g Kaj je temelj vrednosti dinarja? Prvo: zlata podlaga, drugo zaupanjc v denar, tretje državni proračun, četrtič dobra trgovina z zunanjim svetom. Naš dinar ima zlato podlago. Najnižja bi smela biti 25%, jc pa veliko višja, znaša 36%. Državni proračun je tudi izravnan, plače znižane, raznc manj nujne dobave ustavljene. Zunanja trgo-; vina stoji obojestratisl.o, je torej brez škodljivega vpliva na dinar. Edina škodljivost je našo Iastno nezaupanje v lastni denar. Ta nezaupljivost v lastni denar se kaže v tem, da ga ljudjo več ne zaupajo zavodom, ampak ga shranjujejo doma v prtičih, v nogavicah, ga zaklepajo v mizne predale ali skrivajo kar v slamnjačah, namcsto da bi ga zaupali našim trdnim, dobro upravljanim denarnim zavodom, ki imajo uravnavati nj§gov. obtok. Brezplodno kopičenje gotovine izven denarnih zavodov ustvarja občutno pomanjkanje denarja, kar zavira in duši razvoj vsch panog narodncga go* spodarstvajn utegne - postati nevarno sedanjemu družabnemu redu. Ker morajo denarni zavodi v prvi vrsti gledati na to, da zadovolje svoje upnike — vlagatelje —, so ob neprestanem dviganju _vlog primorani popolnoma ustaviti do.voljevanje novih posojil in kreditov, že prej dovoljene kreiite pa izplačevati le v nujnih, neodložljivih primerih, dokler bo to sploh mogoče. Posledice utesnitve Ikreditov ali pomanjkanja gotovine so številne ustavitve ali vsaj omejitve industrijskih in obrtnigkih obratov, raStoča brezposelnost, propadanje trg.ovin, odpuščanje nastavljencev in delavcev. Taki ljudje, ki nič ne zaslužijo, tudi ne morejo kunovati kmetijskih pridelkov, all pa tiščijo ceno tako dol, da mora zopet kmet obupati. Ako bo to stanje trajalo dalje, bodo denarni zavodi prisiljeni, odpovedovati in izterjavati posojila, kar bo združeno s padanjem cen nepremičninam, ki so se v zadnjem času često dvignile visoko nad resnično vi'ednost. In tako se utegne zgoditi, da bodo tisti, ki so zbog nezaupanja v dinar 'kupovali posestva, doživeli prav bridko razožaranje. Opetovano že se je z najbolj merodajnih mest povdarjalo, da se za dinar ni bati, ln da inflacije ne bo, ker je pod rvobenim pogojem biti ne sme, ako nečomo, da"naše gospodarstvo ne propade popolnoma. Tega se vsi naši gospodarski krogi in vsi vodilni finančniki dobro zavedajo in bodo držali dinar za vsako ceno. Zato kvišku glave! Zaupajtc samim sebi, zaupajte naši valuti, zaupajte brez skrbi našim denarnim zavodom, za katere jamčijo občine, banovine in zadrugarji z vsem svojim premoženjem, zaupajte našim močnim bankam, ki financirajo našo industrijo in našo trgovino in so s svojim dosedanjim delovanjem dokazale, da so vašega zaupanja vredne. Denar v denarne zavode, denar mora krožiti v prometu, da se omogoči potrebna izmenjava zerne.jskih dobrin, da se zopet prično in dokončajo razna dela in da pridejo ljudje, ki hočejo delati, do kruha. Sedanje neznosno stanja se mora izpremenlti, ali pa bodemo — izginili! Kakšno korist bodo imeli tisti, ki sedaj denar sktivajo? Izgubili ga bodo! Če denarja ne dajo iz svojih nogavic, ga bo seveda treba tiskati in bo izgubil svojo sedanjo vrednost. Vsi, ki imate denar, zavedajte se, da mu rešite vrednost le, ako ga izročite prometn, ako ga naložite v denarnili žavodih!