Častikraja klerikal. listov. Edor drugim jamo koplje, sam pade vanjo. Pred vee tedni je prinesel rSlovenec" sloveseu preklic, ki se je v njem topil srčnega kesanja, da obžaluje svoje napade na gotove ljubljanske meščane, ki so svojčas zaradi teh napadov BSlovencuu zagrozili s tožbo. Katoliški list se je ustrašil tožbe, zlezel pod mizo ter prosil milosti. Nekaj podobnega smo čitali pretekli teden v BSlovenskem Narodu". Urednik »Edinosti" gosp. Ootič je naprtil BSlovencu" tožbo zaradi žaljenja časti potora tiska. Ko je imelo priti do obravnave, je nSlovenec", ta resnicoljubni list katoliški, zlezel vnovič pod mizo, se zavezal preklicati svoje neosnovane obdolžitve napram g. Ootiču ter plačati vse v pravdi nastale troške. Junak je torej ta katoliški »Slovenec"! To je namreč tisti list, ki ga priporoča slovenska duhovščina vernemu slov. ljudstvu kot vzor-glasilo. Kaj pa naj reko sedaj te ovčice, ko vidijo, da zleze njihovemu glasilu tolikokrat korajža v hlače, posebno kadar je treba stopiti pred sodnike ? Za nas so vse te izjave ali vsi ti preklici jako poučni. Dokazujejo nam, da zna tudi katoliško glasilo nesramno napadati sebi neljubega nasprotnika, da se to odlikuje v superlativu časniške častikraje, ki boče potom nje ljudstvu metati pesek v oči. Pomilujemo to ,,Slbvenčevo" publiko, pomilujemo to klerikalno glasilo, da mora svoje trditve čez kratek čas — bočeš-nočeš. — preklicati mirnim in skesanim srcem. Na Goriškem eksistira neko glasilce, ki sliši na ime MGorica" ter trobi precej budo v klerikalni rog. Vse kaže, da se je ta listič navzel »Slovenčevega" duha. Ead napada neIjube ljudi v svojih predalih. Kakor vsi klerikalni časopisi, tako ima tudi ta goriški list pose^no na piki napredno učiteljstvo. Domišlja si to glasilce v svoji prevzetnosti in nadutosti, da je goriško napredno učiteljstvo tarča, kamor naj ono meče svoje zeleno-strupene klerikalne pušice. Bilo je uamreč lanskega leta meseca septembra, ko se je v Eihemberku na Goriškem odkrila spominska plošča pesniku Simonu Gregorčiču v spomin njegovega bivanja v ribemberški občini. Za to slavnost se je sestavil pripravljalni odbor, ki je takoj v začetku določil, da sodelujejo pri slavnosti vsi domači zbori ne glede na stranke ali prepričanje. Tako dogovorjeno, drugače storjeno. — Zaanemu župniku Strancarju ni bilo po volji, da nastopijo pri odkritju rihemberški napredni pevci, zaradi česar je povzročil, da ae naprednjaki slavnosti niso aktivno udeležili. Uspeh teb spletkarij ni izostal. Na dan odkritja spominske plošče so nastali škandali, da so morali klerikalni slavilci program po sili zaključiti. Sedaj vam nastopi BSlovenčev" pobratim, brhka ^Gorica", ter vlije v uvodnem članku z due 3. septembra lanskega leta celo golido gnojnice na osebe, ki so se najbolj trudile, da bi slavnost čim lepše uspela v čast neumrlemu pesniku, v čast rihemberškiin slavilcem, bodisi te ali one stranke. Ta gnojnica je veljala v prvi vrsti ribember&kemu učiteljstvu! Očitalo se je terau, da je uprizorilo vso demonstracijo, da je celo šolske otroke dovedlo do tega, da so se udeležili te demonstracije. Tako je pisala xGoriea". V potrditev vsega tega so se vlekli v listu skozi tedne članki, hujskajoči šolsko oblast naj nastopi disciplinarno pot proti ribemberškemu učiteljstvu, češ ono je krivo vseb škandalov o priliki omenjenega odkritja. V svoji škodoželjnosti si je domišljalo, to klerikalno glasilce goriško, da je s temi napadi in hujskanji že obglavilo učiteljstvo v Eihemberku. A zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: Kdor drugim jamo koplje, sam pade vanjo. Učitelji Plesničar, Možina, Bric so vložili proti BGorici" tožbo zaradi žaljenja časti, in dne 2. t. m. je bila določena razprava na porotnem sodišču v Goriei. Do razprave ni prišlo, ker se je uredništvo »Gorice" zavezalo pred razpravo plačati vse troške in preklicati vse žalitve, ki so bile naperjene proti imenovanim učiteljem. Ta preklie, oziroma to izjavo je prinesla BGorica" v štev. 46. z dne 9. t. m. in se glasi: Jzjava. Podpisano uredništvo BGorice" izjavlja, da sla bila članka .Odkritje S. Gregorčičeve spominske plošče v Eihemberku" in nK poročilu o nedeljski rihemberški slavnosti" v številki 73. BGorice" z dae 3. septembra 1907, v kolikor se tičeta gg. učiteljev Pavel Plesničar, Anton Možina in Josip Bric, objavljena na podlagi napačae informacije, in obžaluje in preklicuje vse žalitve na njihov naslov. V Gorici, dne 2. junija 1908." BGorica" je torej vendar enkrat priznala, da zna krasti čast. Pljusko, ki jo je hotela prisoliti gori navedenim učiteljem, to pljusko je prismolila sebi na svoje razkrinkano lice. Veseli nas to iz srca! Nočemo dalje segati za kulise, od kod so izvirali vsi ti Dapadi, dasi nam je gradiva v obilici na razpolago. Pustimo to za danes, predaleč bi zašli. BGorica" sama torej lojalao priznava, da so bila vsa očitanja Bobjavljena na podlagi napačne informacije". To se pravi: Vse napadanje je imelo namen, škodovati bližnjemu moralno in materialno, pa naj so strele v BGorici" prihajale od te ali one, morda celo poaveeene roke! — Z ozirora na opisano afero BGorice" z rihemberškimi učitelji bi svetovali, da postopa slov. učiteljstvo proti podobnim obrekovalcem samo in edino sodnijskim potom, kjer se seveda drugače na da doseči zadoščenja. Pridejo časi, da bo Ijudstvo samo začelo spoznavati klerikalne osreževalce ter obrnilo brbet vsem, ki poznajo samo napadanja, maščevanje, sovraštvo, a ne krščanske ljubezni. H koncu še besedo goriškim*) Bkrščansko mislečim"! Ali vas ne oblije rdečica sramu, da napada BGorica", ki je pač vaša vneta zagovornica, na tak način vaše stanovske tovariše, ali ne čutite boli v svojem krščanskem ponosu, da mora ravno ista BGorica" izreči nad seboj bridko obsodbo, Bda obžaluje in preklicuje vse žalitve" na naslov vaših stauovskih tovarišev ?!