednih tokov, ali pa se sploh ne pojavljajo. Po mnenju švedskega znanstvenika Sarm Nilsona posebno zaskrbljuje pojav, da se subtropski visoki pritiski nad srednjo Azijo zaradi ohlajevanja severne poloble pomikajo proti jugu in s tem povečujejo možnost, da monsuni izginjajo, oziroma «močijo» zemljepisna področja, ki vode ne potrebujejo, namreč Indijski ocean.
Če smo se v začetku tolažili, da vremenoslovcem ni treba prav vsega verjeti, ker so se v napovedi za letošnjo zimo ušteli, nam konkretni podatki, ki jih navajajo švedski znanstveniki dokazujejo, da morebitna ohladitev klime na Zemlji, da morebitna nova ledena doba na: še ne bo «stisnila».
Prihodnji četrtek kongres tržaške KPI
Tržaška federacija KPI je objavila dnevni red pokrajinskega kongresa, ki se bo začel v četrtek, 27. februarja in bo trajal štiri dni. Kongres bo potekal v obnovljeni dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina. V četrtek zvečer bo imel pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti uvodno poročilo na temo «Prizadevanja komunistov za mir in sodelovanje med narodi, za prenovitev države, za napredek Trsta». Na kongresu bodo predvidoma prisotni predstavniki Zveze komunistov Slovenije, KP Avstrije ter zastopstva tržaških demokratičnih strank in organizacij. Razpravo bo zaključil, V imenu političnega urada KPI, Alfredo Reichlin.
Drevi bosta v Ljudskem domu v Ul. Capitolina in v Naselju sv. Sergija sekcijska kongresa KPI ške-denjskih železarjev ter delavcev industrijskega področja.
Nevarno nazadovanje števila zaposlenih v industriji in trgovini
Na tržaški prefekturi je bil te dni poseben sestanek, na katerem so generalni komisar dr. Di Lorenzo, predsednik zveze industrijcev Mediano, predsednik trgovinske zbornice Caidassi, predsednik Zavoda za industrijsko cono Sacerdoti, predsednik združenja malih in srednjih industrij Florit, ravnatelj trgovske zveze Ceppi in predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL razpravljali o problemih zaposlenosti na Tržaškem. Pri tem so se zadržali zlasti ob napovedani preosnovi pomorskih dejavnosti V okviru Finmare, pri čemer je neposredno prizadeta družba «Tržaški Lloyd». Predstavnik urada za delo je opozoril, da se je po zadnjih podatkih število delavcev, zaposlenih v tržaških industrijah, zmanjšalo za 1100, število delavcev v trgovskih strokah pa za 1600.
Generalni konzul Renko na obisku v Rujah
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko je včeraj obiskal Buje. V razgovoru s predstavniki družbeno - političnega in gospodarskega življenja je obravnaval nekatera aktualna vprašanja, predvsem maloobmejni promet, ki zadnje čase upada. Generalni konzul Renko je izrazil željo po razširitvi gospodarskih odnosov med. obmejnimi območji, posebno na področju turizma. Kar zadeva položaj italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, je generalni konzul podčrtal pomen uradnega obiska delegacije Italijanske u-nije za Istro in Reko v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki sodi v okvir bogatitve stikov z naprednimi silami v Italiji.
L. O.
!=3šjir
PRVA LETOŠNJA ODBOROVA SEJA
O načrtih NŠK
Konstituiranje novega odbora
V sredo zvečer je bila prva letošnja seja upravnega in nadzornega odbora Narodne in študijske knjižnice v Trstu, na kateri so si odborniki na podlagi sklepa januarskega občnega zbora razdelili funkcije takole: inž. Stanislav Renko, predsednik; dr. Franc Škerlj, podpredsednik; dr. Gojmir Budal, tajnik; Ivan Marinčič, blagajnik; prof. Stanislav Kodrič, upravnik; dr. Samo Pahor, načelnik odseka za slovenski jezik; živa Gruden, načelnica odseka za etnografijo; Drago Pahor, načelnik odseka za zgodovino; Miroslav Košuta in Dušan Križman, odbornika. Nadzorni odbor, ki je bil izvoljen že na občnem zboru, pa sestavljajo: Milan Bolčič, Dušan Hreščak in prof. Franjo Kosovel.
Nato so odborniki razpravljali o svojem rednem preteklem in prihodnjem delovanju
Železničar padel z vlaka pri Devinu
Skoro dva meseca se bo moral zdraviti 39-letni železničar Antonio Maricorio iz škedenjske ulice 2/2, ki se je včeraj dopoldne ranil, ko je zaradi okvare na vratih železniškega vagona padel z vlaka v bližini Devina. Na srečo ni padel pod kolesa in se je samo pobil po glavi, udih in telesu.
Tri mesece pa se bo mor 1 zdraviti 64-letni težak Giovanni Rabassi iz Ul. della Pineta 10, kateremu je med delom v pristanišču padlo več zabojev na desno nogo in mu jo je zlomilo v stegnu.
Sedemnajstletnik ukradel sedem avtomobilov in oropal priletno žensko
Agenti letečega oddelka so aretirali 17-letnega Marica C., ki je predvčerajšnjim ponoči ukradel z drugh? mladoletnikom avto vrste mini minor. Ko ga je policija dohitela, j® skočil iz avta, ki je tako trčil v policijsko giulio, sam pa pobegnil, medtem ko so njegovega 13-letnega pajdaša ujeli. Le-ta je povedal še za njegovo ime in ko so ga včeraj šli iskat na dom, se je upiral aretaciji-Priznal je, da je v zadnjih mesecih ukradel kar 7 avtov vrste ìnini minor in da je pred 10 dnevi tudi oropal neko priletno žensko.