V L O G A I N D E L O V A N J E Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije. Ustanovljena je bila s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije 25. junija 1991. Banka Slovenije je 8. oktobra 1991 izdala in izročila v obtok vrednostne bone kot začasni denar, septembra 1992 pa je izročila v obtok prvo uradno slovensko valuto – tolar. Banka Slovenije je od 1. maja 2004, ko je Republika Slovenija postala članica Evropske unije, del Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Republika Slovenije je 1. januarja 2007 uvedla evro kot svojo uradno valuto. S tem je Banka Slovenije postala tudi del Evrosistema. Banka Slovenije je pri izvajanju svojih nalog neodvisna, vendar je kot ustanova, ki opravlja javno funkcijo, hkrati odgovorna državljanom in njihovim izvoljenim predstavnikom. Makrobonitetna politika Področja delovanja Banke Slovenije V Banki Slovenije Denarna politika identificiramo, spremljamo Poglavitni cilj Evrosistema, katerega in ocenjujemo sistemska del je tudi Banka Slovenije, je ohranjati tveganja za finančno stabilnost stabilnost cen. ter sprejemamo potrebne ukrepe za preprečevanje oziroma omejevanje določenih tveganj. V Banki Slovenije svoj mandat Poleg osnovnih opravljamo še druge samostojno in v okviru Evropskega naloge. sistema centralnih bank izpolnjujemo na štirih temeljnih stebrih delovanja. Skrbimo za nemoteno delovanje plačilnih sistemov in sistemov za Izvajamo skupno denarno politiko poravnavo vrednostnih papirjev Evrosistema. Sprejemamo in ter izvajamo pregled nad njihovo izvajamo ukrepe, ki vplivajo na ceno varnostjo in učinkovitostjo. in razpoložljivost denarja v gospo-Reševanje bank darstvu ter na izbrani cilj denarne Opravljamo vse potrebne aktiv-politike. Naš temeljni cilj je stabilnost nosti za učinkovito oskrbo območja V Banki Slovenije zagotavljamo cen, kar je tudi glavni cilj Evropskega Slovenije s primernimi in pristnimi urejeno reševanje bank v sistema centralnih bank, katerega bankovci in kovanci. Prav tako težavah s kar najmanjšimi del je Banka Slovenije. zamenjujemo tolarske in poškodo-posledicami za gospodarstvo vane evrske bankovce ter izdajamo in in javne finance. V okviru makrobonitetne politike prodajamo priložnostne kovance za identificiramo, spremljamo in ocenju-zbiratelje in širšo javnost. jemo sistemska tveganja za finančno stabilnost ter sprejemamo potrebne Upravljamo nacionalno zbirko ukrepe za preprečevanje oziroma podatkov o zadolženosti fizičnih omejevanje določenih tveganj. oseb iz naslova kreditnih poslov (SISBON) in zadolženosti poslovnih Nadzorujemo poslovanje bank subjektov (SISBIZ). in hranilnic z namenom pravo- časne prepoznave tveganj na vseh Prav tako delujemo kot plačilni področjih delovanja bank in hranilnic in/ali fiskalni agent države in kot ter z učinkovitim ukrepanjem zagota-predstavnik države v mednarodnih vljamo tako stabilnost bank in denarnih organizacijah, vodimo hranilnic kot bančnega sistema. račune za Republiko Slovenijo, državne organe in osebe javnega Zagotavljamo urejeno reševanje prava, opravljamo naloge finančne, bank v težavah s kar najmanjšimi denarne, bančne in plačilnobilančne Mikrobonitetni nadzor posledicami za gospodarstvo in statistike ter upravljamo uradne vlagatelje. devizne rezerve in drugo premoženje V Banki Slovenije nadzorujemo poslovanje Banke Slovenije. bank in hranilnic z namenom pravočasne prepoznave tveganj. Denarna politika Denarna politika se nanaša na tiste Pomen cenovne stabilnosti odločitve centralne banke, s katerimi ta vpliva na ceno in razpoložljivost Nujen pogoj za zdravo gospodarstvo denarja v gospodarstvu. Te odločitve je, da cene v povprečju v daljšem prispevajo k višjemu življenjskemu obdobju znatno ne naraščajo niti standardu, trdni gospodarski rasti in ne padajo. Močno naraščajoče visoki zaposlenosti. cene (inflacija) ali padajoče cene (deflacija) povzročajo negotovost in škodujejo gospodarstvu. Ohranjanje stabilnosti cen O inflaciji govorimo, ko pride do Cilj Evrosistema je, da inflacijo splošnega zvišanja cen izdelkov evrskega območja v srednjeročnem in storitev, ne le cen posameznih obdobju ohranja pod 2 %, vendar artiklov, v določenem časovnem blizu te meje. To ponavadi stori obdobju. z določanjem višine obrestnih mer za posojila in depozite, ki jih Deflacija je nasprotje inflacije. Zakaj ponuja poslovnim bankam. Slednje deflacija ni zaželena? Ker potrošniki vplivajo na obrestne mere, ki jih odlašajo z nakupom, saj pričaku-poslovne banke zaračunavajo svojim jejo, da se bo izdelek pocenil. Tako strankam za posojeni denar oziroma podjetja prodajo manj izdelkov, varčevanje. gospodarska aktivnost pa se upočasnjuje. Obrestne mere Ko so cene razmeroma stabilne, Dodatni odstotek denarja, ki ga lahko posameznik načrtuje vnaprej, nekdo dobi, če denar posodi nekomu ne da bi ga skrbelo, da bo denar drugemu (ali hrani v banki), ali izgubil vrednost. Tako ve, da bo dodatni odstotek denarja, ki ga lahko čez na primer eno leto za mora nekdo plačati (poleg prejetega 100 evrov kupil izdelek, za katerega posojila), če si denar izposodi. varčuje danes. Makrobonitetna politika Zakonska obveznost Banke Slovenije Tveganja znotraj finančnega sistema je zagotavljati, da imamo državljani Slovenije stabilen finančni sistem, in Sistemska tveganja se lahko pojavijo ravno to je glavni cilj makrobonitetne v različnih oblikah in ogrožajo politike. Za razliko od mikrobonite-normalno delovanje gospodarstva. tnega nadzora, v okviru katerega Eno izmed tveganj predstavlja spremljamo posamezne institucije prevelika zadolženost podjetij ali (banke), na področju makrobonite-gospodinjstev. Ko pride do splošnega tnega nadzora spremljamo delovanje ohlajanja gospodarstva in posledično finančnega sistema in smo pozorni povečane brezposelnosti, se zmanjša na morebitna tveganja. Z ustreznimi tudi sposobnost dolžnikov za odpla-politikami in ukrepi lahko ta tveganja čevanje posojil. Bankam, ki posojila omejimo ter preprečimo, da bi se financirajo, ostanejo t. i. slaba nakopičila in razširila po celotnem posojila, ki jih dolžniki ne morejo finančnem sistemu. redno odplačevati, kar pomeni, da bi bile banke izpostavljene poveča-Finančni sistem nemu kreditnemu tveganju, ki bi lahko ogrozilo poslovanje bank in Sestavljajo ga finančni trgi, finančne normalno ponudbo posojil zdravemu institucije in infrastruktura, ki so med delu gospodarstva. V takem primeru seboj povezani v kompleksno mrežo se lahko odločimo za makrobonitetni poslovnih odnosov. Sistem torej ukrep in z njim omejimo, kolikšen povezuje ljudi, ki želijo varčevati, znesek si smejo izposoditi kupci vlagati ali si izposojati denar. stanovanjskih nepremičnin glede na ceno nepremičnine ali svoj dohodek, Stabilnost finančnega sistema omejimo ročnost posojil itd. O stabilnosti govorimo, ko sistem deluje nemoteno in vzdrži morebitne šoke brez večjih negativnih vplivov na gospodarstvo. To v praksi pomeni, da tudi če sistem prizadene šok (npr. finančna kriza), poskrbimo, da ljudje lahko še vedno dostopajo do svojih bančnih računov, podjetja opravljajo in prejemajo plačila, vlaga-telji trgujejo. Mikrobonitetni nadzor Nadzor bančnega sistema je eno Nadzor nad bankami izmed ključnih področij delovanja Banke Slovenije. S tem zagota-Banke se glede na različna merila vljamo, da so banke trdnejše in delijo na t. i. pomembne in manj zanesljivo upravljajo tveganja. pomembne. V Banki Slovenije samostojno in neposredno nadzo-V okviru mikrobonitetnega nadzora rujemo manj pomembne slovenske izvajamo stalni nadzor – to je nadzor banke ter o ugotovitvah nadzora poročil, podatkov in informacij, ki so redno obveščamo Evropsko nam jih banke dolžne posredovati centralno banko. Z uveljavitvijo periodično – in pregled poslo-Enotnega mehanizma nadzora od vanja bank. Naš cilj je, da zaznamo leta 2014 nadzor nad pomembnimi tveganja na vseh področjih poslo-bankami izvaja Evropska centralna vanja bank in hranilnic (kreditna, banka prek nadzorniških skupin in v likvidnostna, operativna, kapitalska, sodelovanju z Banko Slovenije. obrestna tveganja, tveganja na področju ugleda in preprečevanja Nadzor izvajamo s temeljitimi pranja denarja) ter z učinkovitim pregledi bank in tveganj, ki jih ukrepanjem zagotovimo stabilnost prevzemajo. Na primer: bančnega in finančnega sistema. — opravljamo teste, s katerimi preverjamo ravnanje bank v različnih okoliščinah, — zagotavljamo skladnost s pravil-niki in predpisi s področja bančništva ter — izvajamo revizije in inšpek-cijske preglede v samih bankah in hranilnicah. Zagotavljamo tudi, da banke spreje-majo ustrezne ukrepe za upravljanje tveganj. Preprečimo, da bi banke upravljali neprimerni ljudje, odobrimo ali odvzamemo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev in po potrebi izrečemo sankcije. Reševanje bank Banka Slovenije je nacionalni organ Sistem jamstva za vloge za reševanje bank. Naše osnovno poslanstvo v tem okviru je zagoto-Banka Slovenije je tudi upravljavec viti urejen odhod s trga za banke s sistema jamstva za vloge, katerega težavami, ki jih same ne morejo več temeljna cilja sta zaščititi vlaga-rešiti, oziroma zagotoviti funkcije, ki telje in ohranjati zaupanje v bančni so ocenjene kot kritične za gospo-sistem. Sistem jamstva za vloge darstvo. Odhod banke s trga oziroma zagotavlja dostop do vlog, če banka nadaljevanje kritičnih funkcij mora nima razpoložljivih sredstev. Banka biti zagotovljeno s kar najmanjšimi Slovenije zagotavlja izplačilo vlog posledicami za gospodarstvo in do zneska največ 100.000 EUR ali javne finance. z drugimi ukrepi ohranja dostop vlagateljev do vlog v primeru neraz-Cilj vzpostavitve mehanizma položljivosti vlog. Sredstva za reševanja je, da bremena in stroškov izplačilo so zagotovljena v obliki izhoda posamezne banke iz trga ne sklada za jamstvo vlog, naknadnih nosijo javne finance, ampak ga nosi izrednih vplačil bank in tudi v obliki bančni sektor. S tem se zmanjša kratkoročnega posojila države. Trden moralno tveganje ter hkrati poveča in učinkovit sistem jamstva za vloge zaupanje javnosti in vlagateljev v je eden od pomembnih pogojev za bančni sistem. vzdrževanje finančne stabilnosti v državi. V ta namen samostojno pripravljamo in osvežujemo načrte reševanja za vse banke v naši neposredni pristoj-nosti ter sodelujemo v reševalnih skupinah pri vzpostavitvi in osveževanju načrtov mednarodnih bančnih skupin, prisotnih v Sloveniji. »Moje delovne obveznosti so sestavljene iz dveh delov. V Svetu Svet Banke Slovenije ECB skupaj z guvernerji drugih centralnih bank vodimo denarno politiko. V okviru Evrosistema skrbimo tudi za pravilno poslovanje večjih bank. Tako zagotavljamo stabilno rast cen v celotnem evrskem območju, ki šteje približno 340 milijonov prebivalcev. Te odločitve so ključne tudi za Slovenijo, kjer pa poleg denarne politike med drugim skrbimo za stabilen finančni sistem. Na ta način prebivalcem in podjetjem Boštjan Vasle omogočamo financiranje vsakdanjih guverner stroškov ter življenjskih in poslovnih ciljev.« Boštjan Vasle guverner Primož Dolenc Irena Vodopivec Jožef Bradeško Tina Žumer Jean viceguverner viceguverner viceguvernerka in namestnik viceguvernerka guvernerja V Banki Slovenije sta osrednja Svet Banke Slovenije odloča organa odločanja guverner in Svet o zadevah s področja našega Banke Slovenije. delovanja. Guverner je odgovoren tudi za vodenje in organizacijo dela Svet Banke Slovenije sestavlja pet Banke Slovenije. Med drugim je članov, to so guverner, ki je predse- član Sveta ECB, glavnega organa dnik Sveta, in štirje viceguvernerji. odločanja Evropske centralne banke, Člane Sveta Banke Slovenije imenuje ki je pristojen za sprejemanje najpo-Državni zbor za šest let na predlog membnejših strateških odločitev, predsednika Republike Slovenije. ključnih za delovanje Evrosistema. Banka Slovenije smo ljudje 20 Število zaposlenih Stopnja izobrazbe Analitsko raziskovalni center Notranje finance in kontro 1 ling 62 Upravljanje tveganj 460 V Banki Slovenije je zaposlenih V Banki Slovenije ima okoli 20 % Pomembna aktivnost, ki jo redno Banka Slovenije je institucija z Skrbimo za krovno politiko 460 delavcev. zaposlenih VIII. stopnjo izobrazbe izvajamo, je priprava napovedi bilančno vsoto nad 20 milijard upravljanja tveganj, ki med drugim (doktorat ali znanstveni magisterij), makroekonomskih gibanj v Sloveniji. evrov in je tako največja v državi. vključuje finančna in operativna nekaj več kot polovica jih ima Te so preplet tehničnih modelskih V našem oddelku skrbimo, da del tveganja. V sklopu slednjega tudi Spol VII. stopnjo, preostali sodelavci ocen, odvisnih izključno od stati-presežka poslovanja centralne banke koordiniramo aktivnosti neprekinje-53 % žensk in 47 % moških. (podporne službe) pa imajo V. ali stičnih podatkov. Priprava napovedi nakažemo v proračun Republike nega poslovanja. VI. stopnjo izobrazbe. je vedno poseben izziv, saj je treba Slovenije, kar je v zadnjih šestih letih Starost preučiti širok nabor podatkov in naneslo 162 milijonov evrov. Služba za reševanje premisliti številne možnosti razvoja Povprečna starost zaposlenih v Vrsta izobrazbe 44 dogodkov. Osrednja napoved makro-Plačilni in poravnalni sistemi Upravljamo sistem jamstva za vloge, Banki Slovenije je 44 let. Ekonomija: 48 % ekonomskih gibanj predstavlja zgolj ki jamči za vloge vlagatelja do višine Poslovne in upravne vede: 12 % scenarij, ki se v danem trenutku zdi Plačilni sistemi in sistemi za 100.000 evrov pri banki s sedežem Delovna doba Pravne vede: 6 % najverjetnejši. poravnavo vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, če banka ne Računalniške vede: 5 % so pomemben del gospodarske more zagotoviti izplačila. Povprečna skupna delovna doba Matematika: 3 % zaposlenih v Banki Slovenije je okoli Bančne operacije in finančne infrastrukture, ki omogoča prenos denarnih sredstev Finančna stabilnost in 19 let. Upravitelji premoženja imamo in finančnih instrumentov med makrobonitetna politika pomembno vlogo pri zagotavljanju udeleženci plačilnih in poravnalnih finančne neodvisnosti Banke sistemov. Skupna vrednost plačil, ki Sodelujemo pri ekonomskih Slovenije, saj z uspešnim upravlja-se v enem letu poravnajo v našem raziskavah v Banki Slovenije. To njem skoraj 4 milijard evrov finančnih plačilnem sistemu, je osemkrat raziskovalcem in analitikom omogoča naložb pripomoremo k financiranju večja od slovenskega letnega BDP. dostop do velike količine podatkov, moški ženske njenih stroškov delovanja. Centralne banke aktivno spremljamo neprecenljivih za naše razumevanje tehnološki razvoj in že danes aktivno ozadja ekonomskih procesov. matematika razmišljamo o digitalnem denarju računalniške vede prihodnosti. 4 pravne vede poslovne in ekonomija upravne vede 19 100.000 2.270 90% Sistemski nadzor in regulativa Centralni kreditni register Gotovinsko poslovanje Služba za skladnost Informacijska tehnologija Kabinet guvernerja Smo vratar bančnega sistema – V sistemu izmenjave informacij o Skrbimo za oskrbo slovenskega Prizadevamo si, da Banka Slovenije Skrbimo za informacijski sistem, ki Skrbimo za podporo pri izvajanju izdajamo dovoljenja za opravljanje zadolženosti fizičnih oseb (SISBON) trga s pristno in primerno gotovino, in njeni zaposleni pri izvajanju podpira izvajanje poslovnih procesov mandata guvernerja Banke Slovenije. bančnih in finančnih ter drugih obdelujemo podatke o zadolženosti zamenjujemo tolarske in poškodo-svojih nalog in uresničevanju ciljev, banke in se je v času izrednih razmer To pomeni predvsem usklajevanje storitev, licenciramo člane uprav fizičnih oseb. Skoraj 90 % prebi-vane evrske bankovce ter prodajamo ki jih nalagajo predpisi, delujejo izkazal za zelo zanesljivega. Ob tem njegovih obveznosti, svetovanje bank in preverjamo primernosti valcev Slovenije, starih nad 14 let, priložnostne kovance za zbiratelje transparentno in neodvisno ter se zavedamo, da so lastni človeški pri strokovnih in organizacijskih članov nadzornih svetov bank, ima sklenjen vsaj en kreditni posel, in drugo zainteresirano javnost. Na uresničujejo okvir poklicne etike viri ena glavnih prednosti pri zagota-zadevah, skrb za ustrezen protokol spremljamo in skrbimo za to, da ki se mora v skladu z Zakonom blagajni Banke Slovenije mesečno in integritete. V okviru naših nalog vljanju zanesljive informacijske in korespondenco ter koordinacijo lastniki bank lahko postanejo le tiste o centralnem kreditnem registru povprečno zamenjamo 2.270 poško-svetujemo glede notranjih ureditev in podpore. aktivnosti pri organizaciji pomemb-osebe, ki so za to primerne. poročati v SISBON. dovanih evrskih bankovcev v skupni procesov, glede priprave predpisov, nejših domačih in mednarodnih vrednosti 147.300 EUR, pri nas pa ki urejajo delovanje Banke Slovenije, Uprava hiše dogodkov. lahko v evre še vedno zamenjate ter preverjamo skladnost ravnanj Nadzor bančnega poslovanja Finančna statistika tudi tolarske bankovce in vrednostne zaposlenih s Kodeksom Banke V tehničnem delu poslovnega Odnosi z javnostmi V oddelku izvajamo nadzor nad Zbiramo in obdelujemo aktualne bone. Slovenije. procesa podpiramo osnovne funkcije posameznimi bankami z različnimi podatke in podatkovne serije, na področju oskrbne infrastruk-Z jasnim, vsebinskim in učinkovitim mehanizmi, med drugim pregledu-vezane na področja delovanja Banke Pravni oddelek Notranja revizija ture ter zagotavljamo neprekinjeno komuniciranjem si prizadevamo jemo poslovne modele bank, njihovo Slovenije. Število zapisov v vseh poslovanje Banke Slovenije in njeno z notranjo in zunanjimi javnostmi notranje upravljanje in upravljanje naših tabelah je milijarda tristo Spekter naših nalog je izjemno širok Notranji revizorji pomagamo varovanje. Prav tako skrbimo za graditi trden odnos. Tako poskrbimo, tveganj ter tveganja, povezana s milijonov (natančneje: 1.376.116.513), – tako po eni strani sodelujemo pri uresničevati cilje Banke Slovenije primerne delovne pogoje zaposlenih da naša sporočila dosežejo pravo kapitalom in likvidnostjo. Bančni kar je enako številu prebivalcev pripravi internih in splošnih aktov, po z neodvisnimi, nepristranskimi in in za izboljšanje energetske učinko-javnost ob pravem trenutku. S trans-sistem se ves čas spreminja – Indije. drugi strani pa pripravljamo tožbe, objektivnimi priporočili, usmerje-vitosti naših zgradb. parentnim komuniciranjem gradimo leta 2021 je v Sloveniji delovalo pripravljalne vloge in zastopamo nimi v doseganje večje uspešnosti prepoznavnost Banke Slovenije enajst bank, tri hranilnice in dve Banko Slovenije v postopkih pred posameznih organizacijskih enot in Generalni sekretariat in njen ugled v domačem in tujem podružnici tujih bank. sodišči. v izboljšanje upravljanja tveganj. V okolju. povprečju vsako leto izdamo prek Podpiramo delovanje organov 50 priporočil. odločanja in drugih ključnih delovnih teles Banke Slovenije, med katere 147.300 Organizacija in kadri spadajo predvsem Svet Banke Slovenije, Revizijski odbor, Odbor za V oddelku smo zadolženi za izvajanje tveganja in Ožji kolegij guvernerja. kadrovske politike v Banki Slovenije. Med drugim skrbimo, da zaposleni nadgrajujejo svoje strokovno znanje in veščine za opravljanje svojega 50 dela. 1.376.116.513 Dodatne dejavnosti Banke Slovenije Izobraževalni dnevi Knjižnica Blagajna Banke Slovenije Muzej Banke Slovenije Mala galerija Banke Slovenije V Banki Slovenije dajemo velik Knjižnica Banke Slovenije hrani Leta 2021 smo odprli muzej Banke V Banki Slovenije želimo prispevati poudarek finančnemu opismenje-približno 16 tisoč bibliografskih enot, Slovenije. Muzej je zasnovan tako, da h kakovosti življenja v Sloveniji tudi vanju, saj v zadnjih nekaj letih močno predvsem s področij bančništva lahko vse generacije spoznajo delo z udejstvovanjem na umetniškem odzvanja potreba, da se prebivalstvu oziroma centralnega bančništva, Banke Slovenije in njene vpetosti v področju. Umetniki imajo tako ponudi širok nabor izobraževalnih financ, gospodarstva, zakonodaje in Evrosistem. izjemno priložnost, da se javnosti možnosti s finančnega področja. Od informacijske tehnologije. predstavijo v Mali galeriji Banke V razstavnem prostoru med drugim leta 2017 vsak mesec organiziramo Slovenije, ki stoji v samem središču predstavljamo, kako Banka Slovenije izobraževalne dneve, na katerih prestolnice ob osrednji ljubljanski opravlja nadzor, skrbi za stabil-se posvečamo predvsem mlajšim cesti. nost in povezuje, ponujamo pa generacijam, tako vsako leto gostimo tudi zgodovinski pregled delovanja približno 900 osnovnošolcev in centralne banke in postavljamo na srednješolcev. ogled nekatere pomembne mejnike Udeleženci naših izobraževalnih poslovanja z gotovino. Obisko-dni spoznajo delovanje centralne valci si lahko skozi avdiovizualne banke in določene specifične teme vsebine, didaktične igre, interaktivno po lastni izbiri, lahko si ogledajo tudi Blagajna Banke Slovenije se nahaja gradivo in klasične muzejske posta-naš muzej, galerijo in blagajno, za na Štefanovi ulici 1, kjer lahko vitve ogledajo, kaj vse zajema delo najmlajše pa pripravljamo posebne zamenjate poškodovane evrske centralne banke ter kako to vpliva na delavnice na temo gotovine. S temi kovance in bankovce ter tolarske vsakega posameznika in na celotno dejavnostmi poskušamo prebivalcem bankovce. državo. čim bolj približati delovanje Banke Slovenije in razumevanje sveta Kupite lahko tudi numizmatične financ. Notranjim in zunanjim uporabnikom izdelke, vsako leto namreč izdamo med drugim omogoča izposojo na sete slovenskih evrskih kovancev dom, medknjižnično izposojo in ter spominske in zbirateljske iskanje gradiva po različnih bazah kovance, na katerih so upodobljeni Gostili smo že vrsto razstav z podatkov. za Slovenijo pomembni dogodki in različnih umetniških področij – osebe. arhitekture, slikarstva, grafičnega oblikovanja, kiparstva in drugih – ter tako podprli delovanje mladih umetnikov in sodobne umetnosti. Zgodovina bančne palače Med letoma 1920 in 1923 je Z izgradnjo palače Ljubljanske Ljubljanska kreditna banka zgradila kreditne banke se je med obema petnadstropno poslovno stavbo na vojnama začela moderniza-vogalu sedanje Slovenske ceste in cija središča Ljubljane. Skupaj s Cankarjeve ceste. Ker je bila tedanja sosednjimi finančnimi ustanovami – Ljubljanska kreditna banka tesno bankami, hranilnicami in stanovanji povezana z Živnostensko banko v za bančne uslužbence – je bančna Pragi, je zgradbo bančne palače palača tvorila jedro ljubljanske projektiral češki arhitekt František finančne četrti. Krasny. Po likvidaciji Ljubljanske kreditne Nova palača z 219 prostori je bila banke je leta 1947 njene poslovne zgrajena v modernističnem slogu prostore zasedla centrala Narodne in je takrat veljala za eno najsodob-banke Jugoslavije za Slovenijo, ki nejših palač v mestu, saj je imela se je postopoma začela širiti tudi v centralno kurjavo, toplo vodo in nekatere še nezasedene prostore, lastno elektrarno, poleg tega tudi vključno s prostori nekdanje kavarne tovorna in osebna dvigala (pater-Emona, in te preuredila v bančne noster) ter ventilacijo. Na pročelju poslovne prostore. stavbe ob sedanji Slovenski cesti je bil velik napis Ljubljanska kreditna Po ustanovitvi Banke Slovenije, banka. Izložbe so pred soncem ščitile 25. junija 1991, je ustanova v celoti barvite platnene tende. V koritih na prevzela funkcijo centralne banke balkonih so rasla drevesca, z drevesi samostojne Republike Slovenije. pa je bila zasajena tudi okolica zgradbe. V preteklih letih je Banka Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Glavni vhod v zgradbo krasijo štirje Ljubljana in Zavodom za varstvo atlanti, ki podpirajo balkon v prvem kulturne dediščine v celoti obnovila nadstropju. Atlanti so delo sloven-zunanjost in del notranjosti. skega kiparja Franca Bernekerja. Zgradba Banke Slovenije je kulturno Kot ponavljajoči se členi na pročelju varstveno zaščitena in vpisana stavbe so dobro prilagojeni njeni v register nepremičnin kulturne arhitekturi. dediščine kot Palača Slovenska 35. Banka Slovenije Slovenska cesta 35 1505 Ljubljana, Slovenija www.bsi.si Izdala: Banka Slovenije Fotografjie: Arhiv Banke Slovenije Elektronska izdaja Ljubljana, marec 2022 https://www.bsi.si/o-nas Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 100763651 ISBN 978-961-6960-60-1 (PDF)