Osebne vesti. Župnijski izpit je napravil zadnjL teden v Mariboru g. Anton Boštele, kaplan pri Sv. Benedilktu v Slov. goricah. Nesreče. Smrtno je ponesrečil na Pobrežju prtL Mariboru pri sofcolsiki telovadbi 201etni ključavničarsfci pomočnifc Ivan Gerželj. Pri padcu z orodja si je zlomil hrbtenico in nm tudi v bolnioi ni bilo pomoči. Umrl vsled opeklin. V zadnji številki smo poročali o hudem požaru, ki je uničil v vasi Markovci pod Ptujem 7 posestnikom domačije in imetje. Pri gašenju se je hudo opekel 321etni posestnik Janez Lubec, ki se je zatekel po zdravnišfco pomoč v ptujsko bolnico, kjer je podlegel dne 8. aprila prehudim poškodbam. Dobri mož mučenik zapušča ženo in tri nepreslvrbljene otrokc. Več požainih nesreč v eni župniji. V Licenski gori pri Sv. Jerneju pri Ločah so pogoreli hlevi posestnika Bračka. Zgorele so 4 glave goveje živine in 4 svinje. Koj drugi dan za Bračkom je uničil ogenj njegovemu sosedu svinjake in hišo. Goveje hleve je upepelil ogenj Pintarju lansfco jesen. Pred tremi tedni je pogorela viničarija Oliva, in na veliko soboto zjutraj koča Franca Hriberšeka v Zg. Lazah. Kup 200 hlodov je na Pohorju pri Attemsovi riži smrtno zasul 621etnega delavca Jerneja Mužiča. Po nesreči ustreljen. Dne 12. aprila se je zgodila v Kamniških planinah smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje lovskega čuvaja Antona Plevelja, po domače Belčarjevega Toneta. Po nesreči ga je ustrelil njegov spremljevalec Jožef Petek, trgovec iz Črne. Ču,vaj se je podal omenjeno jutro v planine, da bi zalezoval peteline, spremljal ga je trgovec, da bi eul petelinje petje. Na povratku je nesel čuvaju lovsko puško trgovec. Puška je bila nabita, trgovec se je spodtaknil, padel in naboj je zadel čuvaja v nogo tako nesrečno, da je revež izkrvavel. Požar je uničil dne 13. aprila v Tržci pri Vranskem Stilinovičevo žago. Smrtna nesreča. 281etni delavec Anton Per, zaposlen v Mostah pri Ljubljani, je padel dne 13. aprila tako nesrečno z voza, da si je zlomil pri padcu tilnik in je obležal mrtev. Ogenj uničil domačijo. Posestniiku Cufciatiju, po domače Križniku, v Izlakah pri Zagorju ob Savi je upepelil požar hišo in gospodarsfco poslopjo. Požar v tkalnici. V sušilnici tkalnice Jugobruna v Kranju je izbruhnil dne 12. aprila nenadoma požar, katerega so pa na srečo hitro zadušili in preprečili veliko požarno nesrečo. Usodepolno trčenje. Dne 12. apiila sta trčila v Kandiji pri Novem mestu "tovorni avto in motocikl s prikolico. Sunek je bil tako silovit, da sta težje poškodovana oba motociklista. Bano-  vinski cestni nadzornik Drganc si je zlomil desno nogo in mu je povrh še opasno stisnilo prsni koš. Nesreča pri telovadbL Na grad HmeljrrLk pri Novem mestu sta prišla na obisk dva gospoda lz Hamburga. Pred dnevi je eden od nemških gostov telovadil na prečnem drogu na hodniku. Nesreča je hotela, da je telovadec padel z droga na dvorišče 12 m globoko, si zlomil nogo in se je tudi sicer poškodoval. Razne novicc. ER0D0L0MCI NA LEDENI PLOŠČI. Ruski ledolomilec »Čeljusikin« je bil lansko jesen na raziskovalni vožnji po Severnem morju, da bi proučil prebodne prilike skozi plavajoči led. Severnosibirsk.i kraji so namreč zelo bogati na kožuhovdini, kat«ro bi radi Rusi odpremljali v promet na ladjah. Omenjeni ledolomilec bi naj bil določil dneve, ob katerih bi bil mogoč obisk severnosibirske obali. Letos dne 13. februarja je zašel »Čljuskin« med ledene plošče, ki so ladjo tako stiisnile, da se je potopila. Na ledolomilcu je bilo 88 mož pod vodstvom profesorja Šmida, dve ženski, 2 mali deklici in malo letalo z letalcem Babuškinom. Ljudje so zapustili potopljonju prepuščeno ladjo in se rešilii na veliko plavajočo ledeno ploščo. Z ladje so prenesli na plavajoči led radijo-aparate, za več mesecev živil, oblačila in kurivo. Nesreča se je bila zgodila južno od Vranglovega otoka. Brodolomci so pričeli klicabi po radiju na pomoč in so zanimali celi svet za svojo usodo. Rusija je storila res vse, da reši ponesrečene s pomočjo letal in ledolomilca »Krasina«, ki še danes brzi z vso naglico proti mestu nesreče. »Čeljuskinov« letalec Babuškin je rešil kmalu pc preselitvi z ladje na ledeno ploščo v aeroplanu dve žensiki in dve deklici. Med ruskimi letalci je pričelo tekmovanje glede rešitve brodolomcev. Prve tedne po nesreči so onetnogočali viharji, megla in druge neprilike pristanke res junaških in drznih ruskih lctalcev, ki so pribrzeli od vseh strani, da priskočijo na pomoč ponesreeenim. Sovjetski letalec Molotov je rešil dne 7. aprila v letalu pet mož. Dne 10. aprila so odpeljala ruska letala že 33 članov »Celjuskinove« posadke na rtič Vankaren. Med rešenimi je bil tudi poveljnik ekspedicije prof. Šmid, ki je obolel na pljučnici in je njegovo stanje zelo resno. Dne 11. aprila je bilo rešenih v celem in spravljenih na varno 62 mož in je ostalo na plavajočem ledu samo še 28 ponesrečenccv. Dne 12. aprila so prepeljali letalci s plošče 22 brodolomcev in je ostalo na lcdu le še G oseb. Dne 12. aprila je bil prepeljan težko oboleli prof. Šmid v letalu z rta Van Karen na polutok Aljaska v mesto Nome v bolnico. Pri reševanju so se posebno odlikovali letalci Molotov, Kamanjin in Stepnjev. Dne 13. aprila so rešili letalei z ledvi šc zadnje ponesrcčence in pse, katere  je imela seboj »Čeljuskinova« ekspedicija, Don Boskove svetniške proslave na Rakovniku pri Ljubljaui se je udeležilo 10.000 vernikov, poljski kardinal g. dr. Hlond, nadškof dr. Jeglič, razni cerkveni dostojanstveniki in zastopniki oblasti. Mesto s puško — s palico. Na avstrijki »trani ob severni meji proti Lučanam ima po&estvo Ivan Gozdnifc. Nad njegovo domačijo je zakrožil orel in se spustil na dvorišče nad psa. Hišni gospodar je zagrabil v naglici palico in se lotil z njo drzne ptice, da otme domačega čuvarja. S par fcrepkimi udarci je Gozdnik ubil orla, ki meri z razprostrtimi peruti 1.80 m. Redni občni zboi Vinarske podružnice Maribor se vrši v soboto dne 21. aprila t. 1., ob 13. uri v hotelu »Orel« g. Zemljiča (lovska dvorana) v Mariboru. Velika izbira manufakturnega blaga v Trpiaovem bazarjn, Maribor, Vetrinjska ulica 15. Naši kupci dobe koledar »Slovenskega gospodarja«. Odprti ulceroznl hemoroldi. »Eitonin« zelo ublažuje bolefiine, razkužuje rano in odstranjuje vn&tje in erbež, Steklenica »Fittmina« stane 20 Din v lekaTnah. Po poštnem povzetju 2 steklenioi 50 EMaa. Poučno knjižico Stev. 18 pošlje brezplačno »Fiton« d. z o. z., Zagreb 1-78. (Reg. pod br. 1281 od 28. .VII. 1933.) Obžalovanja vrednl slučaji. IZVRŠITEV SHRTNE OBSODBE V NOVEM MESTU. Lani dne 30.—31. oktoibra je bil v Novem mestu obsojen na smrt Andrej Mali, iki je s pomočjo svojega brata Antona in v soglasju s svojo ljubico Marijo Golmajerjevo umoril svojo ženo. Zločin se je zgodil 26. aprila 1933 pri Sv. Roku pri Št. Vidu pri Stični na Kranjskem. Anton Mali je po bratovem načrtu na zverinsiki način prizadjal speči ženi Amaliji 19 smrtonosnih ran. Brata sta skušala zločin zabrisati, češ, da je bila Malka zaklana od neznanega tolovaja, ki je udrl ponoči skozi linico na strehi ain je izvršil iz neznanega vzroika roparski umor, ki pa mu ni vrgel vsled preprečenja plena. Roka pravice ja je kmalu zagrabila Antona Malija, ki je vse izpovedal pod težo dokazov. Glavni krivec Andrej je priznal krivdo šele novomeskemu preiskovalnemu sodniku. Obravnava je pokazala, kako s& je pustil Andrej znebiti svoje žene, da bi p<Medoval njeno premoženje in se poročil z Marijo Golmajer. Kaikor že omenjeno, je bil Andrej obsojen na smrt, Anton na 20 let in Golmajerjevi je zvišai zagrebški stol sedmorice kazen od 8 na 12 let težke ječe. Smrtno obsodbc je potrdil stol sedmorice in pravno ministrstvo. Dne 10. aprila je" novom&škc sodišče oznanilo Andreju Maliju, da bo . sredo dne 11. aprila ob 5.30 zjutra.' obešen. Ajidrej Mali se je lepo spovedal. -¦ Zjutraj pred izvršitvijo smrtne kazn> je bila v jetniški kapelici sv. maša, pr; kateri sta prejela sv. obhajilo Andre' in njegov brat Anton. Predno jc krvnik izvršil svojo dolžnost, je Andrej prosil navzočoga sodnika, naj objavi. 'da še raznib. drugib umorov, katere so pripisovali njemu, ni zakrivil on. Slednjo željo je izrazil z namenom, da bi radi njega ne trpeli njegovi sorodniki Andrejevi sorodniki so dobili dovoljenje za prevoz trupla v domači kraj. Ob priliki izvršitve smrtne fcazni Had Andrejem Malijem je pogrelo časopisje zadevo z obešenjem cigana Simona Helda v Novem mestu. Cigan je bil obsojen leta 1899 na smrt pod obtožbo uboja kmeta Novljana na Krki. Cigan je še pod vislicami zatrjeval Bvojo nedolžnost in je bila njegova zadnja želja pred obešenjerii, da je smel zaigrati na gosli. Čez nekaj let po iz.vršitvi smrtne obsodbe je priznal njegov brat v zaporu, da je on pravi krivec in da je bil njegov brat po nedolžnem obešen. Do smrtne obsodbe omenjenega cigana je prišlo, ker sta si bila oba brata zelo podobna in so se mojtile priče glede prave osebe. Po tej strašni zmoti ni bil v Sloveniji do svetovne vojne nobeden obešen. Tatu koles so izsledili. Orožniki s ,Tezna pri Mariboru so našli pri 241etnemu odpuščenem progovnem delavcu 'Antonu Ljubša iz Juršincev šest tujih koles. Prijeti je priznal tatvino. Po Mariboru ukradena fcolesa je prodajal po ^kolici Ptuja. Vlom v lekarno. V noči na 11. aprila je vlomil neznanec v lekarno g. Vacl. Prorazila v Konjicah. Spravil se je nad blagajno, ki mu je vrgla komaj 100 D. Ustreljem tihotapec. Obmejna straža je ustrelila ob jugoslovansko-italijanski meji pri Škof ji Loki tihotapca Martina Freliha iz Sorice. Razno U Prctemoria. Tumiš6e. Pred dnevi je po našem trgu žalostno zadonela pesmica: »Zdaj pa z Bogom ti Turnišče in domača cerkvica, zadnjič ti podam roko, če me nede, nede več domov. Kam pa bodo nas peljali, to je skrito vse pred na- Novi dunajski župan Rihard Schmitz nosl po 15 letih prvič kot znak župan- ske časti zlato verižico krog vratu. mi, preljubi moj prekmurski kraj, Bog te živJ veko vekomaj itd.« Ko sem sldšal to otožno pesmico, sem takoj slutil, da se nekdo po slavlja. Šel sem v smeri, odkoder je donela pesem, ter sem kmalu srečal družbo okrašenih in navidezno razp-osajenih fantov. Ko sem videl te pojoče fante v družbi njihovib mater, se mi je nehote orosilo oko. VpraSal sem se, ali so res tako veseli, kot se kažejo. Prišel sem do sklepa, da je njih veselje bolj zunanje, morda vsled ponosa, da s svojinni mladimi močmi lahko služijo svojemu vladarju in mili domovini. V njih srcih pa je bilo trpljenje, kajli zapustiti so morali dom in drage domače in večina izmed njih prvikrat v živIjenju ter oditi v svet med nepoznane ljudi. Črensovci. Že pred 14 dnevi smo na tem mestu povdanili, da je mladina pri nas zelo agilna. To so ponovno dokazali dne 8. aprila s prireditvijo našim materam na čast. Proslava je lepo uspela in ljudje so nesli iz nje zelo lepe vtise. Pevske točke so se vršile pod vodstvom brezposelne učiteljdoe g. Božene Lutarjeve, dočim je govor o materah imel g. kaplan Bejek Janez. Beltinci. Na belo nedeljo se je vršila pri nas veselica. Mogoče bo kdo rekel, zakaj to Radi vamosti v avtomobilskem prometu ima šofer posebno napravo, ki mu prenaša vse signale drugih vozil. Ruski ledolomilec »Čeljuskin« in na pomoč poslano letalo.Leialec Babuškin, ki je prepeljal s plavajočega leda dve ženski iu dve delilicl. kakor obširno poiočamo v dauašnji številki, med Eskimi, pišem, saj so bile tudi pri nas veselice. Omenjam le zato, da povdarim čudno dejstvo, ki je pri nas zelo redko. Veselica se je namreč izvršila popolnoma mirno brez vsakega kra- vala, kar se pri nas ne dogaja vedno. Nekaj podobnega so poročali tudii, iz drugih krajev. Se pač vidi, da so slabi časi, vsled tega je tudPmanj veselja in mladostiie razposajenosti.