Stev. 25. V Mariboru 17. junija 1880. Tečaj XIY. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. _ kr. „ pol leta I „ 60 „ „četrt leta- „ 80 „ » Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. Slovenski List ljudstvu v poduk, Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis. se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstico, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . . 12 , trikrat . . 16 „ J^Sl." S prihodnjim mesecem julijem se začne drugo polletje, zatorej prosimo p. n. naročnike „Slov. Gospodarja", ki so samo za pol leta naročnine poslali, naj naročilo za drugo polletje o pravem času ponovijo, da se jim more list redno pošiljati. Tudi novi naročniki se sprejmejo. Do konca leta znaša naročnina 1 jI. 60 kr.; do 1. oktobra pa 80 kr. Naročnina se naj pošilja po poštnih nakaznicah. Opravništvo „Slov. Gospodarja". Zmaga koroških Slovencev. Kakor smo na Štajerskem priklopi jeni Slovenci sosedom Nemcem, tako tudi ua Koroškem. Nemci torej z nami v deželnih zborih lehko delajo, kakor se jim spoljubi. Med tem pa ko je štajerskih 450.000 Slovencev (zraven 700.000 Nemcev) priborilo si sčasoma vseh 8 poslancev v deželnem zboru, pogrešalo je 140.000 koroških Slovencev [poleg 192.000 Nemcev] vsakega zastopnika. Samo lkrat prodrli so z gosp. Einspielerjem, a tega so Nemci kmalu izpodrinoli. Potem bili so vsi napori Slovencev zastonj. Propali so pri vsakih volitvah. Drugi Slovenci smo se uže bali, da nam bodo Korošce popolnem potlačili in iztrebili. Hvala Bogu! To se ni uresničilo. Slovanska lipa je se na Koroškem zopet vravnala. Slovenski kmet se ondi še ni popolnem vklonil germanstvu. To je pokazala srečna volitev dne 10. junija v Velikovci, kder so Slovenci nepričakovano in še prav sijajno zmagali. Slava vrlim volilcem; živili koroški Slovenci! Po drobneje pa naj poroča sledeči dopis iz Velikov-skega okraja! „V Velikovci vršila se je dne 10. t. m. volitev poslanca za deželni zbor. Akoravno smo ob času prvotnih volitev res kakor je poročal „Slov. Gosp." tiho djali, vendar križem rok nismo držali, ampak kakor mirno, ravno tako vestno in pošteno storili svojo dolžnost. Vse prvotne volitve vršile so se v celo lepem redu in izišle Slovencem na čast; celo iz občin, katere so doselej pošiljale same nasprotnike na volišče, došlo nam je mnogo vrlih narodnjakov, tako iz Doberle vasi ter iz Prevali, kjer je sedaj, ko je komaj ponehala Ulmanova žugajoča sila, bilo izvoljenih 7 jakih, narodnih mož in le 5 ustavakov. Zmagali smo v Velikovci sijajno z ogromno večino. Izmed 96 volilcev glasovalo jih je 69 za preljubljenega nam narodnjaka č. g. Andreja Einspielerja. Nasprotni kandidat g. Rainer, grajšak na „Kohleuhofu" pri Velikovci, je po velikem prizadevanji vjel 20 glasov, neki Majer-hofer 1, ostalih 6 volilcev pa je izostalo. Kolike vrednosti nam je preblagi naš poslanec, to kazal nam je strah, ki ga naši nasprotniki pred njim imajo. „Izvolite si kandidata, kterega hočete, z vami hočemo ga enoglasno voliti, le za božjo voljo Einspielerja ne". Tako so nam pred volitvijo kvasili, pa slovenski kmet predobro pozna svojega pravega prijatelja, svojega ljubljenca in nevstrašenega bori-telja, toraj se je vsak takemu blebetanju, taki prekanjeni zvijači posmehoval ter menil: „voli si zvitorepec, kogar hočeš, mi ne potrebujemo tvojih glasov", in še ravno zato tem bolj ponosno glasoval za našega kandidata. Po sijajni zmagi so nemčurji čudno nategovali obrvi; nehote sem si mislil: no, dnes smo vam pa napravili „šild", da vas ne bode solnce žgalo, mi pa smo veselega srca hiteli domu naznanjat svojim rojakom veselo vest, da smo spolnili njih željo, ter poslali v deželni zbor gospoda, ki ima srce za nas, ki se vsikdar pogumno poganja za naše pravice, za blagor našega roda. Čast vam, vrli volilci, res možko ste se nosili — Slava — Živili naš blagi gospod poslauec Einspieler! Naj omenim tukaj še porednega lista, ki so ga nemčurji iz Celovca volilcem razpošiljali, v kterem so priporočevali g. Rainerja, gospoda Einspielerja pa tako nesramežljivo obrekovali, ogovarjali, grdili in črnili, da je groza in da kaže surovost v najvišji stopnji; celo nasprotnik poštenjak se ga je sramoval in z glavo majal. Pa tudi pisatelj sam si je svest svoje lažnjivosti, toraj s6 ni upal svoje nesramne stvari podpisati. Nemčur ji, to je kultura, to je resnicoljubnost, to je vaše častno orožje? S takim orožjem vojskujte se le vi, mi s tako robo ne bodemo skrunili svojih rok. Mi spoštujemo vašega kandidata, nič zalega ni slišal od nas, samo volili ga nismo in ga nikdar ne bodemo zato, ker je tujec, trd Nemec ter naših potreb ne pozna." Gospodarske stvari. O pridelovanji semena. M. Pravo seme izbrati in si dobrega semena pridelati, to je jedna prvih nalog umnega kmetovalca, zlasti pa če si je naprej vzel to ali uno sorto vzboljšati. Večji ali manjši pridelek, kterega iz posejatve te ali une rastline dobimo, odvisi od dobrote posejanega semena. Toraj se morajo kmetovalci podučiti in si prizadevati, kako je najboljše seme pridelati. Dva pota sta, po kterih si moremo različne sorte semena pridelati in požlahtniti. Prvič izbiranje pravega semena ali korenin in gomoljev. Drugič križanje primernih različnih sort. Pa kakor vsakdanja skušnja in zgledi kažejo, še mnogim one znanosti manjkajo, po kterih se je treba ravnati, ako hočemo seme in semenske sajenice izbi-rajé na prave zadeti in tako do vzboljšanega pridelka dospeti, kterega si želimo. Naj tukaj samo nekoliko zgledov služi za veliko drugih. Ko bi si hotel kdo iz dvojčastega stroka turšičnega zrnja za seme vzeti, bi tu ne delal prav, kajti dvojčeki so vsakokrat slabejši od pojedinjekov, toraj je seme le vsakokrat vzeti od lepo raščenih debelih in zdravih strokov. Kdor si od kumar tiste za seme odbere, ki so najprej dozorele, pride sicer do take sorte, ki res rano rodi, vendar pa le malo kumar nastavlja in prireja. Toraj je zguba na pridelku, kar se morda na ranih sadih pridobi. Ako se pri grahu prvi zreli stroki vzamejo za seme, se res dobi rastlina, ki za teden ali pol prej vžitni sad zori, vendar pa gre to vse na škodo dobrote in množine pridelka. Ako se prvorašči stroki od fižola raječnika za seme vzamejo, take rastline res rano rodijo, postanejo pa od leta do leta nižje in se poslednjič v nekterih letih v grmičasti in pritličasti fižol prevržejo. Kdor si tedaj hoče rano rodečih sort prirediti, ki so pa tudi močne in krepke rasti in ki mnogo in pa dobrega sadú rodé, ne sme samo dobro seme za posejatev izbirati, ampak mora rastline tudi z drugimi primernimi obilo in dobro rodečimi sortami križati, t. j. skrbeti za to, da se take sorte ined seboj plemenijo. Seme bodi pred vsem najlepše, popolnem razvito in dozorelo. Potem se pa naj dobro shranit dene. Od nekterih rastlin kakor od repe strnišuice, redkve, zelja se najbolje in najlehkejše v svojem stročji hranjuje. Pri kumarah in dinjah ali tikvah pa to ne gre. Najbolje kaže, da se seme teh povrtnih sadežev iz mesenih delov izloči, dobro opere in na senčnatem prostoru zmerno posuši in hranjuje do «pomladne posejatve. Semena drugih rastlin se morajo pa v vlažni prsti do posejatve hraniti ali pa brž posejati, predno se še popolnoma posuše. Taka je s koščicami od breskev, črešenj, sliv. itd. Smrekovi in jelkini češarki se morajo vsakokrat že prej nabrati, predno zima semena v njih omaje in iz-padljiva naredi. Shranjevati se morajo na takih krajih, kjer veverice in krilati gostje ne morejo do njih. Potaknejo se z debelejšim koncem v zemljo, da seme, ko zima češarke odpre, ne izkapa. Tako se češarki do spomladi stati puste, o kte-rem času jih je mraz vže vse odprl. Treba jih je le iz zemlje vzeti, obrniti, nekoliko otresti in seme v jerbas ali rjuho strositi. Ako se ta semena spomladi posejejo, je liianje nevarnosti, da jih razne tiče in pošad pozoblje. Želod, orehi, javorjevo seme, kostanj, bukov žir, brezovo seme se more posejati, brž ko je dozorelo. V vrtu je dostikrat težko raznih sort semena čista ohraniti. Posebno je to težko pri dinjah in tikvah. Ce imamo na vrtu tudi le eno jedino sorto teh sadežev, vendar ne moremo popolnoma brez skrbi biti, da je seme te sorte za drugo leto tudi čisto in nesprevrženo ostalo. Kajti letajoče stva-rice, bučele, ose, žužki letajo iz vrta na vrt in prenašajo cvetni prah od cvetlice na cvetlico in tako se dostikrat jedna sorta oplemeni s cvetnim prahom druge sorte, ktere mi res nimamo na svojem vrtu in seme je sprevrženo. To se tudi lahko primeri, če so sosedni vrti tudi v precejšnji daljavi od naših vrtov oddaljeni. Jedina varna pot si sorte čiste ohraniti je ta, da si razne letajoče mrčese od naših cvetočih rastlin odvračamo, kar pa ni ravno kar si bodi. Korenski sadeži, ki vže prvo leto ne nastavljajo semena, se dajo naj lagljeje po ravno tej lastnosti od kmetovalca požlahtniti in vzboljšati. Izbrati se morajo najlepši koreni in gomolji in ti za seme se posaditi. Slabejši se poderejo in drugače porabijo. Od posejatve dobrega semena je toraj tudi obilen in dober pridelek zelo odvisen. Le tisti, ki bode najboljše seme posejal, se sme tudi najboljšega pridelka nadjati, kedar se pa nasproti ne zmeni dosti za to, kakšno seme ali dobro ali slabo seje, tudi ne bode vkljub težavnemu in dolgemu delu obilnega dobička pričakovati smel. Trgovinski in drugi vrtnarji so si dan današnji v pridelovanji dobrih semen že veliko spretnost pridobili tako da pravijo, da jim je dobro seme tudi, če se jim zastoju daruje, še predrago, ako jim je še boljše seme na razpolaganje, če tudi za težke štirikrat veče denarje. Dobro seme je toraj neizrečeno velike važnosti za vrtnarja in kmeto-vavca. Toraj vzboljšujmo in požlahtnujmo si semenske sorte, kolikor le moremo. M. ({rasni žužek in kako ga pokončati. Naj-gotovejše sredstvo proti grašnemu žužku je to, da se umori v posamezuih grahovih zrnih, brž ko se je grah s polja pospravil. Prašanje je le, kako se najlajše in primernejše vmauiti more. Kakor so novejše skušnje pokazale, toplota sama na sebi ni zadostivna in zanesljiva, ker grahova kaljivost pri toplini od 52—53° že trpi. Pri ti toploti pa grašni žužki še ue vzamejo konec. Bolj gotovo se vmore z žveplenim ogljencem. Najprostejsi in naj-laglejši način to storiti je sledeči: vzame se na kilo grahov blizo dve žlici žveplenega ogljeuca, s kterim se grah poškropi in v posodo dene, ki se da trdno zapreti, tako da zrak ne more do graha. Ta posoda se potem postavi na mesto, na kterem je toplota od 25—30" in se pusti par dni tam stati. Ko se posoda odpre, so žužki gotovi vsi mrtvi. Ali se praha žveplenega ogljenca več ali manj vzame to nič ne de. Opaziti pa je treba, da je žvepleni ogljenec ubežljiv t. j. da se razkadi v zrak in pri ti priliki tudi lahko vuame. Vendar pa tudi tako se ni popolnoma zanesti, da je grah čist vseh žužkov, ker ti mrčesi prihajajo iz graha sosedov in zalagajo jajca v naš grah. Ako se hoče, da se kteri kraj popolnoma tega mrčesja očisti, morajo ga vsi posestuiki na povedani način pokončevati, drugače se mu ne pride popolnoma do živega. r - —- Dopisi. Iz Gradca. (Deželni zbor) imel je do sedaj 4. seje, v katerih je deželni odbor mnogo poročil in nasvetov predložil. Za spodnji Stajer važneje reči so: srenja Drameljska bode vsled njene prošnje odtrgana od konjiškega sodni jskega okraja ter celjskemu pridjana, akopram se je temu celjska okrajna sodnija zlasti pa ■ c. k. okrožni predsednik ustavljal; celjsko mesto sme do 1. 1885 pobirati davek po 2 kr. od 1 fl. hišne najemščine, da pokrije vsakoletni primanjkljej blizu 17.600 fl. Dravo popravljati uamislijo od Ptuja niže do konec Pušenec. Reguliranje bo stalo 270.000 fl. Država doplača 108.000 fl., dežela od ostalega znes-ka 4/6, ptujski okraj 7« in Ve srenje: Ptuj, Ka-niža, Pobrež, Spuhlji, Zabavci, Markovci, Vereja, Pušenci in Dravci, se ve razmerno po koristi, katera dojde srenji vsled regulacije. Dalje poroča deželni odbor o leguliranji Savinje pri Kasesah, v Grižah, Polzeli, Rečici in Mozirji, dalje o reguliranji Mure v Krapji, Veržeji, Radgoni in više do Gradca. Iz poročila je videti, da so vendar tudi v Gradec uže zvedeli, da kakor sedaj reke popravljajo le denarje v vodo mečejo. Večjidel spletajo koše, v katere naložijo kamenja, koši počijo in kamenje zleti v vodo. Praktičnega je se malo kaj naredilo, kakor skoro povsod tožijo. Pristojbine mnzikantom hoče deželni odbor pozvišati tako, da bi se od vsakega muzikaša v mestih in trgih imelo plačati 50 kr. na deželi 25 kr. davka. Stroške za učiteljske knjižnice in konference pa hoče popolnem zvrnoti na državne stroške. — Izmed odborov najvažniši je finančni odbor; kajti on dobi deželsko mošnjo v roke za čas zborovanja. V ta odbor je nemško-liberalna večina izvolila 3 grajščake, 7 mestjanov in le 2 zastopnika kmetov, a nobenega Slovenca. Zato imajo mošnjo v rokah tisti, ki najmenje v njo plačujejo, kar se pa zove: „nemško liberalna pravičnost". Izmed Slovencev je le dr. Dominkuš v peticijskem odboru in F. Snideršič v naučnem. Velevažua sta 2 nasveta predložena od konservativnih nemških poslancev. Prvi zahteva, naj se 81etno šolanje skrajša na 6 let. Ta nasvet podpisali so tudi slovenski poslanci: Herman, Žolgar, Kukovec, dr. Sne in Fluher. Poslancev dr. Radaja, dr. Dominkuša, Snideršiča menda ni bilo v Gradci, da ovega nasveta niso podpisali, akopram jim mora znauo biti, da jihovi volilci to gotovo želijo ! Pač pa sta bila v Gradci dr. Radaj in Dominkuš, ko se je podpisoval drugi uasvet, ki tirja, naj se srenjam da pravica ugovarjati zoper ženitovanje nemaničev in postopačev; kajti ovi nasvet podpisali so tudi slovenski poslanci: Herman, Kukovec, Fluher, dr. Suc, Zolgar, dr. Radaj in dr. Dominkuš, le g. Snideršiča ne najdemo nikder. Ali nam naj to nekaj pomeni? Iz Pazina. (Javna zahvala.) Ostra zima in čeren glad bila sta pritisnila siromašnega Istraua, in gotovo se bi bile strašne reči videle in čule iz tužne Istre, ako mu ne bi bili plemeniti ljudje ob pravem času na pomoč prihiteli. Od mnogih stranij je prišla stradajoeim pomoč, in tudi podpisanemu odboru so se oglasile na javne pozive in privatne prošnje mnoge blagodarne duše, ki so se svojimi obilnimi darovi pripomogle olajšati teško osodo svojega jadnega brata, kateremu se je težak kamen od srca odvalil, ker je sprevidel, da so na svetu ljudje, ki ga niso v njegovi veliki stiski zabili. Od mnogih stranij je prišla podpisanemu odboru pomoč v novcih in živežu; a največja iz lepih pokrajin Kranjske, Štajerske in Hrvatske, katere so mu poslali naši vrli bratje Slovenci in Hrvatje. Odbor se nadja — hvala previdnosti Božji in dobrim ljudem — da je siromašni Istran za zdaj teške nesreče rešen, ter položi na konci svoje delavnosti račun in kliče vsem veledušnim dobro ' čiuiteljem v svojem in v imenu potolaženih nesrečnikov: „Bratje! plemenito učinile ste delo. Bog predobri naj vam plati stotero!" Natančen račun o dohodkih, stroških in razdelitvi novcev in blaga se nahaja v „Naši slogi", „Slov. Narodu" in „Ob-zoru". V imenu odbora za stradajoče v Istri: V Pazinu, 14. junija 1880. Ant. Kalac, Fr. Matejčič, J. Berbuč, podpredsednik. predsednik. tajnik. J. Hočevar, blagajnik. Iz Celja. (K a t. pod p. društvu) v pomoč šolskim sestram so darovali: 1) Vel. č. gosp. Matevž Vrečko, župnik v Jurjevem Kloštru 50 gld. 2) Neimenovan 4 fl. 3) Gospodičina Neža Raner 9 fl. 4) Gosp. Jožef Levičnik, srenjski svetovalec v celjski okolici 4 fl. 5) C. g. Anton Ribar, kaplan na Tebarjih 5 fl. 6) G. Valentin Zupane na Zgornji Hudinji (za zidanje šolskega poslopja) i 12 fl. 7) V enaki namen M. Brence, posestnik na Ložnici 2 fl. Mnogo posestnikov v celjski okolici dosti pomaga pri zidanji poslopja za šolske sestre, ker vozijo les, pesek, kamenje, opeko itd. deloma zastonj, deloma po znižani ceni. Bog Vam povrni! Iz Celovca. (Volitev — nemštvo v nevarnosti). Spodnjekoroški Slovenci so s sijajno zmago pri volitvi v Velikovci dali liberalnim kri-čačem slovo ter vgladili pot dalejšnjemu napredovanju. Da je pa narodno-konservativna stranka tudi v onih občinah prodrla, v kterih so prej tovarniški uradniki na voiilce pritiskali ter se jim n. pr. grozili, jim nobenega opravka in zaslužka pri tovarnah več dati, če nemčurja ne volijo, kakor je n. pr. Ullmanu v Prevalih počinjal, zato se imajo prebivalci velikovškega 'volilnega okraja zahvaliti posebno č. slov. duhovščini, ktera se tudi pri vsaki drugi priliki, n. pr. glede slov. poduka v ljudskih šolah, neustrašeno poteza za pravice slovenskih prebivalcev. Ker so ustavaki slutili, da se jim utegne pri tej volitvi posmeknoti in ker od „zgoraj'' nekakov drugačen veter vohajo, zato letos niso tako na vse križe in težave volilcev lovili na svoje liinance ter jim svojega kandidata hvalisali iu „na srce polagali", kakor je to dozdaj bila njihova navada. — Da bi bilo „nemštvo" tudi na Koioškem v hudi nevarnosti, kjer nemško-liberalna „kultura" vendar tako lepo cvete in se slovenska narodnost že dolga leta tako izdatno prezira in zatira, da more vsakemu ustavaku srce kar veselja poskakovati, tega do sedaj še ni bilo slišati, o tem se živej duši še senjalo ni. In vendar je ona pri židovih in narobe-liberalcih zloglasna jezikovna naredba, ktera zavaruje narodue pravice pri sodnijskih uradih na Češkem iu Mo-ravskem, a ne na Koroškem, tudi naše zagrizene uemčurje in lažiliberalce splašila iz strašnih senj, ktere so se jim rojile in vrtele v modrih glavah, morebiti celo okoli tiste grozne pošasti, kterej pravijo v svoji duševni revi in nadlogi „kraljestvo Slovenija", „pauslavizem" itd. Dne 3. t. m. uprli so se udje medlega celovškega „nemškega društva" z rokami in nogami proti jezikovni naredbi vis. uaučnega ministerstva ter po priporočilu mestnega župana samega enoglasno sprejeli resolucijo, da ona jezikovna naredba ne potrjuje samo leSa, kar je bilo dozdaj običajno glede deželnih jezikov v nemških okrajih na Češkem in Mo-ravskem, ampak da vstvarja čisto nekaj novega, kar nemško mladino v onih deželah sili se češkega učiti, če hočejo pri domačih sodnijah službe iskati. Da tudi naši mestni očetje pri takih iu enakih „izjavah" derejo za svojim županom črez grm in strm, je vendar umevno pri našem liberalnem mestnem zboiu. Dne 1. jun. imel je ta neko pora/, umno sejo, v kterej se je jezikovna naredba za Češko in Moravsko prerešetavala in že 8. t. m. se je slovesno skleuilo, večini vis. gospodske zbornice iu manjšini poslanske zbornice, posebno pa vsem koroškim udom državnega zbor a, j najtoplejo hvalo izreči. No, ali ne kaže to jasno, ' da ustavaška pšenica mnogo lepše cvete in zori v glavnem mestu koroške zemlje, kakor pa n. pr. na Dunaji ali v Gradci, kjer se je magistrat baje nekoliko pomišljal in obotavljal, dokler mu niso židovi „N. W. Tagblatta" in drugih za „nemštvo" se borečih listov potrebne „korajže" vcepili? Ali pa ni to tudi dokaz, da „nemštvu" preti nevarnost tudi na Koroškem, če ne danes, pa morda že jutri? Modre in prebrisane glave „nemškega društva" in mestnega zbora le tega niso pomislile, da se s takimi izjavami nemško-koroško prebivalstvo brez potrebe le plaši in straši, hujska in ščuje. Zakaj pa takrat ni bilo nikakih „izjav", resolucij itd., ko so nemški uradniki bili poslani na Oger-sko in so se ondi morali učiti magjarskega jezika, če so hoteli službo in zaslužek imeti? Ne, nemštvo ni v nebeni nevarnosti pač pa do sedaj ošabno okoli sebe pri nas brskajoče nemško-judovsko libe-ralstvo. Svitli cesar in cesarjevič govorita skoro vse avstrijske jezike. Zavoljo par vtragljivih škri-cev pa bi se naj celi narodi učili nemški, da bi zamogli z njimi v uradnijah se porazumeti? Ne, tega ne bodo dognali! .....k. Iz Rogača. (Razne novosti). Pri nas je ob praznikih, zlasti velikonočnih, navada pri mladih fantih, da radi streljajo. Žali Bog, da se pogosto ravna malo v čast božjo in na znatno škdtio neprevidnim strelcem. Vsled tepeža in nesrečnega streljanja imamo v fari 1 mrtveca in 2 ranjenca. Občutljivo pogrešamo prejšnje toliko redno in dobro obiskovane nedeljske šole. Marsikateri fantje tako bil od hude tovaršije odvrnen, a vrhu tega je se marsičesar dobrega še naučil. Želeti je prav močno, da se vrnemo k dobrim nedeljskim šolam nazaj, zato pa naj nepotrebno dolgo 81etno šolanje skrčijo na 6 let. Dalje svetujemo, naj se napra-pravijo, kder to kaže, „bralna društva", ki bodo skrbela, da imajo ljudje po nedeljah in praznikih kaj koristnega in zanimivega brati, zlasti pripo-ročujemo „Slov. Gospodarja"! Ta list donaša na malem prostoru, ki se hitro prebere, mnogo po-dučljivega in zanimivega! — Naša hranilnica razposlala je tiskano poročilo o računih svojih ter nam tako naznanja, da je lani jmela 300 fl. in prek dobička. — Dne 20. maja je bila volitev načelnika okrajnemu odboru in je bil tretjokrat enoglasno izvoljen sodnik v pokoji g. Simon Praprot-nik, kojemu se ces. potrjeuje gotovo ne bo odreklo. Blagi g. svoje proste stare dni na to obrača, da deluje za blagor okraja in to brez vsake do-plače. Toraj je tudi neki odbornik glasno izjavil, da nimajo nikjer tako malo stroškov za okrajni odbor, nego v Rogači. — Slavno glavarstvo v Ptuji da nabijati svoja naznanila v dveh jezikih, nemškem in slovenskem, kar je hvale vredno. Naš okrajni sodnik je dobil kratek odpust za ozdravljenje : želimo vrlemu gospodu močnega okrevanja. — Kakor slišimo je deželni zbor štajerski zavrgel stavljenje železnice od Poličan do Slatine po nasvetu g. Wiesingerja. Politični ogled. Avstrijske dežele. Cesar so iz Josefstadta potovali v Kraljevi gradeč in potem na Moravsko. Povsod bili so sijajno in navdušeno sprejeti pa tudi jako prijazno občevali so z ljudmi vsakega stanu. V Višavi je kraj železniške postaje deček glasno upijal: „kteri gospod so naš cesar". Via dar sliši glas in ukaže fantiča pred sebe pozvati. Od ondot je potem 600 moravskih kmetov v narodni obleki na čilih konjih cesarja kraj železnice sprevajalo 2 uri daleč. Vlak je moral po malem voziti. V Brnu so cesar pri sprejemu plemenitašev tem naročili, naj delajo na mir in spravo med nemškim in slovanskim ljudstvom na Moravskem. V nedeljo zvečer pripeljali so se cesar na Dunaj nazaj. — V češkem deželuem zboru je prenaredba volilnega reda izročena odseku 21 mož, kterim predsednik je grof Mansfeld, podpredsednik češki vodja dr. Rieger. — V Salcburgu je liberalnih 7 poslancev všlo, ker so v manjšini; na to je še liberalec grof Lamberg potegnil odloživši čast deželnega glavarja. Tako hrabre duše so nemški liberalci! Sicer je pa prav. Vlada bo sedaj iz konservativne večine imenovala novega glavarja. — Tirolska nova 2 škofa sta v deželnem zboru ugovarjala zoper nepostavno utemeljenje 2 lutrovskih župnij na Tirolskem, kder drugih lutrovcev ni, kakor takšnih, ki so iz Bismarkove dežele prišli. — V Gradci so konservativci na deželno mizo vrgli kopico 1300 prošenj za 61etno šolanje in zoper ženitovanje uemaničev; liberalci so osup-njeni debelo gledali. Se ve, ta gospoda bere le „Tagespošto", a ta jim o teh prošnjah uiti besedice prej črhnila ni. — Slovenci se povsod radu-jejo in veselijo, da so koroški nam bratje vendar enkrat zmagali pri volitvah in s č. g. Einspieler-jem prodrli v deželni zbor! Zmaga bila je sijajna. Bog daj več takšnih! — Dne 14. jun. začeli so predirati Arliško goro za železnico iz Tirolskega v Predarlsko. — Ogerski državni zbor je na pridelovanje cukra iz pese naložil novega davka 900.000 fi. No, to bo zopet kmetske ljudi, ki za peso vsaj nekaj denarjev dobivajo, hudo zadelo in izseljevanje v Ameriko pomnožilo. Banat in Srera je grozna toča posekala. — Hrvatje se nadejajo v 8—10. mesecih pridobiti vojaško granico. V Hercegovini merijo naši oficirji nove meje proti Črnogori! Vnanje države. Liberalci v Evropi tako močno narode osrečavajo, da ljudje tropama hitijo v Ameriko rešit se liberalnih blagorov; blizu 1 milijon ljudi so ladije letos prepeljale iz starega v novi svet, največ iz liberalne Italije, Nemčije in Oger-ske. Dače, vojaška dolžnost, oderuhi izganjajo ljudi iz očetujave! — V Berlinu sešli so se 16. junija poslaniki evropskih velevlad ter sklenili sultanu turškemu naročiti, naj prepusti Grkom polovico Tesalije in Epira z Janino vred; dalje naj da vsem kristijanom tiste pravice in slobodščine, katere uživajo grški prebivalci otoka Kandije. To se pa reče toliko, kakor turški sultan naj sam sebe in svoje Turke obesi. Da ga je precej strah, kaže to, da je albanskega moža Abedina napravil za ministra vnanjih zadev ter tako pokazal, da se hoče nasloniti na Albance. No, Albanci se res močno orožajo zoper Grke, katerim nikakor niso voljni prepustiti Janine. — Grki nabirajo 35.000 vojakov. — Bolgarsko narodno „sebranje" dela prav marljivo. Sklenilo je več velevažnih postav: finančnih, upravnih in šolskih. Bolgarski novi denar bo kovan po francoskej uredbi: franke (leve), cen-time (stotine) in Napoleondore (Aleksandre). Srebrnega denarja hočejo izdati za 10 milijonov in zlatega za 7 milijonov frankov; dohodkov ima dežela 23 milijonov frankov; sploh Bolgarija se razvija srečno in krepko. — Rusko brodovje vojno jadra iz Baltiškega morja daleč v Azijo v pomoč ruskim podložnikom v Amurskem, kder hočejo Kitajci vdreti. — Bismarkova nova cerkvena postava bo juter v petek 18. jun. bržčas zavržena in potem je ves svet radoveden, kaj bo ta silovitež počel ? — Angleži in Francozi so se zadnji čas tako sprijaznili, da si je mnogo evropske sedanje gospode v skrbeh, kaj neki to pomeni? — Spanj-ski kralj Alfonzo začel je se v dogovore spuščati z liberalci in freimavrerji republikanci; zato pravijo, da bo kmalu zgubil krono in kraljestvo. — V severni Ameriki so republikanci generala Granta mislili tretjič izvoliti si za predsednika. Toda naenkrat so ga popustili in postavila za kandidata nekega Garfielda, ki je bil najpred kočijaš, potem dijak, naposled vojak prostovoljec in general. — Chilenci v južni Ameriki so vzeli bogato mesto Ariko in blizu Dake obokolili 2 peruvijanska generala in vso njuno vojsko. Za poduk in kratek čas. Štajersko in nemško-liberalno gospodstvo od 1. 1861—1881. I. Nevednost je najdražja reč! Le ker ljudstvo liberalcev ni poznalo, zaupalo njim je vero, nravnost in mošnjo. Toda sedaj, ko skuša britki sad, gleda žalostne nasledke liberalnega gospod-stva, obrača se povsod proč od njih. Čem natančneje je o tem podučeno, tem odločniše daje jim slovo, pred vsem kmetsko ljudstvo in delavci, ker ti največ sile trpijo zarad liberalizma in ž njim spojenega freimavrerstva in judovstva. Uže na prstih lebko pri nas preštejemo liberalne poslance, kateri so od kmetov bili izvoljeni. Le v mestih še se držijo, to pa vsled preugodnega jim volilnega reda v razne zastope. Sčasoma bodo tudi v mestih sprevideli puhlost liberalnih naukov. Saj pa je uže res slednji čas, da zapustimo nevarno pot, ki pelje v občno osiromašenje in zadolženje srenj, okrajev, dežele in države pa tudi sploh „produktivnega" t. j. delavnega ljudstva. Odkar liberalci gospoda- rijo, lezejo kmetje, rokodelci v vedno večje siromaštvo, a bogatijo se judje in pičlo število liberalne gospode. Kakor delavno ljudstvo ubožava, tako narašča število ljudij, ki na javne stroške živeti hočejo, t. j., ki dobivajo plačo iz davkovskih denarjev. S tem pa naraščajo državni, deželski, okrajni in srenjski potroški, a ž njimi dače in doklade. V zadnji številki „Slov. Gospodarja" v vodnem članku bilo je povedano, da so liberalni poslanci štajerski deželske potroške našej deželi za drugo leto (1881) nastavili na 2.230.494 fl. Vendar to ni vse. Zraven rednih potioškov, kakor liberalci pravijo, je še izrednih, boljše menda rečeno nerednih, tako, da vsi za 1. 1881. nastavljeni znašajo blizo 4 milijone goldinarjev. Kaj to pomeni, naj pojasnijo sledeče številke, katere kažejo deželske dohodke in potroške od 1. 1861, ko smo prve poslance volili v deželni zbor, do 1. 1878, ko je še znani Seidl sedel v deželnej hiši graškej. Številke so vzete iz poročila deželnega odbora. V letih Dohodkov Stroškov 1861—1865 bilo je 1,231.400 fl. vsako leto in 1.000.600 fl. 1866—1870 „ 1,845.700 „ „ 1,818.300 „ 1871—1875 „ 2,710.800 „ „ 2,592 800 „ 1876—1878 „ 3,608.100 „ „ 8,959.700 „ Tem številkam dostavimo še, da so dohodke računili po cesarskej dači tako, da so 1. 1864 dokladali deželskih doklad 38°/0, 1. 1865—1871 samo 35°/0, 1. 1872 le 33'/270 in 1. 1873—1878 zopet 38°/0, a letos tirjajo uže 44 ali 45°/0. Cesarske dače je letos predpisane 4.409.869 fl. Največja je gruntna dača, namreč 1,984.799, potem sledi davek od hišne najmovine ali doniovna naj-marina (Hauszinssteuer) 868.102 fl., porazredna domarina (Hausclassensteuer) 422.294 fl., dobit kovina (Erwerbsteuer) 429.177 fl. in dohodarina (Einkommensteuer) 428.108 fl. in še nekaj davka, ki se ima vplačati od dosedaj dače prostih hiš. Navedene številke učijo nas: 1) da je gruntna dača največja in da torej zemljiščne posestnike zadene zopet največji del deželskih doklad; 2) deželski dohodki so se v 17 letih pomnožili do 3,608.100 fl., ker je naraščala cesarska dača tako, da znaša samo direktni cesarski davek in deželske doklade vkup uže črez 7 milijonov goldinarjev, in z okrajnimi in srenjskimi dokladami gotovo črez 10 milijonov; ako še dodenemo indirektuih davkov 10 milijonov (ti so namreč blizu za 2I/2 večji od direktnih), tedaj nosi 1,150.000 Štajercev velikansko breme letnih 20 milijonov goldinarjev; 3) potroški deželski so se v liberalne j dobi pomnožili od 1,000.600 fl. do 3,959.700 fl. in naposled so še nam dolga napravili lani in letos 437.250 fl. Tako gospodarstvo zasluži posebne pozornosti vseh dav-kovcev, da poizvedo, kam za božjo voljo zapšejo toliko denarja, katerega ravno v sedanjih strahovito hudih letinah tako neizmerno težko plačujemo? Ali je res krvava sila, da je sedaj skoro 4krat več treba za deželske potrebe žrtvovati, uego 1. 1861? Sploh treba nam je liberalnemu gospod- stvu bistreje v oči pogledati, kar hočemo v tem in naslednjih sestavkih storiti. Dežela štajerska bila je nekdaj naljudena s Slovenci ter je se z malimi izjemki s Koroško spojena zvala: Karatauska zemlja. Sčasoma so Nemci podjarmili Slovence iu osnovali vojvodstvo štajersko, ki je naposled prišlo pod oblast preu-zvišene cesarske rodbine habsburške. Veduo več je Nemcev se naselilo, ki so SJovence potisnoli nazaj do sedanjega spodnjega Štajera. Vojvode štajerski niso bili zelo samosvoji gospodje. Mnogo in veliko pravic so imeli nekdanji stanovje: grajš-čaki, duhovenstvo in meščanje. Kmet pa ni imel nebenih pravic. Bil je grajščakom podložen, tla-kar in rabotar. Noveji čas pa so deželni zbori zgubili vse prejšnje pravice, avstrijski cesarji so vladali dežele kot samodržci ter niso sklicavali več starih deželnih zborov. Ob enem so kmetje odkupili se in rešili rabote, dobili smo svoboden kmetski stan. Ko je rešitev bila doplačana, začelo je se kmetom najboljše goditi. Ali nesrečni liberalizem jih je pahnil v skoraj večjo nesrečo nazaj, kakor so bili pred rešitvijo. Dokaz temu so zamazane gruntue bukve, dokaz veliki davki, dokaz posilne dražbe, ki nam kmeta za kmetom ženejo iz posestva in ga tiščijo med najemnike, viničarje, delavce, nemauiče. Oče liberalizmu pri nas je bivši minister Schmerling. Cesar so namreč dne 20. okt. 1860 odpovedali se samordštvu, dali posameznim deželam prejšnje pravice nazaj in ministru Schnier-lingu zatikazali, naj izdela volilne rede, da se bodo volili poslanci. To je Schmerling porabil, da je nemškemu liberalizmu pot odprl v Avstrijo. Izdelal je namreč volilne rede tako, da je (nemško) prebivalstvo v mestih in trgih povsod dobilo več poslancev, kakor bi mu šlo po številu iu davkih. Kmetsko prebivalstvo bilo je s pomočjo liberalnih velikih posestnikov v manjšino potisneno izvzemši pri plačevanji davkov in nabiranji vojakov. Sprva še kmetje niso slutili čisto nič bližajoče se jim nesreče. Dali so se od mestnih in tržkih kričačev tako zaslepiti, da so volili v poslance same liberalce, pri nas na primer Feirerja, poznej Seidla. Brandstetterja; Slovenci smo imeli samo 1 zastopnika, namreč g. Hermana. Štajerskej deželi odmeril je minister Schmerling 63 poslancev, med temi samo 23 iz kmetske skupine. Sedaj so ti le: graški in mariborski knezo-škof, načelnik graškega vseučilišča (rektor magni-fikus), potem 12 velikih posestnikov, med njimi: Kameri, Lohninger, Pauer, Wurmbrand, Hakeiberg in Moskon, dalje 6 izvoljencev trgovske zbornice, I med njimi mariborski J. Pfrimer, 19 iz mest in trgov, med njimi: Duchatsch, Nekerman, Ebmer in Kada, in naposled 23 iz kmetske skupine, med njimi 8 Slovencev: Dominkuš, Zolgar, Scliutz, Radaj, Flucher, Kukovec, Hermau iu Šnideršič! Šmešničar 25. Stari Juri hoče svojega še zelo mladega sina oženiti. Sosed Martin mu hoče to misel iz glave izbiti in mu pravi: „Ljubi Juri! vendar počakaj z ženitvijo, da ti sin k pameti pride, potlej ga ženi!" „E prijatelj" odgovori Juri, če sin k pameti pride, se ne bo hotel več ženiti!" Razne stvari. (.Mariborska hranilnica) plačuje od 1. julija t. 1. naprej od vloženih denarjev samo 4% >n zahteva od na posodo danih 5%- (Popravljanje državnih velikih cest) v mariborskem in celjskem glavarstvu se bode na 5 let po dražbi oddalo dne 19. julija 1880 točno ob 9. uri pri dotičnih glavarstvih. (Novi brzovlak) med Buda-pešto in Prager-skim pride začenši od 15. jul. t. 1. naprej v Pra-gersko (Pragerhof) na južni železnici vsakokrat ob 1. uri 18. minuti po polnoči. (f Andrej DruŠkovič) bivši župnik v Spiel-feldu je umrl v Gradci 74 let star. (Slov. bistriška hranilnica) je pogorelcem v Spod. Polskavi darovala 200 fl. Skoro vsi pogo-relci bili so zavarovani ter dobijo 24.000 fl. zava-rovanščine. (Utonila) je pri kopanji v Savi 131et,na deklica Marija Pavličeva iz Mihalovec. (Požar) je se vuel v Podovi mariborskega okraja v kajši Marije Peršohove ter je upepelil kajšo iu 8 kmetskib hiš s vsemi gospodarskimi poslopji vred. (Grd uboj) zgodil je se v Lipoglavi šmarij-skega okraja na okrajnej cesti. Nepoznani morivci so oudi 10. jun. ob 9. uri zvečer posestnika Jurija Slatinšeka v trebuh ustrelili in z nožem vrat prerezali, truplo pa 20 korakov od ceste v gošo za vlekli. (Bratje Kleinoscheg v Gradci) so štajerska vina poslali k svetovnej razstavi v Sidney v Avstraliji ter so bili odlikovani s 1. in 2. darilom za svoj šampanjevec, s 1. darilom za beli muška-tovec, z 2. darilom za črnino in s 3. darilom za svetla rutleča vina. (Oderuhi na Koroškem) jemljejo v Celovci poprek 7—25 procentov, v okolici pa 30, 40, 52 iu celo do 120%, v Wolfsbergu in okolici 10%, v Spitalu 26 do 173%- Kdo je temu kriv? Morebiti klerikalci ali konservativci? Ne, liberalci, ki so I. 1868 zatrli prejšuji zakon zoper takšno judovski guljenje. Kaj čuda, da se judovski listi zopet iz dobro plačane hvaležnosti tako goreče borijo za nemške liberalce! (Strela udarila) je dne ,6. jun. v viuičarijo Toplinšakovo v Birstajnu brežiškega okraja ter k priči ubila viničarja Jož. Kostanjšeka. Kajša je do tal pogorela. (Obsojen) ua 2 leti v težko ječo je celjski poštni ekspeditor Gašp. Guttmanu, ker je iz reko-maudiranegu pisma ukradel 350 fl. in dve menjici, po 500 fl. in 840 fl., na pošti raztrgal. (Šolske spremembe) g. Jož. Žemljic postal je nadučitelj pri sv. Križu nad Mariborom, plačuo doklado prejeli so nadučitelji: Fr. Jamšek, Jak. Lopan, Al. Sernec, Jak. Lobenwein, Jož. Rojko in And. Viličnjak. (Drzen ropar) je nekega vinjenega hlapca dne 7. junija o poludne napal pri srednjem ribniku v Mariboru ter mu vropal 3 fl. in všel. (Naglo umrl) je mesar Haring v Mariboru. Zgrudil je se 9. junija zvečer na tla in bil je takoj mrtev še le 47 let star. (Uro za malo SreŠenj) zastavil je v Mariboru nepreviden učiteljski pripravnik moževi, ki je čreš-nje prodaval na Sofijinem trgu pred g. Berdajsovo štacuno. Pripravnik hiti s črešnjami domov po denarje. Nazaj prišedši ne najde več črešnjarja. Nepo-štenjak je z uro všel, ki je kronometcr z 20 kameni in vredna 20 fl. Sodnija ga sedaj išče. (Drage Šole); v meščanski šoli celjski stoji deželo 1 učenec 46 fl., v Voitsbergu 63, v Gradci 120, v Ftirstenfeldu 146 fl., v Radgoni 152 fl., v Hartbergu 154 fl., v Judenburgu 177 fl., na fuži-narskej šoli v Leobnu 181 fl., na podkovaški šoli v Gradci 216 fl., na višji realki v Leobnu pa blizu 1000 fl. (V Dobrovcih) bil je zopet požar. Takrat je pogorel pri vseh volit/ah dobro znani liberalec in nemškutar J. Kac, v Razvanji pa je posestniku Percu pogorelo gospodarsko poslopje. (Mahr enberški „Slovenci" (?)) odpošljejo go-sposkej zbornici prošnjo zoper uvedenje slovenščine v naših srednjih šolali. Prošnja je tako surova, neotesana, neopravičena, za vrlo narodno duhovščino pa žaljiva, da se čudimo predrznosti ovih nemčurskih možakarjev, ki se upajo tako mazarijo poslati visokej gosposkej zbornici, še bolje pa, da jo je prvi podpisal grajščak mahren-berški, g. Schmid. To si bodemo dobro zapomnili. (Služba okrajnega zdravnika) za Ptuj in Ljutomer razpisana je do 10. julija. Plača znaša sprva 1060 fl. (Iz Dobja pri Planini) se nam piše, da so se ondi pri volitvi občinskega odbora godile nepo-stavnosti ter da se je zoper volitev pri c. k. glavarstvu v Brežicah vložila pritožba. (V CreŠnjevcah pri Slov. Bistrici) še nimajo novega župana. Najbolje storijo, ako ostanejo pri starem svojem županu, vrlem g. Martinu Soršaku. (Hrvatska društva) v Zagrebu „Sokol" in „Kolo" in morebiti še Sisačka „Danica" pridejo v nedeljo dne 27. jun. v Ljubljano, ostanejo ondi Čez noč, se odpeljejo v pondeljek y Bled, da ogledajo najkrasnejši kraj slovenski. Slovenci bodo Hrvate brate povsod veselo in mogoče sijajno sprejemali. Dražbe 19. junija Maria Suhač v Sihlovi 4300 fl. 21. jun. Lovro Kurež v Pobreži, 23. jun. Jož. Cileušek v Grajski vasi 3270 fl. Jakob KOrb ler 1099 fl. pri sodniji v Mariboru, Janez Šribar v Ložnici 3450 fl. Kunigunde Hauschie.i 1090 fl. pri sodniji v Mariboru. Loterijne številke: V Trstu 12. junija 1880: 64, 31, 41, 87, 1. V Linci „ „ 4, 35, 82, 79, 3. Prihodnje srečkanje: 26. junija 1880. Sejem pri sv. Tomaži nad Veliko nedeljo. Na god sv. Alojzija bode pri sv. Tomaži živinski in kramarski sejem. Prodajalci in kupci so tedaj 21. junija t. 1. vabljeni k obilnemu obis-kanju sejma. Za druge opravke in postrežbe se bo zvesto skrbelo. Sv. Tomaž 2. junija 1880. Franc ŠKcvlec, 2—2 ravnatelj sejma. 2-2 Živinski sejem pri sy. Antonu ? Slov. gor. bode 22. junija 1880. 2—3 Mešnika ki je v stalnem ali začasnem pokoji, želijo dobiti k poddružni cerkvi sv. Petra v Bočni. Več se pozvč pri ondotnem županu ali pri č. g. dekanu v Gornjemgradu. KLAVIR vrlo dobro ohranjen, izvrstnega glasa toda starejšega stroja, je na prodaj po prav nizkej ceni v Negovskem gradu gornje radgonskega okraja (Ne-gau bei Radkersburg. 1_2 sns I !-3 Od leta 1865 obstoječa fabrika za, izdelovanje barv J. Viclerja v zgornj. Hočah ima svojo zalogo v ■ J Mariboru, j« |P na velikem trgu štev. 12, nasproti cerkvi sv. Aloj- " zija zraven g. Čeligijeve hiše ter priporočuje svoje izvrstne lake, firneže, zribane oljnate barve, vsakovrstne barve, čopiče po najnižjej ceni. D