Ureja uredniški ud bor — Glavni m odg. urednik Dušan Rebolj — tel. 20-71, lok. 25 — Tilk in klišeji CP »Gorenjski tiske žiiifiifi lijggEgjSga GLASILO DELOVNLG A KOLEKTIVA !OV." ^ >E GUMlIEViM l/TFL -tCV SAVA KR'\'l KRANJ, SOBOTA, 24. AVGUSTA 1963 LETO V — 11. ŠTEVILKA V ponedeljek, 5. avgusta, smo se sestali s predstavniki podjetij »Konus« in »Toko« v Kranju in se pogovorili o delitvi dela. Posvetovanja se je udeležil tudi član re- Kaj pričakujemo od septembrskega posvetovanja delovnih organizacij o izdelavi statutov? * BORUT ŠNUDERL — KADROVSKE SLUŽBE # Pred nedavnim so se predstavniki slovenskih ® podjetij zedinili, da bodo v posebnih skupinah glede na vrsto dejavnosti in na stroko organizi-0 rali posvetovanja o načinu obdelave najvažnej ših vprašanj v bodočih statutih delovnih organiza-0 cij. Naše podjetje je v skupini z devetimi usnjarskimi podjetji. »Konus« iz Slovenskih Konjic, 0 »Toko« iz Domžal in naše podjetje so dolžni pripraviti za prvi posvet naše skupine v septembru 0 poročila o svojih predlogih za ureditev posameznih področij statuta ter tudi pripraviti samo po-0 svetovanje. ranosti proizvajavcev za delo podjetja in podobno. Dogovorili smo se, da bomo do septembra obdelali predvsem najvažnejša področja statuta, kot so na primer: sredstva, kadri, planiranje, neposredno upravljanje, povezava ekonomskih enot v celo-(dalje na naslednji strani) Nove cene za manjvrednih Od komisije za določanje cen manjvrednih gumijevih izdelkov in razvrednotenje manjvrednih predmetov pomožnih dejavnosti smo dobili dopis, s katerim seznanja ves kolektiv s sprejetimi sklepi in bodočim načinom poslovanja. Zanimivo srečanie iz bralskega Oldhama Pred nekaj dnevi sta odpotovala s skupino kranjskih mladincev v agleško bratsko mesto Oldham pri Manchestru Miodrag Milivojevič in Danica Dolenc iz našega podjetja. Skupaj s tovariši vračata obisk tridesetim mladim prebivavcem nam vedno bližjega industrijskega kraja. Ko so bili mladi Angleži v Kranju ,so si ogledali tudi naše podjetje. Najbolj so se zanimali, kdaj in kako smo kupili številne angleške stroje, ki so jih videli v obratu II. Njihov vodja gospod Robert WATT, eden poznanih angleških pedagogov se je zanimal za sto in sto značilnosti, ki jih je zapazil pri naših mla-(dalje na naslednji strani) publiškega odbora Sindikata industrijskih in usnjarskih delavcev Slavko Zalokar. Iz »Save« pa so sodelovali predsednik sindikalne podružnice Blaž Studen, predsednik skupščine Rudi Nadižavec in nekateri sodelavci kadrov, služb, ki delajo pri statutu. Ker je namen statuta preprečiti dvojnost organizacije v podjetju, jo izboljšati in doseči najustreznejšo delitev dela, zagotoviti več izvajanja sklepov organov delavskega upravljanja — od komisij v ekonomskih enotah do skupščine kolektiva — in še kup drugih zadev, se je. razvila na srečanju živahna razprava o teh in o ostalih zadevah. Tovariši iz »Konusa« so nam povedali del svojih bogatih izkušenj s področja planiranja, predstavniki kolektiva »Toko» pa so nam pripovedovali o težavah, ki se pojavljajo zaradi nezainteresi- Prav je, da pogledamo nekoliko pobliže resnici v oči! O izredni konferenci tovarniške vilki našega lista. Zaradi pomanj-organizacije Zveze komunistov kanja prostora nismo mogli hkra-smo spregovorili že v zadnji šte- 11 spregovoriti o vseh mislih in H predlogih, ki so jih nanizali v razpravi posamezni govorniki. To bi bilo tudi nesmotrnost, saj lahko od številke do številke objavljamo povzetke najvažnejših delov posameznih razprav. Problemi, o katerih je bilo največ govora, so stari in vsakomur poznani. Niso nekaj novega, komaj pred kratkim nastalega. Tudi precej jih je — od kvalitete, planiranja, kadrovanja do medsebojnih odnosov, sodelovanja med družbeno-političnimi organizacijami in najprimernejših metod dela v organizaciji Zveze komunistov. Zato tudi smo se odločili v vsaki številki spregovoriti o enem. Tokrat je na vrsti vprašanje kvalitete, ki ga je dokaj plastično orisal Tone Štern iz tehničnih služb. Smo priča hitrega gospodarskega razvoja ,ki zahteva na vseh področjih dela in ustvarjanja razne spremembe, nove metode in prijeme. Tudi za nas velja to! Poglejmo samo primer prikazovanja naših uspehov v izdelanih tonah končnih izdelkov, katerih obseg se iz leta v leto za toliko in toliko povečuje! Jk Bronasti kip v spomin na padle kranjske športnike je odkril podsekretar za industrijo pri Zveznem izvršnem svetu Vinko Hafner, eden pobornikov za gradnjo športnega stadiona razprodajo izdelkov Pravilnik o določanju cen manjvrednih gumijevih izdelkov in razvrednotenju manjvrednih predmetov pomožne dejavnosti določa, naj bi služba za socialno delo poiskala primeren prostor v tovarni, kjer naj bi se vskladišče-valo vse za razprodajo namenjeno blago. Po vsestranski analizi pa je prišla komisija do zaključka, naj bi vskladiščevali manjvredne gumijeve izdelke posameznih ekonomskih enot v za to pripravljenih priročnih skladiščih. Takšna rešitev je nujna zato, ker bi sicer interesenti za nakup nosili manjvredne izdelke iz svojih oddelkov ne glede na to, če bi jih, ali če jih ne bi komisija raz-hodovala. Poleg tega pa je s tem tudi omogočen vodjem oddelkov pregled nad razvrednotenim blagom in nad prepogostimi kupci. Komisija je bila mnenja, da je s tem onemogočeno vsakršno špe-kuiiranje, saj so se dogajali primeri ,da so prihajali k vodjem oddelkov nekateri posamezniki po potrdila za odpadno blago še prej predno je bilo to blago sploh izdelano. To se pravi bolj preprosto povedano, da so taki posamezniki včasih zavestno izdeiova-(dalje na naslednji strani) Začenjamo razpravo o našem statutu Pretekli teden je obravnavala komisija za statut osnutek uvodnega dela tega najvažnejšega samoupravnega akta. Po temeljiti obdelavi predloženega ji osnutka uvodnega dela je sklenila, naj se ga objavi v časopisu ter s tem omogoči začetek javne razprave. Tokrat objavljamo prvi — uvodni del osnutka statutarnega besedila. Za lažje razumevanje posameznih delov objavljamo tudi kratka pojasnila. Z njimi želimo doseči razjasnitev nekaterih misli, da bo osnutek statuta vsakomur razumljiv. S tem pa seveda ni rečeno, da je objavljeno besedilo že dokončano. Nasprotno! V razpravah po ekonomskih enotah pretehtajmo posamezne misli in predlagajmo dopolnitve ali spremembe, kjer je to potrebno! Statut bo osnovna listina, ki bo urejala naše delo. Zato dobro pretehtajmo, kaj bo vseboval. Po sprejetju ga namreč ne bomo mogli spreminjati prepogosto, kakor smo bili v preteklosti vajeni pri raznih pravilnikih in poslovnikih! Idejno n politično usmerjanje javne razprave o statutu je sedaj osnovna naloga naših druž-beno-političnih organizacij. Kaj smo sploh videli na letošnjem XIII. Gorenjskem sejmu A Tole je bila skupinica pripadnikov JRM in JLA, ki so v sredo, 31. julija obiskali naše podjetje Da bo delo samoupravnih organov bolj sistematično 0 DUŠAN REBOLJ — KADROVSKE SLUŽBE 0 Leto se nagiba 0 v drugo polovico. Dobri gospodarstveniki, politiki, organizatorji 0 in tisti, ki se ukvarjajo s planiranjem, že razmišljajo o nalogah, 0 ki jih bo treba opraviti v prihodnjem letu. Tudi komisija za 0 razvijanje delavskega upravljanja pri skupščini kolektiva noče 0 stati ob strani. Na pobudo predsednika skupščine bo izdelala v 0 prihodnjih mesecih analizo razvitosti delavskega upravljanja v 0 našem podjetju za obdobje od izvolitev novih organov upravlja-0 nja, pripravila program nadaljnjega poglabljanja upravljanja, 0 zlasti v ekonomskih enotah ter pripravila osnutek poslovnika 0 kot sestavni del statuta našega podjetja. »Kaj smo sploh videli na letošnjem gorenjskem sejmu?«, ki ga je olvoril v petek, 3. avgusta, republiški sekretar za trgovino Bojan Komisija bo delala skupaj s podobno komisijo pri sindikalni podružnici, v pomoč pa ji bo tudi enaka komisija, ki deluje pri tovarniški organizaciji ZMJ. V načrtu imamo najprej statistično zabeležiti in vzporedno primerjati celotno ekonomsko in družbenopolitično dogajanje v podjetju od maja 1962, potem pa ugotoviti, ali se je in kako se je odražalo to v organih upravljanja. Zato bo treba preanalizirati vse zapisnike skupščine kolektiva in delavskih svetov ekonomskih enot odn. zborov delavcev, pa tudi upravnega odbora ter ugotoviti, o čem vsem so organi upravljanja razpravljali, kako so razpravljali, kakšne sklepe so sprejeli in kako so bili ti sklopi izvršeni. Treba pa bo tudi (dalje na naslednji strani) Takšno prikazovanje proizvodnih uspehov je sicer potrebno, nujno in pravilno, žal pa prikazuje dejansko stanje in razmere v podjetju enostransko, torej nepopolno. Samo na osnovi prodanih kilogramov izdelkov še ni mogoče ugotoviti, kakšni so resnični uspehi podjetja, kakšna je naša stopnja ekonomičnosti, rentabilnosti itd. Zavedati se mora, mo, da faktorja kvaliteta ne smemo zanemarjati. Nobenega potrošnika raznih naših izdelkov, na primer avtomobilskih plaščev, ne zanima, koliko ton smo jih prodali, koliko tehta eden, itd. Zanimajo ga predvsem njihove lastnosti, koliko časa bo lahko vozil z enim plaščem, kako naj ga vzdržuje, ali je hitra vožnja z njim varna itd. Pri prodaji se ne (dalje na naslednji strani) Bulc, se vprašujejo te dni mnogi Kranjčani in okoličani. Kakor vsako leto so tudi tokrat pohiteli v razstaviščne prostore, da vidijo, kaj so pripravili zanje razstavljavci. Po nnogih takih in podobnih vprašanjih pa kaže, da so odhajali tudi tokrat več ali manj razočarani, saj večina ni našla na njem tisto, kar je iskala. Morda je bila največja vrednost letošnje osrednje sejemske prireditve na Gorenjskem precejšnja konkurenca med razstavljavci električnih gospodinjskih predmetov in tekstila, zaradi česar je bilo res mogoče to in ono kupiti za nekaj odstotkov ceneje kot sicer v prodaji za široko potrošnjo. Letošnji gorenjski sejem je ^ o tvoril republiški sekretar za trgovino Bojan Bulc Kaj pa naš paviljon? Verjetno bomo morali v bodoče bolj razmisliti o potrebah našega potrošnika ter mu svoje izdelke bolj približati. V poletnih mesecih, ko se zateka večina prebivavcev k rekam, jezerom ali odhaja na morje, lahko ponudimo kupcu za take na-(dalje na naslednji strani) Obiskali so nas pripadniki JRIVI iz Splita © ALOJZ ZALAR — TEHNIČNE SLUŽBE © Med prazničnimi dnevi ob priliki otvoritve kranjskega športnega stadiona so se mudili v Kranju pripadniki JLA iz vseh delov naše države. Dva dni so se namreč borili za najvišje naslove na atletskem prvenstvu Jugoslavije in v mnogoboju. Proste dni pred pričetkom tekmovanja so koristno izrabili. Obiskali so nekatera kranjska podjetja, si ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti našega mesta in bili na več izletih v bližnjo okolico. V sredo, 31. julija, so prišli tudi v našo tovarno. ! j Ko se je ustavil pred obratom II naš veliki avtobus, se je iz njega vsula skupina od sonca ogorelib in postavnih fantov v sivih in belih vojaških uniformah. Bele mornariške obleke so odsevale svetlobo vročega poletnega sonca, da je člo-ku brez sončnih očal kar vid jemalo. Bili so to fantje iz vseh republik. Pričakali so jih predstavniki organov upravljanja, političnih in družbenih organizacij. Prisrčno smo se pozdravili, nato pa v strnjeni skupini odšli v posamezne obrate. Seveda so navezali z nami razgovor najhitreje Slovenci. Proizvodni proces so si obisko-vavci ogledali z velikim zanimanjem v treh skupinah. Vpraševali so po značilnostih naših izdelkov, po proizvodnih težavah in s katerimi podjetji sodelujemo. Med njimi so bili tudi taki, ki so, sploh prvič videli tovarno od znotraj. Čudili so se mogočnim strojem, organiziranosti dela in številnim izdelkom od gumiranih valjev do avtomobilskih plaščev. > Takole je spremil po tovar-ni skupino voj akov-športni-kov Stojan Rudolf P,o obhodu skozi posamezne oddelke so' jih predstavniki našega podjetja v jedilnici obrata II pogostili s sendviči, z osvežujočimi pijačami ter jim ponudili cigarete. V imenu vsega kolektiva pa smo jim izročili kot spominsko darilo umetniško sliko z motivom iz Bohinja. Upam, da bo našla primerno mesto v klubskih prostorih športnega društva Mornar v Splitu. Po zahvalnih besedah njihovega vodje so nas pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Veselih obrazov, zadovoljni in polni vtisov so zapuščali tovarno in nas povabili, da jih čimprej obiščemo v njihovem domu JRM v Splitu. ▲ Člani starega sindikalnega pododbora so se ob slovesu še slikali pred tovarniškim poslopjem tovarne »Tomos« Se greste lahko na letovanje v e e PETER ŽIGANTE — Kadrov- © gaj o iz zadrege novice iz naših ske službe — Sredi sezone let- • naših počitniških domov? nih dopustov smo. Nekateri ste to, težko pričakovano doživetje že izrabili, drugi pa morda še oklevate, ker se še niste odločili za čas in kraj letovanja. Morda vam pomagajo iz V počitniškem domu Crikvenica je letovalo do sedaj že 240 članov kolektiva. V juniju, t. j. v predsezonskem mesecu so bile zmogljivosti doma komaj polovično zasedene. Čim pa se je končala šola ter so nastopile šolske počitnice. (nadaljevan s 1. strani) dih ljudeh. Ko smo se pogovarjali o delavskem samoupravljanju, je zastavil med drugim tudi tole vprašanje: »Ko gledam in občudujem polet vaše mladine, vaših mla- dih delavcev, ki morajo kot upravljavci odločati o sila važnih stvareh, se mi poraja vprašanje: ali boste zmogli vse napore, ki si jih zadajate, ko pa pravimo pri nas, na Angleškem, da naj odločajo o važnih stvareh starejši, bolj izkušeni, mojih let ljudje?« Samo z »da« odgovoriti bi bilo premalo, nič kaj prepričevalno. Razložili smo mu, kako so se naši mladi delavci lotili akcije za povečanje produktivnosti, kako se vključujejo v družbeno življenje itd. Dolgo smo se menili in potem je g. Watt sam odgovoril na svoje vprašanje: »Mladina je pri vas v preteklih obdobjih naredila ogromno, zakaj ne bi tudi sedaj!« Bilo je to prijetno srečanje s človekom, ki pozna mladost. Škoda, da je bilo prekratko, še vse preveč bežno! Da bo delo samoupravnih organov boli sistematično meseca trdega dela. Potem bo že oktober, to je mesec, ko se našem podjetju lotevamo planov za prihodnje leto. V PRIHODNJI ŠTEVILKI BOMO OBJAVILI PODROBNO POROČILO O MINULEM ZASEDANJU SKUPŠČINE KOLEKTIVA, KI JE BILO 19. AVGUSTA! (nadaljevan s 1. strani) ugotoviti, mimo katerih pomembnih dogodkov in problemov so šla posamezna zasedanja in sestanki ne da bi jih obravnavali. Iz stati stičnih podatkov bo moč ugoto viti, kateri vrsti problemov se or gani upravljanja posvečajo do volj, kateri malo in kateri vrsti morda sploh nič. Vzporedno s tem bi kazalo ponoviti anketo o delavskem samoupravljanju, ki jo je pred dvema letoma že enkrat izvedel kranjski Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela. šele iz dobljenih podatkov bi bilo mogoče ustvariti sliko o dejanski razvitosti delavskega upravljanja v podjetju, ugotoviti vse dobro pa tudi slabo ter pripraviti program za nadaljnje poglabljanje delavskega upravljanja, zlasti v ekonomskih enotah. Na prvi pogled kaže, da je časa še precej. Toda temeljita analiza ekonomskega in družbeno-poiitič-nega dogajanja v podjetju, podroben pregled vseh zapisnikov ter priprava in izvedba omenjene zanima, s kakšnimi sredstvi smo ankete bodo zahtevali vsaj dva plašč naredili, kakšne težave smo imeli pri tem, koliko sredstev smo v razvoj vložili in kakšne težave imamo v proizvodnji. Ne briga ga, ali delamo v boljših ali v slabših pogojih. Za plačan de- Če še ne veste, kako izgleda diagonalni stroj, si ga oglejte tokrat Kal pričakujemo od septembrskega posvetovanja delovnih organizacij o izdelavi statutov ? Prav Je, da pogledamo nekoliko pobliže resnici v oči! (nadaljevan s 1. strani) Bili smo v tovarni »TOMOS11 Koper © MARJAN LEBAR — PRAKTIKANT © V soboto, 13. julija, zgodaj zjutraj so se odpeljali z avtobusom na strokovno ekskurzijo člani prejšnjega sindikalnega plenuma. Ogledali so si proizvodnjo v tovarni avtomobilov in motornih koles »Tomos«. Vsa proizvodnja se odvija v veliki centralni hali, stranska in pomožna proizvodnja pa v obeh stranskih halah. Domačini so prikazali ves tehnološki proces od livarne, lakirnice in montaže do končnega preizkušanja izdelkov, prav zadnje čase ima podejtje težave pri opremljanju mopedov z našimi plašči. Naše proizvodne zmogljivosti namreč ne morejo kriti njihovih potreb. Poleg plaščev za mopede dobavljamo temu podjetju ob jadranski obali tudi razne cevi in tehnične gumene izdelke, ki so nujno potrebni pri mopedih. Po ogledu tovarne so se udele-leženci ekskurzije kopali v Izoli. Bilo je lepo vreme. Zato je sonce pripekalo, da se je človek rešil pred njim edino v vodi. Zvečer, okrog sedme ure pa so se vedrih, tudi malo zardelih obrazov, vrnili. Crikvenico se je število letovavcev v domu od izmene do izmene naglo večalo. To celo tako, da je bilo prijavljencer vedno še enkrat več, kot pa jih zmore sprejeti pod svojo streho dom. Z dobro voljo osebja in prizadetih letovavcev se je doslej v vsaki vse kar dobro izteklo. Knjiga vtisov kaže, da so bili vsi prav zadovoljni. Počitniški dom na Pokljuki je v glavni sezoni, to je v juliju in avgustu vseskozi zaseden. Doslej je letovalo več kot 40 članov kolektiva in drugih interesentov. Prav tako kakor dom v Crikvenici pa je bil tudi dom na Pokljuki prazen v juniju in začetku julija. Letos je letovalo že precej članov kolektiva tudi v Starem Gradu na Hvaru. Do časa, ko to poročamo, jih je bilo v tem prijaznem ribiškem mestecu že 62. Kaj pa proste zmogljivosti v drugi polovici avgusta in v septembru? V počitniškem domu Crikvenica je prostih še nekaj ležišč v drugi polovici avgusta in v septe n-bru, v Starem Gradu in na Pokljuki pa od prvega septembra naprej. Posebej opozarjamo na to, da je regres za letovanje v Crikvenici povišan in da plačajo letovav-ci za dnevno oskrbo samo 200 din na dan. Za vse podrobnejše informacije se obračajte na referenta za družbeni standard. nar zahteva kvaliteten izdelek, ki mu bo služil toliko časa, kolikor po nekih splošno veljavnih normativih sme pričakovati. Tega vsega se pri nas v »Savi« sicer dobro zavedamo, na svojih delovnih mestih pa kaj radi pozabljamo. Zakrivamo si oči z rokami misleč, da nam bo potem pomagano. J^Ia kaj nas opozarja na primer ugotovitev, da smo v letu 1962 izgubili zaradi prekvalifikacije v nižjerazredno kvaliteto pri enem naših glavnih izdelkov nič manj kot 130 milijonov dinarjev!? Na to, da moramo enkrat za vselej prenehati z razmetavanjem denarja. Ne samo zaradi razmetavanja samega, temveč tudi zato, ker izgubimo zaradi slabo izdelanih izdelkov tudi kupce. Kako naj se oglasi na primer v Kal smo sploh videli na lemšniem XIII. Goreni. seimu? (nadaljevanje s 1. strani) mene samo ležalne in sedežne blazine, čeprav smo včasih izdelovali tudi maske za gledanje pod vodo, plavuti, plavalne pasove, žoge itd. Bomo mar prepustili, .da nas izrinejo v proizvodnji teh izdelkov druga gumarska podjetja? Res, danes vlada precejšnje zanimanje za te vrste izdelkov iz plastičnih sno- naši prodajalni še potrošnik, ki je moral reklamirati kupljeni izdelek, dokazovati, da ga_ je pravilno uporabljal ali vzdrževal ter izpolnjevati razne obrazce? Če bo le imel priliko, bo drugič stopil v drugo trgovino, k drugemu ponudniku in za nas je potem izgubljen. Na vse to preradi pozabljamo. Ne morda na sejah strokovnega kolegija, ker vem, da tam redno obravnavajo kvaliteto izdelkov! Preveč pozabljamo na svojih delovnih mestih v osnovni proizvodnji. Kaj malo so nam mar tehnološki predpisi. Ne brigajo nas določeni vulkanizacijski časi, zahtevana čistost na delovnem mestu, pravilno nakladanje ali skladiščenje itd. Mislimo si pač, glavno, da je narejeno in da izkaže naša ekonomska enota konec meseca preseženo planirano k o -1 i č i n o v kilogramih. O tem vsem bi se morali več meniti in vsakega prestopnika delovne discipline, posebej pa nc-izpolnjevavca tehnoloških predpisov energično in hitro kaznovati. Potem bi razni primeri, ki jih mora reševati arbitražna komisija, hitro upadli in tudi desetine izgubljenih milijonov bi ostale doma. V naše trgovine pa bi zahajalo še več potrošnikov! 1 Mirku Križnarju v spomin Nedolgo tega je zaplapolala v našem podjetju spet črna zastava. Smrtno se je ponesrečil Mirko KRIŽNAR, delavec v ekonomski enoti energetika. Mirko je prišel v naše podjetje 5. avgusta 1959. Bil je vseskozi vesten delavec in nesebičen tovariš. Sodelavci so ga imeli radi, zato jih je izguba tovariša hudo prizadela. Pokojnik je sodeloval od leta 1941 v narodnoosvobodilnem boju, kmalu potem pa je bil interniran. Kljub obolelosti zaradi internacije se je po vojni pridružil mnogim akcijam za izgradnjo razrušene domovine. Njegova smrt je velika izguba za njegove domače in za naš kolektiv! Dragega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu! 0 skrajšanem delovnem času © BLAŽ STUDEN — Gumarski se bomo lotili analiz pri nas in vi. Toda gumenih po vzdržljivosti izobraževalni center © Pretekli kdaj bomo dobili prve strokovne nikakor ne bodo posekali. Seveda teden so sprejeli zvezni organi ugotovitve? Sindikalni pododbori bomo morali posvetiti nekoliko več med drugimi tudi priporočilo de-pozornosti industrijskemu obliko- lovnim organizacijam, naj se lo- so se že pričeli zanimati za potrebne materiale, za dokumentaci- vanju naših izdelkov, saj so v ve- ti jo izdelave analiz, iz katerih bi jo. Pritiskajo na plenum in zahte-liki večini še prav takšni, kakršni bilo mogoče priti do najnujnejših vajo, naj sc pripravi gradivo ter potem organizira kar najširšo razpravo po kolektivu. Razumljivo je, da zavisi v na- šo bili pred desetimi ali celo pred ukrepov za prehod na delo petnajstimi leti! skrajšanem delovnem času. Kar se propagande tiče, je treba Tudi pri nas govorimo o skraj-pohvaliti lične panoje pri vhodu v razstavišče, nikakor pa ne bi smeli dopustiti, da se je pričela vrteti mo ukrepov, ki bi nam prehod v kako in koliko bomo uspeli skrajna novem nebotičniku bela zvezda skrajšan delovnik omogočili. Kdaj Jati vulkanizacijske čase. Seveda pa bomo morali tudi mi, sodelav- Zapadni del Kranja dobiva vedno bolj videz sodobnega šanem delovniku že precej časa, šem podjetju prehod na skrajša-z redkimi izjemami pa se loteva- nj delovni čas predvsem od tega, tovarne »Iskra« kot znak kvalitete brez našega dvigavca uteži in napisa »Sava«. Tudi za prestiž bo treba včasih kaj žrtvovati! mesta ci izpolniti vrsto zahtev na področju delovne discipline in se natančno držati tehnoloških predpisov. Tudi v podjetjih, kjer že delajo v skrajšanem delovnem času, so morali spremeniti vsi zaposleni odnos do dela. Tudi to moraš prebrati!!! NEVARNOSTI SE BOŠ LAHKO OBVAROVAL, ČE JIH BOŠ POZNAL! Obratovodie. asistenti, mojstri, šefi in preddelavci so pravi vodic dela šele takrat, ko so tudi vodje varnega dela. Vsakega novinca je treba najprej uvesti v delo, kakor določajo to predpisi. Pri tem je treba misliti na varnost pri delu. Kdor to zanemarja, dopušča možnost, da pride do nezgode! (nadaljevan s 1. strani) to in podobno. O načrtu dela bomo obvestili tudi ostala podjetja naše skupine in jim predlagali, kakšna vprašanja naj bi oni 'razčistili za septembrsko posvetovanje. V stikih z ostalimi podjetji naše skupine in na posvetovanju s čla- Neve cene za razprodalo mang-vrednih izdelkov (nadaljevan s 1. strani) li manjvredno blago samo zato, da so ga kasneje lahko kupili in ne tako redko tudi preprodali svojim znancem. Da bi se izognili takim in podobnim primerom, predlaga komisija, naj bodo manjvredni izdelki posameznih ekonomskih enot dostopni vsem članom kolektiva in ne samo ožjemu krogu sodelavcev posameznih enot. Ker vodi referent za družbeni standard posebno kartokeko kupcev manjvrednih izdelkov, ki omogoča stalno zasledovanje in ugotavljanje, kaj in koliko kdo kupuje, v bodoče ne bo več raznih špekulacij. Odpadlo bo tudi očitanje, češ on je dobil jaz pa nisem, itd. Kdor bo v enem letu prekoračil že določen normativ, ne bo mogel več kupovati razvrednotenega blaga. Tako bodo pač tudi očitki odpadli. Komisija bo v bodoče razprodajala samo tako blago in v takih količinah, ki bo že zagotovljeno. Cene za nekatere vrste blaga je že sprejela. Te so: odpadna juta slabše kvalitete po 85 din za kg, odpadna juta boljše kvalitete po 180 din za kg, vezane plošče od korda po 50 din za kos, pločevina po 10 din za kg, pločevina iz razrezanih sodov po 10 din za kg, uporabni sodi po 10 do 20 din za kg, odpadna guma, uporabna za regeneriranje po 30 din za kg, odpadna guma z določeno minimalno vrednostjo po 50 din za kg, odpadno blago T-ll po 750 din za kg, letvice od korda po 3 din, ve-lopiašči odpadni po 200 din, odpadno gumirano blago po 200 din za kg .polivinilasta embalaža in rabljen polivinil po 20 din za kg, staro za tovarno neuporabno železo in razne cevi po 10 do 20 din za kg, zaboji D po 200 din, zaboji C po 150 din, zaboji B po 100 din in zaboji A po 80 din in oblanci po 100 din za voz. Naši sodelavci, ki se vozijo na delo in z dela z dvokolesi, bodo imeli tudi v bodoče prednost pri nabavljanju veloplaščev. Letno jim pripada 5, ostalim članom kolektiva pa 2 do 4 plašči, zavisno od možnosti. Vsak član kolektiva je upravičen tudi do 200 kordovih letvic, če so te na zalogi. Tisti sodelavci, ki prezidujejo ali pa si gradijo svoja stanovanja, lahko pismeno zaprosijo za večje količine teh letvic. Prošnje naj naslovijo na referenta za družbeni standard. Vsak član kolektiva je upravičen tudi do nakupa gumiranega blaga za dežne plašče in do nakupa cenejših ležalnih blazin. Blago za en plašč dobi vsakdo na 2 leti, blazino pa na eno leto. Komisija sedaj ocenjuje razvrednoteno blago vsakega 20. v mesecu v obratu I, vsakega 25. v mesecu pa v obratu II. Da ne bo nejasnosti o tem, kdo izdaja potrdila za nabavo razvrednotenih izdelkov, še nekaj besed o tem. Za to so pristojni edinole vodje ekonomskih enot, v katerih so razvrednoteni izdelki nastali. Na osnovi takih napotnic izdaja referent za družbeni standard vsak torek od 13. do 15. ure v obratu I (pisarna nasproti vratarske lože) in vsak četrtek od 13.30 do 15. ure v obratu II (pri vratarski loži). IZVEN TEGA ČASA NAKUP RAZVREDNOTENEGA BLAGA NI DOVOLJEN! ni tovarn »Konus« in »Toko«, ki bo 9. septembra, bomo skušali doseči, da bodo uspehi kar se da veliki. želimo namreč, da bi na septembrskem skupnem posvetovanju vseh predstavnikov podjetij naše skupine primerjali in razpravljali o dejanski ureditvi važnejših vprašanj o statutu, in da se ne bomo več omejevali, kakor je bilo to do-sedaj, samo na splošnejša in načelna poglabljanja o potrebnosti in koristnosti statuta. Le če bomo v tem uspeli, bo posvetovanje koristno. Sicer pa bomo dokazali, da nismo sposobni preiti od načelnih razprav, kjer smo si vsi edini, na stopnjo resničnega ustvarjanja in oblikovanja statuta, na pravo razpravo v kolektivu in na dokončno izdelavo dobrega statuta. “ * 1 ” ^ ' v ^ v-v : « 1. LJI. . E. JI Ul . K J Sindikalni pododbori se že prebujajo © V zadnji številki našega lista smo spregovorili nekaj besed o bodočih nalogah sindikalnih pod-© odborov. Zapisali smo, da morajo ti v bodoče z večjo odgovornostjo obravnavati in reševati te-® koče probleme v enotah, sprejemati primerne ukrepe za izboljšanje proizvodnih uspehov ter @ delati bolj povezano s sindikalnim plenumom. Kaže, da so se v nekaterih ekonomskih enotah © že vzdramili. Kot dokaz objavljamo prispevek Janeza Globočnika, predsednika sindikalnega pod-@ odbora ekonomske enote prevleke valjev in koles. Kaj bo treba storiti da lahko preidemo na skrajšani delovni čas Ali je sploh ekonomska enota, oddelek ali delovna skupina, kjer se iz dneva v dan ni treba ukvarjati s številnimi problemi in težavami? Upam si trditi, da ne! Zato tudi ni čudno, če imamo take te- žave pri nas v prevleki valjev in koles. Rešujemo jih na najrazličnejše načine, pred nedavnim pa smo sklenili, da bomo razpravljali o njih tudi na sestankih sindikalnega pododbora. In res! V četrtek, 25. julija, smo se sestali, da se pogovorimo o težavah pri izdelavi bandaž in da razmislimo o tem, kaj nam je storiti, če hočemo preiti na delo v skrajšanem delovnem času. Sestanek sem vodil kar sam. — Tokrat nam je narisal naš karikaturist Alojza Zalarja, tajnika komisije za izume in tehnične izboljšave V podjetju naletimo lahko na vsakem koraku na pomanjkljivosti in napake, ki povzročajo v proizvodnji izgube in zastoje. So med njimi sicer take narave, da jih je težko odpraviti zaradi zastarelosti strojev, stalnega menjavanja surovin itd., večji del pa jih je mogoče odpraviti ali vsaj ublažiti. Z izboljševanjem proizvodnih postopkov, z uvajanjem novih, cenejših in pripravnejših orodij, s poenostavljanjem mnogih zapletenih poslov se ukvarja v našem podjetju lepo število članov kolektiva. Imenujemo jih racionaliza- Za vsak dinar se borimo...! torje, izumitelje in iznajditelje. Ker pa menimo, da je treba njihove vrste pomnožiti in 'vključiti mednje vse mlade gumarje in gumarske tehnike, z dosedanjimi uspehi pač ne smemo biti zadovoljni. Da bo v bodoče delo na tem področju bolj zaživelo, predvidevamo namestiti v našem podjetju posebnega referenta, ki se bo pečal samo s pospeševanjem racio-nalizatorske in iznajditeljske dejavnosti. Komisija za izume in tehnične izboljšave pripravlja sedaj tudi nov pravilnik, ki bo še bolj sprostil človekovo osebno pobudo in sposobnost odkrivati pomanjkljivosti, jih odpravljati in izboljševati. Ko govorimo o tem, pa ne smemo prezreti nekaterih negativnih, prav zaviralnih pojavov. 2e nekajkrat se je primerilo, da so šef, izmenski delovodja ali kdo drug odklanjali razne racionaliza-cijske predloge, namesto da bi vsako pobudo pretehtali in predlagatelje spodbujali k nadaljnjemu iskanju izboljšav. Takim primerom bomo morali narediti konec enkrat za vselej — če ne drugače, tudi z najstrožjimi ukrepi. Za vsak dinar se borimo, zato ne smemo dopustiti, da nam uhajajo stotaki, tisočaki ali celo milijoni! Julijska proizvodnja pod operativnim planom © V planski službi smo zvedeli, da smo v julijski proizvodnji ostali pod operativnim planom. Naredili smo le 695.532,8 kg gumenih izdelkov ter tako izvršili mesečni operativni plan 95,73 odst., osnovnega pa 115,58 odst. Tako imamo izvršenega po sedmih mesecih letošnje proizvodnje že 61,93 odstotka celotnega plana! Od kod zastoji? Ne smemo pozabiti, da so bile nekatere ekonomske enote v celoti na kolektivnem dopustu, nekatere pa deloma. Tako je stala celotna proizvodnja v tehničnih izdelkih, deloma pa tudi v konfekciji Vrhnika in v premazovalnici. če dodamo k tem vzrokom še standardnega, to je prepogosto menjavanje surovin in kot posledica tega številne poskuse, nam postane vse bolj razumljivo. Da niso zlasti ekonomske enote pomožnih dejavnosti in strokovnih služb preveč občutile padec proizvodnje, so izčrpale del sredstev, ki so jih prejšnje mesece odvajale v svoje sklade za dopuste in državne praznike. Vseh rezerv pa niso izčrpale, kajti tudi v tem mesecu moramo pričakovati zaradi kolektivnih dopustov izpade in zastoje. Da pa bo treba črpati kar najmanj, poskrbimo vsi, da bodo predvideni zastoji in izpadi najmanjši. To se nam bo poznalo ne samo pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec avgust, temveč tudi konec leta, ko utegnemo kar izdatno prekoračiti letošnji proizvodni pian 8800 ton gumenih izdelkov! Kaj pravi knjiga vtisov počitniškega doma Crikvenica Pred tremi tedni so obiskali počitniški dom v Crikvenici pred- Predno smo se razšli, nas je šef stavniki upravnega odbora počitniških domov našega podjetja. Za- ekonomske enote tov. Matija Go- Ostale člane pododbora sem seznanil s sklepi sestanka predsodkov sindikalnih pododborov; med njimi je bil tudi tisti, ki zahteva ugotovitev vzrokov za izdelavo nekvalitetnih bandaž. Tovariši menijo takole: Bandaže izdelujemo - nekaj let, odkar je bil prestavljen brizgalni stroj iz vsaljarne v pnevmatikarno, v neprimernih prostorih. Ni se nam mogoče dosledno držati tehnoloških predpisov za izdelovanje bandaž. Te kon-fekcioniramo v prostoru, kjer je stalen prepih in kjer je precej prahu. To prav gotovo škoduje kvaliteti izdelkov. Tudi kvaliteta zmesi za bandaže ni zadovoljiva, saj se zmesi dostikrat sežigajo na dvovaljčniku za predgrevanje. Nabrizgani suro vici so vsi predvul-kanizirani, zaradi česar spoji na bandažah niso dobro zaliti. Bandaže izdelujeta dve ekonomski enoti, odgovornost za njihovo kvaliteto pa nosi samo naša, čeprav nitko tudi druga s svojim delom vpliva nanjo. Dela ni mogoče or-anizirati tako, kakor bi bilo treba, ker delamo v neprimernih prostorih. Tudi nagrajevanje še ni takšno, kakršno bi moralo biti. Na ureditev stimulacije že čakamo nekaj let. Krivcev za znani spodrsljaj ne moremo najti. To dobro vedo člani strokovnega kolegija in člani raznih služb, ki so : s primerom precej časa ubadali. Precej živahna in plodna je bila razprava o možnostih, da bi tudi v našem podjetju uvedli skrajšani delovni čas. Tovariši so predlagali nekaj koristnih ukrepov. Tre--a jih je dobro preanalizirati in otoviti, ali so izvedljivi ali ne. Predvsem bo nujno treba ukreniti vse potrebno, da bodo delavci bolje mešali zmesi in vlekli plošče v valjarni. Zmesi za valje so v glavnem sejane. Toda še se primeri, da vsebujejo razna tuja telesa. Je mar potem čudno, da moramo nato valje ponovno prevleči z gumo?! No, pa še nekaj! Trda guma ebuje pogosto tudi žveplo v zrnih. Zakaj? To vemo — zaradi nepravilnega mešanja. Tudi zato ■amo precejšnje težave. nimalo jih je, kako letujejo v njem letovavci letos in kaj bi se še dalo izboljšati. Zato ni čudno, če so segli tudi po knjigi vtisov. gala pozval, naj se držimo tehnoloških predpisov, reda in naj bo- Vsebina zapiskov v knjigo vti- se odpravi letovat na Pokljuko.— !B0 disciplinirani. Upam, da ii<-sov potrjuje našo domnevo, da so Tam je prostor za počitek in umi- bo, 0faJ° ™ prl besed?h ,n da bili letos letovavci v največji meri ritev živcev! ' bodoce ne bo vec na racun nase zadovoljni z vsemi uslugami v domu in da lahko že sedaj izrečemo osebju vse priznanje za prizadevnost. Res, letos so imeli srečo tudi najbolj zgodnji letovavci, saj jim je bilo vreme zelo naklonjeno. Redkim izjemam se pa ni moč izogniti. Zato so padale pritožbe, češ da je morje preslano, da sonce le preveč pripeka, da je juha pereča, da so postelje pretople itd. Da, nekateri so očitali bolj veselim, ki so včasih malo tudi »po-tkali« v kozarček, da so pijančevali. K sreči pa so bili taki poosebljeni nejevoljneži v manjšini in razumljivo je, da se nanje ne bo nihče oziral. Dopust je namenjen človekovemu počitku, oddihu in razvedrilu. Če smatra kdo, da je posedanje a mizo v večernih urah, pogovar janje o tem in onem, trkanje s kozarci, prepevanje domačih pesmi in pripovedovanje dovtipov že ■ •■'grajanje in nemorala, kaljenie nočnega miru in počitka, ta naj Tudi člani starega upravnega odbora so odšli na pot .. . ekonomske enote mnogih potreb-h, še več pa nepotrebnih razprav v kolektivu. PRILOGA? glasila delovnega Kolektiva „SAVA“ Kranj MH Pričenjamo razpravo o statutu našega podjetja V začetku leta je sprejela skupščina podjetja projekt statuta in funkcionalno shemo podjetja ter delavskega upravljanja kot orientacijo za dokončno izdelavo statuta podjetja. Omenjeni projekt in shema sta bila pozneje objavljena tudi v posebni prilogi tovarniškega časopisa, da bi lahko vsak član kolektiva spremljal priprave in se udeleževal razprav o osnutkih posameznih delov statuta. Celotni statut bo vseboval več delov, ki bodo v logičnem zaporedju tvorili temeljni samoupravni akt delovne skupnosti podjetja, to je nekakšno ustavo našega podjetja. Komisija za izdelavo statuta, ki jo je v ta namen imenovala skupščina podjetja, je v poznejših mesecih pripravljala osnutek, zbirala različna mnenja in dopolnjevala prvotni projekt, da bi bil kar najbolj v skladu z doseženim razvojem, določili nove ustave in s težnjami kolektiva po popolnejši ekonomski, organizacijski in samoupravni urejenosti, ki je toliko važna za prihodnja leta in za tako široko zasnovano rekonstrukcijo podjetja. V pripravah za izdelavo osnutka statuta podjetja je komisija za določeno obdobje prekinila delo, dokler nismo dobili iz že znanih razlogov novega glavnega direktorja, ki je tudi član komisije za izdelavo statuta. V zadnjem času je osredotočila komisija svoje delo predvsem na izpopolnjevanje projekta statuta, predvsem ne dele, ki obravnavajo ekono- Izhajajoč iz dejstva, da je delovno ljudstvo Jugoslavije v socialistični revoluciji zrušilo buržoazni družbeni red in začelo ustvarjati družbo osvobojenih delovnih ljudi, je v procesu prenašanja državnih pristojnosti na družbo in krepitev samoupravljanja neposrednih proizvajalcev de- miko, organizacijo poslovanja in organizacijo delavskega samoupravljanja, na izdelavo osnutka uvodnega dela statuta in na izdelavo organizacijskih načel, ki naj veljajo za poslovanje ekonomskih enot in podjetja kot celoto. Komisija se je tokrat odločila,, da bo vzporedno s pripravljanjem osnutka celotnega statuta seznanjala člane kolektiva z njegovimi posameznimi deli, da bi tako vzpodbudila razprave in zbirala mnenja ter predloge posameznih delavcev in kolektivov posameznih ekonomskih enot. Zatorej tokrat v posebni prilogi objavljamo uvodni del statuta s temeljnimi načeli o samoupravnosti in s splošnimi določbami za naše podjetje. Temeljna načela o samoupravnosti so sestavljena v takšnih odstavkih in s takšno vsebino, ki dajejo vpogled v dosedanji razvoj samoupravnosti, predvsem še v razvijanje neposrednega upravljanja v zadnjih letih, in ki kažejo nadaljnjo smer tega razvoja in nekaterih ekonomskih, organizacijskih in drugih rešitev, ki jih bo predpisoval statut v naslednjih svojih delih. Ta načela so torej temelji, na katerih bo zgrajen cel statut v obliki konkretnih normativnih določil. Sledi pet delov: poslovanje, organizacija poslovanja, organizacija delavskega upravljanja, predpisi o delovnem razmerju in končne določbe. Osnutek celotnega statuta podjetja bo pri- lovna skupnost tovarne gumijevih izdelkov SAVA Kranj začela 7. januarja 1950 sama upravljati s podjetjem. Delavci so sami ali po svojih izvoljenih predstavnikih vedno samostojne je odločali o vprašanjih svojega dela, urejali medsebojna delovna razmerja in izvršujoč svoje samouprav- pravila komisija v prihodnjih mesecih s pomočjo nekaterih strokovnih delavcev podjetja, ki jih bo imenovala v tiste podkomisije, katerim bo poverila izdelavo osnutkov nekaterih predmetov ali delov, ki jih bo vseboval statut. Komisija je pripravila načrt dela, po katerih bo objavljala v tovarniškem časopisu nadaljnje osnutke statuta v vseh prihodnjih letošnjih mesecih. Na ta način bi bil do konca leta objavljen osnutek celotnega statuta, po kolektivu in skupščini podjetja pa lahko dokončno sprejet že v začetku prihodnjega leta. Za razprave po kolektivih ekonomskih enot bo dovolj časa, ker bodo posamezni osnutki objavljeni v presledkih najmanj po en mesec dni. Organiziranje in vodenje razprav bo zelo važno, ker bo od tega odvisno, kolikšen del članov kolektiva se bo udeleževal razprav in v kolikšni meri bo vsak član kolektiva spoznal in se pozneje ravnal po določilih statuta. Vsa mnenja in predloge ekonomskih enot bo komisija zbirala in obravnavala, zato bo treba pisati zapisnike in jih predlagati komisiji. Razprave po enotah bo organizirala sindikalna podružnica s sindikalnimi pododbori. Izvršni odbor pravi, da bo naknadno objavil razpored in čas razprav ter poskrbel tudi za vse potrebno glede strokovnega tolmačenja posameznih predpisov, če bo to potrebno. ne pravice razvijali in izpopolnjevali produkcijski proces in socialistične družbene odnose. Za zagotovitev kar najugodnejših pogojev za poslovanje podjetja kot celote ter za utrjevanje in nadaljnje razvijanje samoupravljanja izdaja skupščina podjetja SAVA ta Statut kot medsebojni dogovor vseh članov delovne skupnosti, ki v skladu z ustavnimi in zakonskimi določbami razčlenjuje in zagotavlja izvrševanje njihovih samoupravnih pravic. čeprav je statut podjetja precej novega, pa pomeni le logično nadaljevanje nekega našega notranjega predpisa, ki ga že dolgo poznamo — to je pravil. Pravila so se v jugoslovanskih podjetjih pojavila v letu 1950, ko so delavci prvič začeli sami upravljati s prej državnimi podjetji. V primerjavi z današnjim je bilo tedanje samoupravljanje precej ožje, mar- sikaj o čemer danes delavci, ali pa predstavniki v delavskih svetih ali sami neposredno, odločajo, so tedaj urejali državni organi. Samoupravljanje temelji na revolucionarni spremembi družbenega reda, ki se je pri nas izvršila med osvobodilno vojno in je v dosedanjih trinajstih letih doživelo tedaj še nesluten razvoj. Dočim so delavci v začetku sodelovali pri upravljanju podjetij le po svojih predstavnikih v DS in UO, pa danes vse bolj neposredno, vedno pogosteje sami - ne po predstavnikih urejajo zadeve, ki sc pojavljajo v podjetju. O ekonomskih enotah, njihovih delavskih svetih, zborih delavcev in še o marsičem drugem naša pravila sploh ne govore. Stara so že celih deset let in so le dokaz, kako je nekoč v podjetju bilo, z današnjim stanjem pa nimajo mnogo povezave. Kratek uvod, ki kaže tesno povezavo statuta z našo revolucijo in razvojem, ki je sledil, se zdi zato koristen in potreben. O smotrnosti in obsegu tega uvoda je upati, da bo tudi v razpravi kaj več rečenega. Temelji samouprav- nosti i. Tovarna gumijevih izdelkov SAVA Kranj (v nadaljnjem besedilu: podjetje) se z opravljanjem svoje temeljne gospodarske dejavnosti — predelava naravnega in sintetičnega kavčuka ter drugih visokomolekuralnih snovi v končne izdelke — vključuje v prizadevanje socialistične skupnosti, da bi na osnovi osvobojenega dela nadalje razvijala socialistične družbeno-ekonomske odnose. Razlog obstoja vsakega podjetja je opravljanje določene osnovne naloge. Naša tovarna je del socialistične skupnosti, gospodarimo z družbenimi sredstvi in se ne moremo zapirati v lastne meje, ampak je potrebno, da delujemo povezano z občino, republiko in zvezo. Planiranje, predlogi, posvetovanja in druge oblike medsebojne povezanosti so po-l robne in koristijo tako družbenopolitičnim skupnostim (to so občine, republike, zveza) kot tudi podjetju oziroma njegovim članom. II. Podjetje je samostojna samoupravna organizacija, ki temelji na svobodno združenem delu s produkcijskimi sredstvi ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi. Delavci v okviru zakonskih določil samostojno odločajo o rabi družbenih sredstev podjetja in o smotrnem razpolaganju z njimi. Prizadevati si morajo, da jih kar najbolje izkoristijo, vzdržujejo in obnavljajo. Odkar delavci samostojno upravljajo družbena sredstva podjetja, se jim določene obveznosti in omejitve lahko nalože le z ustavo, zakoni ali na osnovi zakona izdanimi predpisi. Pravic, ki so določene v ustavi in zakonih, ne more omejevati noben državni organ. Samostojnost pa seveda ne pomeni tudi neurejenosti in anarhije. Z družbenimi sredstvi je treba kar najpametneje gospodariti in prav je, da se ta dolžnost jasno postavi tudi v statutu. III. Delavci podjetja uresničujejo pravico in dolžnost samoupravljanja v ekonomskih enotah, z referendumom in v drugih oblikah neposrednega odločanja, kakor tudi po svojih predstavnikih v skupščini podjetja in drugih organih delavskega upravljanja. Pri tem jim morata organizacija dela in upravljanja omogočati, da kar najbolj neposredno odločajo v vprašanjih dela, o urejanju medsebojnih razmerij in o vprašanjih, ki se tičejo njihovega ekonomskega položaja. Vsi delavci so hkrati dolžni zagotoviti kar najugodnejše pogoje za vsklajeno delo in uspešno poslovanje podjetja kot celoto. Pravico sodelovanja pri upravljanju pridobi delavec z vključitvijo v delovno skupnost podjetja. Samoupravljanje je treba uresničevati v skladu s splošnimi družbenimi interesi, ki jih izražajo ustave, zakoni, družbeni pla- ». .. Nova ustava SFRJ nam daje pravico in nas hkrati tudi obvezuje, da izdelamo do aprila prihodnjega leta po delovnih organizacijah statute. Tako bomo lahko sami izdelali zakon, s katerim bomo v okviru določil Ustave SFRJ in SR Slovenije urejevali družbeno-politične in gospodarske odnose v podjetju. S to prilogo začenjamo z objavljanjem posameznih delov osnutka statuta v želji, da bi razprava čim uspešneje obdelala predloženo gradivo, želimo, da bi ne bilo člana kolektiva, ki ne bi razpravljal o prdlaga-nem gradivu in izrekli svoje mnenje ter predlagal izboljšave ali spremebe. S tem bo pripomogel k še boljšemu in uspešnejšemu delu in razvoju tovarne! ...« (Iz razgovora s predsednikom komisije za statut pri skupščini kolektiva — Rudijem Nadižav-cem) A - Uvodni del ni in drugi sklepi predstavniških organov družbcno-političnih skupnosti. Kot je bilo že omenjeno, so delavci najprej vodili podjetje večinoma po svojih izvoljenih predstavnikih v delavski svet in upravni odbor. Kasneje se je pokazalo, da je marsikje povezava med kolektivom in člani delavskega sveta in upravnega odbora preslaba, da ni isto, če o najvažnejših zadevah odloča 40 predstavnikov ali vseh 1.300 delavcev podjetja, itd. Z nastankom ekonomskih enot pa se je neposredno upravljanje še ojačalo. Zgrešeno bi bilo trditi, da je z uvedbo ekonomske enote, delavskega sveta ekonomske enote in drugih oblik upravljanja v ekonomski enoti, že vse urejeno na najboljši način. Gotovo pa je, da so možnosti, da vsak delavec lahko vpliva na delo podjetja oz. njegovega dela (to je ekonomske enote) z uvedbo ekonomske enote dokaj večje in da je marsikdaj le naša premajhna zavzetost vzrok naših kritik na račun slabega dela organov upravljanja. Poti in možnosti je vse več in ustava nam nalaga dolžnost, da tudi s statutom organiziramo delo in upravljanje v podjetju tako, da bo neposredno upravljanje vse uspešnejše. IV. Le delo in uspehi dela določajo materialni , in družbeni položaj delavca našega podjetja. Njegov osebni dohodek je odvisen od uspeha lastnega dela, uspeha ekonomske enote in uspeha celotnega podjetja. Delavci samostojno razporejajo delež proizvoda, ki gre podjetju, na del namenjen za razvoj materialne osnove in za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb in na del namenjen za njihove osebne dohodke. Pri tem se morajo ravnati po družbenih merilih delitve dohodka. Takšna delitev je dopustna na osnovi prigospodarjenega dohodka, ki ga kolektiv doseže s komercialno realizacijo svojih proizvodov. Delavci zatorej neposredno sodelujejo in po svojih predstavnikih v organih upravljanja podjetja odločajo o pogojih menjave proizvodov in storitev na domačem in tujem tržišču ter o drugih vprašanjih, ki se tičejo uspešnega poslovanja podjetja. I l Delo vsakega posameznika bi moralo biti edina osnova za njegove pravice in družbeni položaj. Uspehi njegovih delovnih prizadevanj — ne pa drugi razlogi — bi morali biti edino merilo, po katerem bi ga sodili in nagrajevali. Vendar pa temu še ni tako! Uspehi dela posameznega delavca, njegove ekonomske enote in celotnega podjetja so tri sestavine, ki bodo morale vplivati na osebni dohodek, da bo odražal vsa delavčeva prizadevanja kot tudi njegove napake in škodo, ki jo je pri delu povzročil po svoji krivdi. V. Za dosego čimvečjega učinka se mora poslovna politika podjetja neprestano prilagajati potrebam tržišča, za kar je potrebno stalno analiziranje gibanja tržnih odnosov, primerjanje rezultatov gospodarjenja s prejšnjimi obdobji in z rezultati gospodarjenja drugih sorodnih podjetij. Za te in druge potrebe analize so dolžne skrbeti ustrezne strokovne službe v podjetju. Gumarskem inštitutu in Gumarskem izobraževalnem centru. Vo potrebi pri tem sodelujejo tudi zunanje ustrezne institucije. Strokovne službe in zavodi so dolžni oblikovati poslovno politiko v perspektivnih nrogramih razvoja podjetja in v letnih gospodarskih planih, ki morajo vsebovati planike obveznosti za vsa področja udejstvovania delavcev podietja. Takšno planiranje mora omogočiti delavcem podjetja in njihovim organom upravljanja, j;; da s svojimi odločitvami vzpo-i stavljaio trdne vezi v delu pro-f|V*izvodnih in nnmožnih ekonomskih y|| enot ter strokovnih služb za ne-iŽf, moteno kontinuirano nroizvod-»Jjjnio in za dosego enotnih poslov-Jajinih ciljev podjetja. Kadrovska politika kot sestavni del poslovne politike podjetja mora podpirati in razvijati sodobne principe industrijske organizacije dela in uvajanje sodobnih metod dela ter se odražati v planih in programih za načrtno pridobivanje in izobraževanje potrebnih strokovnih kadrov. Z ustreznimi plani in programi se mora kadrovska politika razširjati tudi na področja tistih socialnih dejavnosti, ki jih opravlja bodisi podjetje samo ali v sodelovanju s komunalno skupnostjo. Tisti časi, ko je bilo po naših izdelkih tako povpraševanje, da so bili vsi prodani že za mesece vnaprej, so mimo. Zaradi konkurence drugih domačih gumarskih tovarn in boja z velikimi in izkušenimi podjetji na mednarodnem trgu bi bili brez smotrne poslovne politike že vnaprej obsojeni na neuspeh. Oblikovanje poslovne politike pa mora biti tako, da je zagotovljena temeljita priprava in da povezuje vse delo podjetja v skladno celoto. O tem ali rabimo ali ne rabimo strokovne kadre, je bilo že toliko govorjenega in napisanega, da je všem jasno. Niso nam potrebni le moderni stroji, ampak tudi sposobni delavci in organizatorji proizvodnje. VI. Pravica in dolžnost delavcev podjetja sta, da po svojih izvoljenih predstavnikih v organih upravljanja organizirajo proizvodno in drugo dejavnost podjetja po sodobnih načelih industrijske proizvodnje, pri čemer morajo uvajati sodobne metode dela in izkoriščati znanstvene dosežke, sežke. Za ustvarjanje najugodnejših pogojev za proizvodnjo, delavci upoštevajoč načela družbene delitve dela, odločajo tudi o proizvodnem sodelovanju, specializaciji, kooperaciji, spojitvi in o združitvi podjetja ter o drugih oblikah sodelovanja in povezovanja s strokovnimi združenji, zbornicami, inštituti in ustanovami podobne dejavnosti. Podjetje ustanavlja in po svojih predstavnikih sodeluje pri upravljanju delovnih organizacij, ki s svojim strokovnim ali znanstvenim delovanjem lahko pripomorejo k uspešnemu poslovanju podjetja. Za opravljanje podobnih znanstvenih in strokovnih nalog, kot sta osvajanje nove tehnologije in izobraževanje strokovnih kadrov, je podjetje ustanovilo Gumarski institut in Gumarski izobraževalni center. Oba sta samostojna zavoda, katerih odnose napram ustanovitelju urejajo zakonski predpisi, posebni pravilniki, pogodbe in drugi podobni akti. Vsi delavci so dolžni v odnosih med ekonomskimi enotami podjetja in v odnosih do drugih podjetij, zavodov ali ustanov ravnati se po načelih dobrega gospodarjenja in socialistične poslovne morale. Podjetje je ustanovilo Gumarski izobraževalni center in Gumarski inštitut z namenom, da pripomoreta k njegovemu boljšemu delu. Ti dve delovni organizaciji sta samostojni, delo obeh pa je za podjetje izredno važno. Delovna organizacija je nov pojem, ki ga uvaja ustava. Obsega pojem podjetja in zavoda. VII. Delavci neposredno ali po izvoljenih predstavnikih ustvarjajo pogoje za svoje delo, uresničujejo pravice iz skuonega dela in urejajo medsebojna delovna razmerja, pri čemer zlasti odločajo o vstopu delavcev podjetje, o premeščanju, izobraževanju in napredovanju, o prenehanju delovnega razmerja ter o drugih medsebojnih razmerjih. Pri urejanju delovnih pogojev so zlasti odgovorni za učinkovito higiensko - tehnično in zdravstveno varstvo, kar tudi zagotavlja dvig produktivnosti in višji standard delavcev. Izobraževanje je pravica in dolžnost vsakega člana podjetja. Za dosego čimvečjega uspeha pod- jetja delavci ustvarjajo pogoje za strokovno izobraževanje in usposabljanje, ki zajema obvezno usposabljanje in uvajanje vseh novih delavcev, izobraževanje in štipendiranje novih delavcev glede na predvidene potrebe podjetja ter strokovno izpopolnjevanje in ekonomsko izobraževanje delavcev za uspešno izvrševanje funkcij samoupravljanja. Izhajajoč iz načela socialističnega humanizma in za stalno rast produktivnosti dela delavci zboljšujejo svoje delovne razmere v skladu z materialnimi možnostmi podjetja kot so: urejanje stanovanjskih vprašanj, skrb za družbeno prehrano, oddih in rekreacijo in posebna zaščita žena, mladine in invalidov. Podatki kažejo, da delavci prav o delovnih razmerjih zelo veliko razpravljajo in odločajo. Sprejemanje, premeščanje, HTV, izobraževanje in podobna vprašanja so pogosto predmet obravnavanja v zborih delavcev, delavskih svetih ekonomske enote in v drugih samoupravnih organih. Le vprašanja o osebnem dohodku se pojavljajo še pogosteje od njih. VIII. Delavci poleg statuta tudi z drugimi samoupravnimi akti urejajo notranja delovna, samoupravna in materialna razmerja v podjetju. Pri tem so dolžni oblikovati tako notranjo zakonodajo, da podjetje deluje kot skladna celota, v kateri odnosi med delovnimi enotami in med njimi ter podjetjem temelje na enakopravnem sodelovanju po načelu delitve dela, v katerem se usklajujejo individualni in kolektivni interesi in ustvarjajo pogoji za uresničevanje pravic posameznikov, ki izvirajo iz skupnega dela. Množica različnih pravilnikov in poslovnikov, ki so danes v podjetju, kaže, da so taki notranji akti potrebni. Vendar pa že najvažnejši teh predpisov — pravila — zaradi zastarelosti v glavnem ne dosega svojega namena in tudi kak drug pravilnik morda ni več potreben, je zastarel, ali pa nasprotuje določilom kakega drugega samoupravnega predpisa. Tudi vsak sklep samoupravnih organov ni bil vedno v skladu z notranjimi predpisi. Včasih je to povzročila zastarelost pravilnika, drugič spet nepoznavanje tega precej obsežnega materiala. Z ureditvijo in izpopolnitvijo vseh teh predpisov bodo šele lahko služili svojemu namenu. IX. Ker se v okviru družbeno-politič-ne skupnosti s planiranjem usklajuje razvoj gospodarstva in družbenih služb in ker družbena skupnost s kreditiranjem in z drugimi oblikami pomoči pomaga podjetju pri razširjevanju materialne osnove njegovega dela in kpr se zlasti v okviru občine ustvarjajo tudi pogoji za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov in urejajo druga vprašanja skupnega pomena, zato podjetje v skladu s svojimi materialnimi možnostmi pomaga in sodeluje pri reševanju teh vprašanj. Pravica in dolžnost podjetja je, da daje predstavniškim organom družbeno-politične skupnosti mnenja in predloge o posameznih vprašanjih in da obravnava njihove predloge in priporočila ter se izjasni o njih. Zaradi samostojnosti podjetja se marsikatere zadeve, o kateri bi prej lahko izdal državni organ obvezen sklep, ne da več urejati na tak način. Zlasti za skupne potrebe občanov (šolstvo, zdravstvo, komunalne zgradbe) občine nemalokrat zbirajo sredstva na drugačen način. Najprej natančno razložijo zadevo z vseh strani, nato pa to zadevo pripo-roče delovnim organizacijam, da o njej razpravljajo in odločajo na ustrezen način. Priporočilo ni obvezno, ampak nam z njim občina le priporoča, kaj bi bilo za skupne interese najbolj primerno. Zgodilo pa se je v podjetjih, da taka priporočila sploh niso prišla do organov, ki so pristojni za odločanje o njih. To je razlog za predlagani drugi odstavek te točke našega predloga osnutka. X. V podjetju delujejo družbenopolitične organizacije: — Zveza sindikatov Jugoslavije — Zveza komunistov Jugoslavije — Zveza mladine Jugoslavije kot prostovoljne zveze delovnih ljudi, v katerih se združujejo delavci zaradi uresničevanja njihovih s statuti in programi obseženih nalog in delujejo za uveljavitev druž-beno-političnega položaja delavcev in spoštovanje njihovih pravic, ki temelje na določilih ustave SFRJ. Ker se v njih združujejo številni člani delovne skupnosti, imajo pravico obravnavati vsa vprašanja, ki se tičejo dela in poslovanja podjetja, ekonomskih enot in posameznikov in dajati o njih pristojnim organom svoja mnenja in predloge. Pri tem ne smejo omejevati pristojnosti samoupravnih in drugih organov podjetja! Za omogočanje njihovega dela jim organi podjetja morajo dajati podatke, analize in poročila, ki so izraz pravice delavcev do informiranosti, in jim v skladu z njihovimi potrebami in obsežnostjo dela materialno omogočajo njihovo delovanje. Po številnih razpravah o tem, kako bi zajeli v statut družbeno politične organizacije, je komisija mnenja, da ne kaže v statutu političnim organizacijam dajati velikih pooblastil ali jim predpisovati konkretnih nalog. Naloge vsake organizacije določajo njeni statuti in programi. Kljub temu ta zadeva še ni dokončno razčiščena in verjetno je, da še nismo našli najboljše obdelave političnih organizacij v našem statutu. Ne le politični delavci, ampak tudi drugi bodo v razpravi gotovo prispevali koristne predloge in mnenje o tem vprašanju. Splošne določbe i. Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo vlade FLRJ št. 2065/14 z dne 31. 12. 1946 in je vpisano v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. FL 496/54 od 2. septembra 1955. Podjetje posluje pod firmo Tovarna gumijevih izdelkov SAVA Kranj. Skrajšan naslov podjetja je GUMA Kranj. Sedež podjetja je v Kranju, Gregorčičeva ulica 8. Zaščitni znak podjetja predstavlja krog, v katerem je dvigalec uteži. Podjetje tvorijo proizvodni obrat I v Kranju, Gregorčičeva ul. 8, proizvodni obrat II v Kranju, škofjeloška, 3 proizvodni obrat III na Vrhniki, ki pa nimajo položaja samostojnega obrata v smislu Uredbe o ustanavljanju podjetij in obr-tov. Samostojne poslovne enote v sklopu podjetja so: Delavska restavracija in Počitniški dom, katerih poslovanje je urejeno s posebnimi pravili. Tovarna SAVA je po svojem delavskem svetu ustanovitelj dveh ustanov, ki poslujeta kot samostojne pravne osebe za potrebe ustanovitelja: Gumarski inštitut, ustanovljen s sklepom DS, dne 2. 10. 1961 Gumarsko - izobraževalni center, ustanovljen s sklepom DS, dne 18. 7. 1960. Poslovanje obeh navedenih ustanov je urejeno s posebnimi pravili. III. Podjetje je pravna oseba in kot taka lahko pridobiva imovinske pravice in obveznosti. Za svoje obveznosti odgovarja z družbenimi sredstvi v skladu s splošnimi predpisi. IV. Predmet poslovanja podjetja je izdelava avto in velo pnevmatike, gumenega tehničnega, sanitarnega, galanterijskega in športnega blaga. V. Za prodajo svojih izdelkov na drobno ima podjetje lastno trgovsko mrežo s po .lovalnicami v: 1. Kranju, Koroška 11 pod imenom SAVA Tovarna gumijevih izdelkov Kranj, Prodajalna Kranj 2. Beogradu, Knez Mihajlova 47 pod imenom SAVA Tvornica gumenih proizvoda Kranj, Prodavnica Beograd 3. Zagrebu, Gajeva ulica 2 b pod imenom SAVA Tvornica gumenih proizvoda Kranj, Prodavnica Zagreb 4. Sarajevu, Maršala Tita 15 pod imenom SAVA Tvornica gumenih proizvoda Kranj, Prodavnica Sarajevo 5. Skopju, Ljubljanska ul. 14 pod imenom SAVA Tvornica gumenih proizvoda Kranj, Prodavnica Skopje Odnosi med podjetjem in trgovsko mrežo so urejeni s pogodbo. Predmet poslovanja trgovske mreže podjetja je prodaja izdelkov podjetja na drobno. Podjetje ima registrirano predstavništvo pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Beogradu za sklepanje pogodb o nakupu in prodaji blaga v imenu in za račun matičnega podjetja. VI. Podjetje ima dovoljenje za zunanjetrgovinsko poslovanje in je vpisano v zunanjetrgovinskem registru pri Gospodarskem sodišču v Ljubljani pod reg. št. III R 163/63-2. Predmet zunanjetrgovinskega poslovanja je izvoz in uvoz blaga v mejah, kot je to določeno za proizvajalne gospodarske organizacije. VII. Podjetje zastopa glavni direktor in tudi podpisuje zanj. V odsotnosti glavnega direktorja po njegovem pooblastilu izmenoma zastopajo podjetje in zanj podpisujejo tehnični direktor, komercialni direktor ali kadrovski direktor. Listine denarnega, materialnega, obračunskega in kreditnega značaja podpisuje poleg glavnega direktorja še finančni direktor, v njegovi odsotnosti pa računovodja podjetja. Glavni direktor lahko pooblasti tudi druge osebe, da zastopajo podjetje in podpisujejo zanj za posamezen posel, za vrsto poslov aii za določeno obdobje. Brez posebnega pismenega pooblastila glavnega' direktorja ne more nihče zastopati podjetja, niti podpisovati zanj. Če je s splošnimi predpisi določeno, da mora podpisovali posamezne listine, razen glavnega direktorja ali pooblaščenega predstavnika podjetja še kdo drug, zlasti predstavnik delavskega samoupravljanja, podpisuje te listine taka oseba, vendar je za pravno veljavni prevzem obveznosti za podjetje v vsakem primeru potreben podpis glavnega direktorja, ali pooblaščene osebe. V času, ko je izpraznjeno mesto glavnega direktorja, podpisuje firmo vršilec dolžnosti glavnega direktorja, ki ga določi upravni odbor podjetja. VIII. Podjetje je včlanjeno v ustrezni zbornici, v okviru katere si prizadeva v sodelovanju z drugimi delovnimi organizacijami reševati tehnološka, proizvodna, investicijska, kadrovska, gospodarska in druga vprašanja skupnega pomena. Splošne določbe obsegajo navedbe o podjetju, ki bi nekako o-dgovarjale osebnim podatkom posameznika. Ime, čas ustanovitve, predmet poslovanja in krajevna opredelitev so enake kot naša imena, dnevi rojstva in kraji bivanja. Cesto slišimo, da je direktor zakoniti zastopnik podjetja. To pomeni, da predstavlja podjetje in podpisuje zanj. Kdo ga lahko poleg njega tudi zastopa, kdaj in kdo je direktorjev namestnik in podobno pa vsako podjetje samo uredi. Končno le športni objekt za množično udejstvovanje • Pretekle dni je dobil konč- • no tudi Kranj svoj športni 0 stadion. Za mestnim kopali-0 sčem se razprostira mogočen • športni objekt, na katerega • igriščih in tekališčih se bo- • do lahko zbirali in se kre- • pili športa željni prebivavci 0 Kranja in okolice. Posebej 0 so se razveselili naši igrav-0 ci rokometa in tenisa, saj 0 je končno le rešeno vpra-0 šanje primernih prostorov 0 \za vadbo in tekmovanja. V okviru slavnostnih prireditev ob odkritju novega stadiona so sodelovali tudi naši igravci rokometa. Sodelovali so v drugi reprezentanci Kranja, ki se je pomerila z ljubljansko Olympio in tržiškim Partizanom. Moštvo je obakrat klonilo — prvič s 5:8, drugič pa z 8:13. Tekme z Amsterdamom pa ni bilo, ker so gostje dvoboj zaradi hude vročine prepustili brez igre. Vrstni red sodelujočih moštev je bil: 1-Trbovlje, 2. Tržič, 3. Olympia, 4. Kranj I, 5. Kranj U, 6. Amsterdam (Niz.). Sava in Peternel zmagali na občinskem strelskem prvenstvu 0 BLAŽ STUDEN — GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER 0 Minulo občinsko prvenstvo strelcev z malokalibrskim orožjem v Kranju, ki je bilo 6. in 7. julija je bilo najbolj uspešno za naše tekmovavce. V članski ekipni konkurenci je zmagala »Sava« z 911 od 1.200 možnih krogov, v konkurenci pištoljašev in v streljanju z malokalibrsko puško pa Franci Peternel. Zadnji uspeh naših strelcev kaže, da so bili v preteklem obdobju dokaj delavni. Tega pa ne moremo trditi za mladinsko ekipo, ki ni dosegla kakega vidnejšega uspeha. Ob vsem tem je škoda, da nimamo tudi ženske ekipe. Potem bi nastopali v popolni zasedbi in žel^ uspehe tudi v skupni konkurenci. Vrstni red članskih ekip: 1. »Sava« I 911 od 1200 možnih krogov, 2. B. E. Kranj 885, 3: »Iskra« 815. 4. »Sava« II 746 krogov. Naši mladinci so dosegli 452 od 1200 možnih krogov komaj 3. mesto! V konkurenci posameznikov jo bil vrstni red najboljših pištolp-r šev naslednji: 1. Franci Peternel z 242 od 300 možnih krogov, 2. Blaž Studen 197 in 3. Mirko Štif-ter 191 krogov. V streljanju z malokalibrsko puško so se tekmo-vavci na vrhu zvrstili takole: 1. Z rokometnega turnirja v Kranju — naš Zorman je bil V trikrat uspešen s sedmerca Franci Peternel 255 od 300 mr-žn: krogov, 2. Vinko Peternel 232, 3. Janez Studen 217, 4. Stane Košnik 207 krogov, itd. Poletne počitnice se približujejo kraju, zato bomo morali tudi strelci bolj poprijeti. Vabimo vse aktivne strelce in tiste, ki jih ta šport veseli, da pridejo bliže in da pričnejo redno vaditi. Za množično udeležbo je poskrbljeno, saj imamo zaenkrat dovolj orožja pa tudi streliva. Ciril Zupan iz delavske restavracije spada med najboljše mlade jugoslovanske kolesarje Potušek odličen s 442 podrtimi keglji v 100 lučajih mešano 0 Na nedavnem četveroboju kegljaških ekip starejših članov Ijub-0 Ijanskega Slovana in Enotnosti, domačega Triglava in moštva 0 »Simon Jenko« iz Podreče je dosegel duhovni vodja naših 0 kegljavcev Avgust Potušek odličen rezultat s 442 podrtimi keglji. Primer je omembe vreden zato, ker kaže dober rezultat tovariša Potuška, kako zelo primeren šport je kegljanje zlasti za nekoliko starejše ljudi. Za njim je že srečanje z »Abrahamom«, pa je kljub temu dosegel rezultat, ki ga v disciplini sto lučajev mešano zelo poredkoma dosegajo tudi najboljši kegljavci. Rezultati: 1. Slovan 2378 kegljev, 2. Enotnost Kranj 2338 Keg lia nie (Potušek 442, Knific 405, čenčič 383, Hočevar 381, Rozman 364 in Vidmar 361), 3. Ilirija 2234, 4. »Simon Jenko« 2227. Najstarejšemu kegljavcu v našem podjetju Avgustu Potušku čestitamo k izrednemu uspehu! Kmalu se bo nadaljevalo prvenstvo med ekonomskimi enotami Nogomet « re M. ■LaL" mUm. >-x n dan so me II računovodstvo nekaj »zanimivih« računov. Kažejo, da pri nas še nismo pričeli varčevati in preudarno trošiti denar za najrazličnejše namene. Evo nekaj primerov! Iz nekega računa za potrebe delavske restavracije je možno razbrati, da so naročili za sodelavke zaščitne ženske čevlje, ki so stali od 4.500 do 5.300 dinarjev en par. Zanima me, če si naše gospodinje tudi doma omišljajo tako drage čevlje za delo v kuhinji! S kakšnim čutom gospodarja nabavljamo različna sredstva za potrebe proizvodnje, pove tudi primer z moškimi srajcami. Za zaščito delavcev v proizvodnji kupujemo moške srajce po 2952 dinarjev, če- ši počitniškem domu v Crikve-nici so čez noč ugotovili, da nimajo dovolj drv. Ker je bila naglica velika, tudi ni bilo časa za premislek o tem, kaj se bolj izplača. V Kranju so nabavili brezova in bukova drva ter jih skupaj z nekaj krompirja prepeljali v Crikvenico. Kalkulacija kaže, da smo ustrelili precejšnjega kozla. Prevoz nas je veljal 36 tisočakov, zato je cena »brezovih« drv poskočila na okrog 8000 dinarjev za kubični meter. Najbrž komentar ni potreben, ali ne!! No, takih »primerčkov« je še več. poklicali v naše Tako vsaj pravijo naši finančniki, in mi pokazali Upam, da se bomo v bodoče bolj trudili varčevati — še posebej tam, kjer zametujemo dosti večja sredstva kar tako, »mimo grede«! Pa brez zamere. Vse napisano drži. O tem sem se prepričal Prejmite tople pozdrave. Pa še nekaj o Gorenjskem sejmu. Na veseličnem prostoru so bile cene pijač in jedač zares »zaguljenc« — za ko k to in kranjsko klobaso z žemljo in gor-čiso ste odšteli 205 dinarjev, za veliko pivo pa 110 dinarjev. Med sejemskimi dnevi ste se sproti zalagali s kruhom, kajti kranjski peki so že v preteklih dneh pokazali, kako razumejo svojo vlogo — ne da so oni zaradi potrošnikov, ampak da so potrošniki zaradi njih. Ta,ko jim je tudi vseeno, če ni kruha v soboto popoldne, v nedeljo Ker je preostalo do konca me* seča avgusta komaj še dobrih deset dni, je prav, če spomnimo igravce nogometnih moštev, ki nastopajo v tekmovanju za prvaka med ekonomskimi enotami, naj se prično pripravljati na nadaljevanje prvenstva. Kakor je bilo že prvotno določeno, se bo pričelo s 1. septembrom, končati pa se mora do 15. septembra. Da ne bo kasneje zagate s termini, svetujemo moštvom, ki imajo še več zaostalih neodigranih srečanj, naj se dogovorijo za od-igranje tekem že v avgustu. Sedaj je še suho in toplo vreme, kaj bo pa prinesla bližajoča se jesen, nihče ne ve. Za vsa podrobnejša pojasnila se obračajte na vodjo tekmovanja Rajka Debeljaka — inštruktorja za teoretični pouk v obratu I. Z vztrainim delom so prišli uspehi 0 Kolesarski šport je v Kranju malo razvit, čeprav so se pojavili prvi Kranjčani na tekmovalnih stezah in raznih krajših dirkah že pred zadnjo vojno. Dirkalno kolo in vsa ostala tekmovalna oprema precej stane, zato si človek težko zamišlja v tein športu resničnega amaterja - športnika, ki presedi dnevno ure in ure na železnem konjičku, premleva desetine kilometrov in poleg vsega prostega časa troši tudi precej denarja za vzdrževanje opreme, za boljšo hrano. Redki so taki. Mednje spada tudi nadarjeni kolesar CIRIL ZUPAN, ki ga vsi poznate. Dela v naši delavski restavraciji. Ker je vzoren športnik, tokrat o njem nekaj besed. Ciril je pravi primer športnika, ki se je z vztrajnim delom in sa-moodpovedovanjem povzpel v vrhove jugoslovanskega kolesarskega športa. Njegov naj večji uspeh je drugo mesto na mladinskem republiškem prvenstvu. Tekmuje za kolesarski klub Mladost v Kranju. Z redno vadbo je pričel pred tremi leti. Pred zadnjo letošnjo dirko za naslov republiškega mladinskega jrvaka je imel Ciril Zupan štiri točke naskoka pred svojim bratrancem, stalnim tekmecem Francijem Hvastijem. Na progi Ajdovščina—Tolmin pa je imel težave, ker je bil bolan in nepripravljen. Pred tem tekmovanjem je bil namreč na taborjenju s predvoja-ško vzgojo. Prednost štirih točk je bila premalo, kajti Hvastija je s prvim mestom na dirki zbral toliko točk, da ga je prehitel za eno točko. Ciril je letos vozil tudi na dirki »Po Jugoslaviji«. Bil je 50. V dirki za »Nagrado Krima« je bil 3. Poleg teh dveh uspehov je dosegel še nekaj drugih, nič manjših. Zato ga strokovnjaki upravičeno uvrščajo med naše perspektivne kolesarje. Škoda je le, da nima večjih možnosti za intenzivne priprave, ki jih prirejata republiška in jugoslovanska kolesarska zveza za mlade in nadarjene kolesarje. Ciril trenira kar sam, skrivnosti tega športa, razne trike, itd. pa se uči sproti med dirkami. Trenira redno vsak dan, letno pa prevozi okrog 12 do 13 tisoč kilometrov. Ludvik PAUŠER prav so za take namene naprodaj dopoldne ali kak drug čas. Oni pač posebno prirejene srajce po 1700 do nimajo problemov, kako prodati 1800 dinarjev. Dinar v gospodarski svoje izdelke . ..! organizaciji velja prav toliko kot yas pozdravlja vaš stalni sodela-tisti, ki ga potrošimo za osebne po- vec trebe! Tepe Lez’nga Ali poznaš svoj kolektiv Pretekli teden smo vam zastavili, dragi bravci in reševavci, prvih osem vprašanj v nagradnem tekmovanju ALI POZNAŠ SVOJ KOLEKTIV. Odgovori so bili precej presenetljivi, saj lep del reševavcev na primer ni vedel, za katero spominsko ploščo gre niti ne, da smo na eni izmed fotografij prikazali plažo pod našim počitniškim domom v Crikvenici. Tokrat objavljamo le sedem vprašanj. Ta pa so zato nekoliko težja. Upamo, da boste imeli pri reševanju več uspeha kot v prvem kolu. ROK ZA ODDAJO REŠITEV JE SOBOTA, 31. AVGUST. V tekmovanju lahko sodelujejo člani kolektiva, njihovi ožji svojci, upokojeni delavci naše tovarne, naši štipendisti in učenci poklicne gumarske šole. Med reševavce bomo podelili z žrebom deset denarnih nagrad po 500 dinarjev, če bomo pravočasno prejeli najmanj 50 odgovorov! 1. VPRAŠANJE: Koga pred- stavlja fotografija? A — šef investicijskega vzdrževanja Bruno ing. Skumavc B — vodja proizvodnje obrata I Mirko ing. Bedekovič C — vodja proizvodnje obrata II Drago ing. Smodiš 2. VPRAŠANJE: Katera zgradba je to? A — internat poklicne gumarske šole ob Stari cesti B — stanovanjski blok naših delavcev v Kranju C — mladinski dom tovarne »Sava« na Gašteju 3. VPRAŠANJE: Katerega izmed naštetih strojev predstavlja slika? A — vulkanizacijski stroj RO-TO-CtiRE B —. vulkanizacijski stroj CO-BERTZ C — kalander za vlačenje plošč 4. VPRAŠANJE: Kdo je ta član kolektiva? A — vodja transportnega oddelka Martin Bajželj B — glavni planer Franc Vreš C — izmenski delovodja Valjarne I Franc Kozina 5. VPRAŠANJE: Kaj leži na mizi pred delavko? A — tesnila za vlaganje sadja v VVECK kozarce B — tesnila za EKONOM lonce C — kovinski obročki za diafragme 6. VPRAŠANJE: Kakšno športno panogo, ki jo gojimo v našem kolektivu, predstavlja fotografija? A — mali rokomet B — nogomet C — košarka 7. VPRAŠANJE: Kaj dela delavec? A — vulkanizira moped zračnice B — vulkanizira avtoogrevne duše C — vulkanizira avtozračnice IME IN PRIIMEK: