Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
s *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Netatakirajai dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-injejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 1250 četrtletno ... K 6 30 mesečno ... K 2" 10 Za Nemčijo:
celoletno ... . K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za Oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, sa večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.)
Stev. 83.
Telefonska številka 65.
Celje, v sredo, dne 14. aprila 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Pitreich-Hochenburger.
Le predobro so nam v spominu ndarei, ki jih je zadajal justici in slovenskemu uradništvu Gleispach. Slutili smo sicer, „da ne pride nič boljšega za njim", vendar pa smo imeli vsaj ta up, da slabše ne more postati, ker ni mogoče. Toda pod režimom Pitreicha in pod patronanco bivšega vsenemškega kričača, sedaj ministra avstrijskega pravosodja Hochenbnrgerja — ki nam ga je poleg Stlirgkha in še 7 drugih nemških ministrov naklonila splošnain enaka volilna pravica s slovansko večino! — se dogajajo, kar se zapostavljanja slovenskega uradništva in ura-dovanja ter protežiranja nemštva in uepotizma tiče, stvari, katere se morajo samo označiti kot škandali.
Okrajni sodnik Dr. Watzulik, zet znanega ptujskega Orniga, je pred pol letom preskočil mnogo vsaj tako zmožnih slovenskih sodnikov in bil imenovan za okrajnega sodnika v Šmohor, a predno se je tam še pridno ogrel, dobil je že po „ovinkih" mesto okrajnega sodnika v Celjn, za katero ga pTed pol leta še niso smatrali sposobnega. V Ormož je prišel na mesto sodnika Pupaherja, ki je zato, da se je po dovršenih štndijah iz Slovenca, bivšega Triglavana, prelevil v Nemca ter padel tako globoko,da jesvojimnem-ščine nezmožnim starišem pisal nemška pisma že po enem let n (!!), prišel k finančni prokuraturi v osmi činovni razred (!), prišel sodnik Altziebler, v Brežice pa Kristl, oba pravi „cerkveni luči", ni pa prišel na vrsto Slovenec avskultant Lenart, ki je v štatusu mnogo pred njima in oba po zmožnosti daleč prekaša, — gotovo zato ne, ker za Hochenbnrgerja velja na Češkem pravilo, da mora Nemce soditi samo Nemec, v ormoškem in brežiškem okraju pa — Nemcev ni!
V Pliberk, popolnoma slovenskiokraj, dodeljen je nek slovenščine nezmožni avskultant, Slovenca dr. Hizeluergerja, doma iz Mozirja, torej le nekaj ur od Pliberka, pa so poslali v — Voitsberg!
Pa nikar misliti, da je to že vse! še pride lepše!
Hochenburger se hoče posebno milostnega izkazati graškemn nadsodišču in zato je poklical kar štiri sodnike iz tega okrožja v ministerstvo.
Pri nekem dr. Jortnerju, o katerem med graškimi sodniki, kjer je služil kot avskultant, ni nobena druga posebna lastnost znana, ki bi ga usposabljala za tako odlikovanje, kakor da hoče postati Pitreichov zet, so komaj čakali, da ima predpisanih 5 službenih let, in že je jadral v ministerstvo, predno se je še mogel zavesti, zakaj sploh nosi naslov „sodnik".
Skoro enako se je zgodilo istotako v ministerstvo poklicanem sodniku dr. Bernhardu iz Arveža, samo da se on ni zanimal za Pitreichovo hčerko, am pak za ženo nekega občana v Voits-bergu, tako da je moral v noči pobegniti od tam in bil po uvaževanju njegovega gotovo mučnega položaja takoj
drugi dan prestavljen v Arvež, kjer se je, kakor poroča Tagespošta, posebno odlikoval s svojim delovanjem v vseh
—	nemškonacijonalnih društvih!
Da bi se pa Pitreichu in Hochen-burgerju ne moglo očitati, da sta slovenskemu jeziku sovražna, poklicana sta v ministerstvo tudi višjega državnega pravdnika namestnik dr. Paltauf in pa sodnik dr. pl. Karnitschnigg iz Ptuja, ki sta „usposobljena" za službovanje na Slovenskem.
Paltauf bode namesto dosedajnega personalnega referenta Scheriibla odločeval o usodi slovenskih uradnikov, kako službo pa dobi dr. pl. Karnitschnigg, se še ne ve: gotovo pa nekaj važnega, kajti on je 4 leta „ho-spitiral" pri ptujskem sodišču in je sin predsednika dež. kaz. sodišča v Gradcu,
—	za usposobljenost službovanja v ministerstvo gotovo dovolj!
Zato pa sodnika dr. Polec in dr. Kušej, ki sta dobila svoj čas od vlade štipendij za nadaljevanje svojih študij v svrho habilitacije in kot podlago teh študij podala znanstvenemu svetu obširne spise priznane znanstvene vrednosti, ostaneta v svojih dosedajnih službah, kjer je vsaj prvemu odvzeta vsaka prilika za nadaljno znanstveno izobrazbo. Komentar k temu načinu podpiranja znanstvenega delovanja naj si napravi vsakdo sam.
S tem smo hoteli orisati samo eno stran Pitreich-Hochenburgerjevega,dela', drugo si pridržimo za enkrat prihodnjič. —
Omenjamo pa že zdaj, da je za tako delovanje jugoslovanska delegacija rešila vladi nujno predlogo o rekrntih. „Kogar hočejo bogovi pogubiti, tega udarijo s slepoto" !
Politična kroniko.
a Jezikovni zakon na dnevnem redu parlamenta. Vlada namerava Nemcem na ljubo predložiti parlamentu, ko se po Veliki noči zopet snide, jezikovni zakon za Češko. Češke stranke še niso jedine o taktiki, katero naj temu zakonu nasproti zavzamejo, le radikalci in narodni socijalci, katerim je v prvi vrsti le za hrup in krik, zahtevajo obstrukcijo. Proti temu piše „Pozor" v Olomucu, ki stoji sicer radikalcem zelo blizo, tako-le: „Kar se tiče jezikovnih predlogov, smo mnenja, da bi bilo napačno, ako bi parlament ne mogel o njih razpravljati. Naj razpravlja, naj se ob tej priliki pretrese jezikovno vprašanje v celi Avstriji, v vseh deželah. Naj se da temelj za ureditev tega vprašanja v vseh deželah, naj se izzove nujnost zaKona, s katerim bi se v celi Avstriji urejevalo jezikovno vprašanje na istih in jednako pravičnih temeljih. Vlado treba na ta način prepričati, da je neizogibno potrebno, da se jezikovno vprašanje uredi pri državnih uradih ne samo na Češkem, ampak tudi na Moravskem, na Šlezkem, Nižje Avstrijskem, Kranjskem, Štajerskem,
Koroškem in v drugih avstrijskih deželah. Do tega prepričanja bo mogla vlada priti edino le na temelju široke in temeljite debate o jezikovnih predlogih, katere bode podala samo za Češko. Češka delegacija bi imela priliko razširiti svoje zahteve v celem obsegu ter izraziti svoje nazore o ureditvi jezikovnega vprašanja v čeških in tudi ostalih deželah avstrijskih. Tako se bode p-^soi	. p0.
kazalo se bode v tej debati, da jezikovni predlog samo za Češko nikakor ne more biti sprejet ter da mora biti nadomeščen s predlogi za vse dežele. Še le potem bode mogla češka delegacija izvrševati svojo dolžnost ter bode mogla — ako vlada sama predlogov ne umakne — nadaljno razpravo o zakonskem predlogu samo za Češko preprečiti. Tako gledamo na to celo vprašanje mi. Izrekamo se odprto proti taki obstrukciji, kakoršno nameravajo delati narodno socijalni poslanci. Hočemo poznati tudi stališče drugih narodnosti in političnih strank v parlam en tu o tem vprašanju ter smo prepričani, da aso se bode o teh predlogih razpravljalo, bode češko stališče, katero temu vprašanju nasproti zavzame češka delegacija, mnogo trdnejše ter da bode, kakor smemo pričakovati, tudi številnejše podpirano še posebno ako zavzamejo odločno stališče v tem vprašanju socijalno demokratski poslanci in Slovanska jednota. Najprej razpravljati in uvaževati in še le potem, kar se mi ne ljubi in kar je proti nam, odstraniti in zaprečiti. O tem vprašanju, ki je za nas tako važno, se je dosedaj le malo premišljevalo in razpravljalo. En glas, ki se je izrazil za to, da bi se za vsako ceno vlado in Nemce z obstrukcijo prisililo, da se umaknejo, ne more biti za nas mero-dajen. Moramo poznati tudi stališče, katero bodoNemcizavz-eli v tem obziru, ako bi se jezikovno vprašanje rešilo tudi drugod. Pri tem se bodo zvijali in ogibali, ker bi bilo tudi drugod treba odzvoniti državni nemščini. Iz tega bodemo zajemali mi svojo moč. Nemce treba spraviti v stisko. Potem pride češka politika zopet na pravo pot." Poda-jemo ta članek na uvaževanje našim politikom in vsem onim, ki se bavijo s perečim jezikovnim vprašanjem.
d Novi člani gosposke zbornice. Začetkom povelikonočnega zasedanja državnega zbora bode imenovanih mnogo novih članov gosposke zbornice. Med drugimi bode tudi bivši poljski minister-rojak Abrahamowicz, bivši vodja naučnega ministerstva, Kanéra, bivši vodja trgov, minist., Mataja, vse-učiliški profesor Philippovich in štajerski pisateij Peter Rosegger.
d Ogrska kriza. Ogrski ministerski predsednik dr. Wekerle in poljedelski minister Daranyi sta prišla danes na Dunaj k zaključnim posvetovanjem o trgovinski pogodbi z Rumunijo. Posvetovalo se bode tudi o trgovinski po-
godbi s Srbijo. Wekerle se bode posvetoval z baronom Aehrenthalom in Biiinj8kim tudi o bančnem vprašanju, glavna razprava o tem vprašanju se bode pa vršila prihodnji teden. Do kakega uspeha v tem obziru Madžari pač ne pridejo, kajti avstrijska vlada bode baje odločno odklonila vsako zahtevo ustanoviti kartelno banko. Ogrska koalicijska vlada bode vsled tega podala ostavko ter svojo demisijo naznanila ogrskemu parlamentu, ki se snide 26. t. m. Cesar odpotuje v Budimpešto 24. t. m. Koncem meseca bode sprejemal vladar predsednike obeh zbornic in druge znamenite parlamentarce v avdi-jenco ter bode definitivna rešitev krize. Krona bode zahtevala, naj koalicija izpolni obvezo izvesti volilno reformo.
d Slovaški župnik Hlinka, ki ga je ogrska „jnstica" obsodila na eno leto državne ječe zaradi „panslavističnih" agitacij, je bil na prizadevanje škofa Parvyja tudi iz službe odpuščen. Rimska kurija je to obsodbo madžarskega škofa razveljavila in župnik Hlinka se vrne po prestani ječi zopet na svoje mesto v Ružomberk.
d Zagrebški ,veleizdajniški' proces postaja tudi madžarski vladi že neprijeten. Nekateri madžarski listi poro. čajo, da bode ta pravda v kratkem na temelju kraljevega akta vstavljena, ker ni dosedanja razprava dokazala niti najmanjše zarote in je baš nasprotno mednarodni položaj države samo poslabšala. Madžarski listi izražajo nado, da bode pravda čimprej potlačena, da se na ta način pri-štedi Ogrski še večja blamaža. „Slovenec" je pa na začetku te glaso-vite pravde trdil, da bode dokazala, v kakšnih razmerah je bila monarhija, ko je izvedla, prisiljena po vele-srbih in veleturški propagandi, aneksijo. Katoliški centrum in združeni listi Pijeve in Frankove družbe so že doživeli blamažo, kakoršno se niso nadjali. Naše ljudstvo pa po vsem tem lahko sodi, komu služijo te stranke in njih listi in koliko so njih fraze o jugoslovanstvu vredne.
a Srbija. Pogajanja o provizoriju do sklepa definitivne trgovinske pogodbe med A.-O. in Srbijo so končala brez uspeha. Nova pogajanja se bodo na novo začela, ko bodo dana jamstva za sklep nove trgovinske pogodbe, ki bode odgovarjala interesom obeh držav. Tako se glasi oficiozno poročilo o dosedanjih pogajanjih med poslanikom gr. Forgachem in srbsko vlado. Avstrijski in ogrski agrarci si na vso moč prizadevajo, da bi zaprečili vsako trgovinsko pogodbo ne samo s Srbijo ampak tudi z Rumunijo in ostalimi balkanskimi državami.
a Rusija. Car je baje že vlado pooblastil, da predloži dumi zakonski načrt o odtrganju Chelmskega okraja od kraljevine Poljske in ustanovitve nove gubernije. S tem nepotrebnim trganjem poljskega ozemlja ruska vlada prav po nepotrebnem draži in žali poljski narod ter ravna popolnoma v intencijah pruske vlade. Nemške kolonizacije na ruskem Poljskem ne vidi
in neče spoznati nje nevarnosti za državo, zato pa stori ta ljnba ruska vlada vse, kar je v nje moči, da ne pride nikdar do sprave med ruskim in poljskim narodom.
a Turčija. Položaj na Turškem je zelo nevaren. V Carigradu in drugod po državi navstajajo vojaški upori. V Carigradu so uporniki zasedli parlament, ne branijo pa poslancem prihajati in odhajati. Predsednik parlamenta ter veliki vezir s celim ministerstvom so podali ostavko, katero je sultan sprejel. Govori se, da bo Kiamil paša ali Said paša poklican na mesto velikega vezirja (minist, predsed.) Uazim paša pa za vojnega ministra. Uporniki so dosedaj ubili samo še dva častnika in nekega poslanca ter je upanje, da se še zapreči krvava revolucija. Za temi upori, ki so naperjeni proti sedanjemu mladoturškemu režimu, ste liberalna zveza ali pa mohame danska zveza. Govori se tudi, da ima vojno ministerstvo dokaze v rokah o zaroti častnikov, ki baje hočejo pahniti Abdul Hamida s prestola ter proglasiti Jusuf Izzedina za snltana.
a Nemški kancelar knez Bülow in italijanski minister vnanjih reči sta se sešla te dni v Benetkah.
Dnevna kronika.
o Društvo industrijalcev iz Bosne in Hercegovine se je včeraj 13. t. m. v Sarajevu ustanovilo.
o Nemški prestolonaslednik obišče vsled povabila našega cesarja v Išlu, kjer se bo udeležil dvornih lovov.
o Strossmayerjev spomenik. „Hrvatska Kruna" poroča, da odbor za Strossmayerjev spomenik razpolaga s svoto 140.000 kron in da se odkrije spomenik o priliki 50 letnice jugoslovanske akademije 1. 1917. Tistikrat se odkrije spomenik tudi znanemu zgodovinarju Račkemu, za kar je nabranih tudi že 30.000 kron.
v Ponemčevanje sodnij je tudi na Kranjskem v polnem teku. Delo dr. Hochenburgerja in Pitreicha gre v klas. Predsednik okrajnega sodišča v Ljubljani, „Slovenec" Vojteh Levičnik, je izdal ukaz, da se mora odzdaj naprej na depozitnem uradu potrjevati sprejem in izdanje depozitov in da se mora dopisovati s sodišči edino le v nemškem jeziku.
u Velik shod kmetovalcev iz cele države se priredi na Dunaju. Priprave so se pričele. Shod obeta biti velikanska prireditev.
v Organizacijo poljskih, gozdnih in vinogradniških delavcev po celem Slovenskem bode izvedla socijalno-demo-kratska stranka.
Gogoljeve „Mrtve duše" in pustolovstva Čirikova še vedno strašijo po Ruskem. Nedavno obelodanjeno izvestje senatorja Gorina o delovanju tajne policije v Moskvi ter nedavno izvršena revizija bolnišnice v Petrogradu so pokazale, da se tudi še v današnji Rusiji trguje z mrtvimi dušami. Moskovska policija je mnogo let vodila v listinah svojih uslužbencev že davno mrtve pol. uradnike; plačo, ki je zanje prihajala, so si razdelile visoke „šarže". O reviziji petrograjske bolnišnice pa tudi poroča „Ruskoje Slovo", da je tudi tam mnogo „mrtvih duš" še vedno veljalo za uradnike. — Lepe razmere!
Štajerske novice.
b Naš volilni shod v TSlovenj-gradcu. Včerajšni „Slovenec" poroča o našem shodu, da se ga je udeležilo €0 oseb, med temi precej udov kmečke zveze, nekaj malih uradnikov, visoko-šolcev, žensk in otrok ter da je bila kandidatura dr. Božiča sprejeta s 15 glasovi.
Vsak stavek je gola in ostudna laž; poročevalec „Slovenca" v črni obleki se je zlagal, kolikorkrat je odprl usta. Vseh na shodu navzočih 20Ö volilcev kmečkega volilnega okraja Šoštaaj — Slovenjgradec—Marnberg je priča, da je vsaka beseda „Slovenče-vega" dopisa ostudno zavijanje.
Volilci slovenjgraškega okraja vidijo, koliko ie držati na možatost in poštenost klerikalcev, koliko je njihovim besedam verjeti, njihovim obljubam zaupati.
Kakor „Slovenčev" znani poročevalec laže, tak) bode lagal klerikalni kandidat dr. Verstovšek po svojih shodih, ako se jih bo sploh upal prirediti. Kajti gospodje klerikalci se sploh boje solnca, se skrivajo kakor krti. — Pri zaprtih vratih so postavili klerikalci na Veliki petek dr. Verstovška za kandidata, 6 kaplanov in 9 podrep-nikov je sedelo okoli mize, je „reševalo" kmečko ljudstvo, odločilo je teh 15 možiceljnov, koga naj volilci volijo. Sedaj pa, ko se je to izvedlo, pa se sami sebe, svojega dela in svojega kandidata sramujejo, sramoto pa skušajo od sebe odvrniti z obrekovanjem in lažmi. — Rekli bi jim „sram vas bodi", pa ne rečemo tega, ker vemo, da klerikalci sploh nimajo več čuta za resnico in poštenost.
a Kako so postavili klerikalci dr. Terstovšeka za kandidata. Na veliki petek stopili so gospodje skupaj. Sedli so okoli pogrnjene mize male posebne sobe v „Narodnem domu" v Slovenjem gradcu in sicer so bili med drugimi navzoči dr. Verstovšek, ki je prijadral iz Maribora z usnjeno torbico v rokah, kakor da bi prišel beračit za mandat, dalje njegov spremljevalec g. dr. Korošec iz Maribora, g. F. Pečnik, župnik v Staremtrgu še s štirimi drugimi duhovnimi brati, g. exkandidat Günther itd., v vsem skupaj 16 mož, od katerih je pa bilo volilcev samo 10. — Najprej so gospodje pozvali Giintherja, naj se izjavi glede kandidature. Gospod Günther se je s kislim obrazom kandidaturi odpovedal. — Na to so poslali duhovni gospodje dr. Ver-stovšeka vun ter potem sklepali o njegovi kandidaturi, ki je bila sprejeta. Zvezarski volilci pa delajo sedaj kisle obraze, ker se jim je vsilil od duhovnikov kandidat, ki ni ne sposoben in ne voljen se potegovati za kmečke koristi. — Poparjenost med zvezarji je splošna.
b Iz Brežic. Včeraj, 13. aprila je imelo politično društvo „Sava" zaupni shod, katerega se je udeležilo le kakih 40 oseb. Za kandidata v splošni kuriji je bil proglašen Pišek, za kmečke občine Brežice—Sevnica—Kozje pa dr. Janko v i č. Poslanec Pišek je delal na zborovanju dr. Beukoviču korajžo, češ, da mu bo on pomagal pregnati po Savinski dolini strahove . . . Zborovanje je bilo v splošnem prav kla-verno. „Gospodom", katerih je bilo 13 (nesrečna števi ka), se je najbrž zdelo, da hodijo strahovi po brežiškem okraju.
b Zaupni shod Kmečke zveze v Križevcih se je vršil včeraj ob navzočnosti kakih 60—70 oseb. Za kandidata v splošni kuriji je bil proglašen dr. Korošec, v kmečki skupini jeden dr. Robič, za drugega se niso mogli zjediniti.
Kandidat duhovnikov v šmarsko-rogaškem okraju je posestnik Jakob Vrečko iz Ponikve.
b Roškar v penzijon? „Slovenec" je priobčil iz Maribora brzojavko, v kateri pravi, da se zaupniki glede drugega kandidata v km. obč. Maribor-Ljutomer še vedno niso zjedinili . . . Da, Roškar, Roškar — to je sitna zadeva !
b Volitve v laški okrajni zastop se bodo vršile 3. junija.
Predavanje je danes zvečer ob 8.
1	uri v čitalnični sobi v celjskem „Nar. doma". Predava g. Kari Kveder, učitelj v Št. Jurju ob Juž. žel., o socijologiji. To je gotovo tako zanimiv predmet, da pričakujemo prav obilne udeležbe. — Omenjamo, da je danes o tem predmetu prvo predavanje in da bo ravno isti g. predavatelj nadaljeval o istem predmetu v naslednjih dveh tednih. Torej prosimo mnogobrojne udeležbe in točnosti! .
b Zadnji dan za reklamaeije v
volilne imenike je jutri po celjskem okr. glavarstvu. Storite v zadnjem hipu svojo dolžnost, ako je še niste!
Imenitnega gosta, starega znanca, dobimo kmalu v Celje. Časniki vedo povedati, da so pobeglega celjskega urarja Almoslechnerja prijeli v Curihu na švicarskem in ga pripeljejo v kratkem v Celje. Njegovi nemški „sorodniki" po denarju so se tako zelo zanimali za njega, da so ga slednjič dobili. No, „vahtarica", kaj praviš k temu?
v Ambrošičeva smola. Kakor smo poročali včeraj, je namestnija na pritožbo g. Karola Laznika, dovolila prepis volilnega imenika za mesto Celje s pripombo,fda to v postavi ni nikjer prepovedano. Zopet lep nos za Ambrošiča, ki je to omenj. gospodu „v smislu postave" prepovedal!—V Celju imamo v cenzus-kuriji okrog 507, v splošni skupini okrog 571 volilcev.
b Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala dne 11. t. m. gca. Marica Gačnik v hotelu pri „Belem volu'1 6 K 40 h in v „Narodnem domu" v Celju
2	K 40 h, skupaj 9 K. Hvala!
a Za narodni sklad je daroval g. Ivan Logar, učitelj na Zidanemmostu 10 K, g. J. O. Kaukler, nadnčitelj v Ptuju 4 K. Iskrena hvala!
a Bodimo si dosledni! V neki narodni gostilni v Št. Petru v Sav. dol. je nekaj slovenskih gostov videlo na mizi „Südmarkine" vžigalice. Ker mislijo, da je to le posledica brezbrižnosti, upajo, da se te vžigalice kmalu odpravijo.
a Pretep v „Josefshofu". Pri nekem pretepu, kateri se je vršil na veliko soboto v „Josefshofu", je dobil pleskarski pomočnik Miha Ažman več nevarnih ran z nožem, med temi 3 v prsi. Prepir so povzročili neki pijani delavci.
b Iz St. Jurja ob Juž. žel. Na
velikonočni pondeljek smo spremili k zadnjemu počitku velespoštovanega g. Matija Zupanca. Mož je bil kreraenit značaj, je že dosti pretrpel za slov. narodne pravice ter bil daleč na okrog splošno priljubljen. V dokaz temu je bil sprevod tak, da se težko spominjamo enako veličastnega. Lahko trdimo, da se je sprevoda udeležilo čez 1000 oseb. Tudi trška požarna bramba je izkazala dragemu pokojniku zadnjo čast. Govornik je v vznesenih besedah slavil rajnkega „Matička" kot vzornega Slovenca, dobrega in občespoštovanega prijatelja. Z ginjenim srcem se je poslovila žalujoča množica od dragega sorodnika in zvestega prijatelja. Blag mu spomin!
v Iz Velenja. Častiti gospod urednik! Vi še ne veste, kak dobrotnik ste Südmarkovcem! — Od pristnega „Süd-markovca" mi je razjasnjeno, kako mu vi s tem koristite, ako njegove podlosti v vašem listu obelodanite. To se zgodi takole: Südmarkovecpredloži tako številko lista Südmarkinemu vodstvu in več takih listov more predložiti in bolj so ostudne njegove v listu obelodanjene podlosti, tem bolj se dotičnik pri Süd-marki prikupi in tem večjo nagrado doseže. — Südmarka s to nad vse moralno in častno praktiko ima pa podporo c. k. vlade!
a Za Alježev dom je poslal gosp. Ivan Logar, ne. v Zidanemmostu !0 K. Iskrena zahvala!
b Umrl je v Vučji vasi 12. t. m.
posestnik g. Matjaž Kralj. Bolehal je 2e dolgo časa na sušici.
a Domači prepiri. Graški nacijo-nalei in klerikalci se prepirajo zaradi „Südmarke". Z obeh strani padajo prav krepke besede, ki kažejo, da je v tem društvu marsikaj — gnjilega.
b Podivjanost. Župana v Spuhli pri Ptuju je na Velikonoč obstrelil nek fant, katerega je opominjal, naj ne strelja z revolverjem. Župan je ranjen na trebuhu in nogi.
b Imenovana je za poštarieo v Studencih pri Mariboru poštna ekspe-dijentinja gca. M. Wambrechtsammer v Planini.
b Pri velikonedeljski pošti se je
upeljalo za poštni okoliš raznašanje pošte po vaseh. Poštni nabiralniki se nastavijo v Vičancih, 3odincih in Se-nežcih.
b Vplačilni listi za davek. Namesto starih poštnih vplačilnih listov za davek po 7 vin. komad se upeljejo s 1. majnikom 1909 novi vplačilni listi po 2 vin., ki se bodo razločevali od starih po tem, da nimajo več dopisnice. Dobivali se bodo pri poštnih uradih, pri poštni hranilnici in v prodajslnicah poštnin vrednotnic.
v Pismo „kondldota" Mečka je vzbudilo senzacijo po celem Sp. Štajerskem, posebno pa v Slov. goricah. „Nar. Dnevnik" priobči tudi odgovor Te.glavov, ki je neovrgljiv dokaz visoke duševne inteligence, katero poseduje ta gospod v znano obilni meri.
v Dovsko pri Rajhenburgu. Sporočam vam, da je bila na velikonočni pondeljek pri nas volitev župana. Župnik Cerjak si je mislil: svojega mež-narja že imam, zakaj bi si ne postavil tudi svojega župana in je komandiral da naj bo v obč. Senovo župan zidanški Rade j. Tisti da bo že storil svojo dolžnost, če bi v našem občinskem zastopu kedaj prišla sveta vera v nevarnost. Toda naše ljudstvo je gotovo že silno pokvarjeno, kajti niti na velikonočni pondeljek, torej prvi dan za časom stroge pokore noče več poslušati gospoda župnika in noče več biti odvisno od svojega duševnega „pastirja". Zgodilo se je namreč, da je zidanški Radej grdo propadel pri volitvi, dobil je komaj tri glase s svojim vred, med tem ko je napredni kandidat, naš vrli Miha Senica dobil brez svojega glasu osem glasov. Mi napredni občani se mu zahvalimo, da je izvolitev sprejel in mu obljubimo, da ga bomo vedno zvesto podpirali, pa mu tudi vedno zvesto stali ob strani, če bi Cerjak in Radej še zopet enkrat prišla k nam bero, ne, vero sem hotel zapisati, branit. Zahvalimo pa se tudi vsem tistim naprednim, neodvisnim odbornikom, ki niso šli Cerjaku na lim, čisto posebno marljivemu in vrlemu županu stolovniškemu g. Antonu Kunejn, ki vodi v naši občini tudi posle tajništva. Vidi se, da je g. Kunej Anton trden kakor skala vkljub vsem Cerja-kovim radi bere sladkim besedam. Pa tudi IVinkota Kunej a moram pohvaliti radi njegove naprednosti in npam, da bo enkrat vreden naslednik svojega očeta! Živeli senovški napredni volilci od narodne stranke! Napredni kmet
b Občinske volitve v Slovenski Bistrici se vrše dne 16. aprila. Nemški nacij jnalci so izdali v graškem „TagbL" geslo: zmagati ali umreti! Teče jim namreč voda v grlo, ker so jim mnogi, mnogi možje, katerim je za pametno občinsko gospodarstvo in ne za prazne nemškonacijonalne fraze, obrnili hrbet Izid volitev, ki se vrše ta petek, se pričakuje z veliko napetostjo.
b Umrl je v Gradcu posestnik Mahorič iz Poljčan.
b Mleko se je t Ptuja podražilo -za 4 vin. Ob Veliki noči se je zahtevalo za liter mleka 40—44 vin.
b Samomor na Velikonoč. V Graden je prerezal bivši urar v Eisen-ereu na Zg. Štajerskem Aron na velikonočno nedeljo zjutraj z britvo vrat najprej 6 letni hčerici, potem pa še sebi. Oba sta mrtva. Vzrok temu dejanju so bili prepiri z ženo, katera se je od Arona ločila, dasi jo je imel zelo rad.
b Gozdni požarji so po Štajerskem na dnevnem redu. Te dni je gorelo po gozdih pri Bruckn ob Muri, v Göstingu pri Gradcu, Knittelfeldu in Mauternu na Zg. Štajerskem. O ostalih gozdnih požarih smo poročali.
b Društvo alpinskih pivovar-narjev protestira, da bi se pri sanaciji štajerskih deželnih financ zvišala do-kJada na pivo. Grozijo, da bi to do-kJado čutili itak le konsumenti. Kaj pa» ko bi se gospodje pivovarnarji zadovoljili z manjšimi dobički?
Mariborske novice.
Reklamacijska doba v Mariboru
poteče v soboto. Mariborski Slovenci, brigajte se za svojo volilno pravico!
b Slovenska opereta v Mariboru. Res je, Ipavčeva opereta „Gorenjski slavcek" bode se pela 25. aprila. Pripravite se, da pridete takrat v Maribor!
b Iz Maribora. K volitvam v splošni skupini mest in trgov. Nemci so končno našli nekakega kandidata za splošno skupino spodnješta-jerskih mest in trgov. Mariborski brivec Kral je ta mož, s katerim pa drugod niso zadovoljni. Kandidaturi mariborskega brivca so se upirali zlasti celjski nemški volilci, ki bi radi imeli domačega poslanca. Ni še gotovo, ali se bodo udali v to kandidaturo, katero so jim nakomandirali mariborski Wa-stianovci. Nazadnje pa je itak vse eno, kdo bo nemški kandidat, saj slutijo Nemci sami, da propadejo v tej skupini, v kateri si nasprotujejo tri močne stranke, Slovenci, Nemci in socialisti. Do ožje volitve pride sigurno in Nemci imajo lepo upanje, da propadejo v vsakem slučaju. Pomagajmo jim k temu z delom za našega kandidata Rebek a in skrbimo, da nam ne bo kraljeval mariborski Kral.
v Iz Maribora. Slovenski lepaki v mestu. Mestni urad je prepovedal že pred leti nabijanje slovenskih lepakov. Odbor „Slovenske Čitalnice" se je bil pritožil dne 3. VIII. 1908 po g. dr. Pipušu pri mestnem uradu, da zadruga postreščekov „Union" noče nabijati slovenskih lepakov, ampak jih vrača, češ da ji je mestni urad prepovedal nabijanje takih lepakov. Mestni urad pa je vrnil „Slov. Čitalnici" dne 30. VIII. 1908 to pritožbo z opazko, da ne mara na to pritožbo ničesar odgovarjati in ukrepati. Proti temu odloku je vložila „Slov. Čitalnica po g. dr. R. Pipušu rekurz na c. kr. štaj. namestništvo, ki je nato ukazalo mestnemu svetu (21. II. 1909), da da društvu točen odgovor ali pa odlok na ono vlogo. Na veliki petek je končno prejela „Šlov. Čitalnica" odgovor mestnega urada, datiran 6. IV. 1909, iz katerega posnemamo sledeče misli:
Mestni svet se izgovarja na zadrugo „Union", ki sme svojo obrt izvrševati le v toliko, da objavlja samo oznanila (lepake) v nemškem jeziku. (!) Mestni urad se noče in ne sme vtikati v obseg delovanja te zadruge in torej ne more ugoditi zahtevi „Slov. Čitalnice". „Slovanska Čitalnica" pa zahteva, da se ji odkažejo novi prostori, kjer se naj nabijajo slovenski lepaki, če jih ne more nabijati zadruga „Union". Na to zahtevo odgovarja mestni urad, da dosedanji prostori popolnoma zadostujejo splošnim potrebam in da za nabija-
nje slovenskih lepakov v mesta Mariboru sploh ni nobene potrebe, ker prihaja kot obče-valni jezik le nemški jezik v p o št e v.
„Slovenska Čitalnica" pa b o skušala dokazati modremu mestnemu svetu, da ni tako.
v lz Maribora. „Nar. Dnevnik" je poročal svoj čas o nesreči, ki se je pripetila posestniku Kobanu v Radva-nju pri Mariboru pri podkavanju mladega žrebca. O istem slučaju je poročala tudi „Marburger Zeitung", toda z namenom, da bi spravila radvan,,skega kovača pred sodišče, češ, da je kovač bil sploh nezmožen in nesposoben k podkovanju in da nima niti kovaške skušnje. Radvanjski kovač je namreč Slovenec, slovenski kovač v tej ponem-čurjeni vasi pa je soveda kakor trn v nemški peti. Kovač pa jim je pojasnil nato sam, da ni kriv Kobanove nesreče, ker je bil svetoval Kobanu, naj da podkovati žrebca v Mariboru, dasiravno ima tudi sam kovaški izpit. Koban pa je silil, naj se podkuje žrebec doma. Pri podkavanju je sunil žrebec Kobana na tla in ga udaril pod ušesom. Dasiravno se udarec ni poznal, je svetoval kovač kljub temu Kobanu, naj stopi v Maribor k zdravniku. Zdravnik je rekel, da udarec ni bil nič nevarnega. Teden pozneje pa je moral oditi Koban v bolnišnico, kjer je po dveh dneh umrl.
v Iz Maribora. Tovarno izvoznega sira v Mariboru naproti Narodnemu domu je kupil g. Karel Lužansky od dosedanjih lastnikov D. Menisa in Ferd. Scherbauma.
a Iz Marlbora. Strastnost in zaslepi j enost z vez ar j e v! Zgodil se je čudež. Na velikem koncertu 4. t. m. v Mariboru smo opazili v občinstvu že kar 7 gospodov kršč. so-cialcev, ki so prišli poslušat v „Nar. dom" domačo umetnost, dasiravno je njihova stranka izdala strogo zapoved, da se naj prezira in bojkotira vse, kar se godi v „Nar. domu" in česar ni priredila kršč. soc. zveza. Dobro bi bilo, če bi se zvedelo širom po slovenski domovini, da ne zadržujejo Nemci slovenskega družabnega in umetniškega življenja v Mariboru, ampak naši slovenski zvezarji, kršč. socialci. Dr. Korošec komandira svoje ljudi v Flöser-gasse in jih tlači v nesnažne in nezdrave luknje zvezarskih lokalov samo zaradi tega, da se loči vse, kar je zve-zarskega, v posebno skupino. Krščansko socialni odcepek mariborskih Slovencev sam ni zmožen, da bi storil kaj v povzdigo slovenstva v Mariboru, ostalemu (naprednemu) delu pa se vendar precej škoduje s tem. Vse mariborsko družabno duševno življenje je omejeno sedaj zgolj na narodne napredne kroge. Zelo redkokedaj prestopi noga slovenskega klerikalca prag naše velike dvorane, dasiravno nima nobena naša prireditev strankarskega značaja, ampak le slovenski, naj je že koncert, gledališka predstava ali kaka veselica. Dobro bi bilo, če bi zvedeli kmečki zvezarji po deželi, kaj so uganjali voditelji „kmečke zveze" lani nad tri četrt leta, ko so bojkotirali celo gostilno v „Narodnem domu" ter se rajši potepali in potikali po raznih nemških luknjah in bez'nicah, kjer so jih nemški gospodarji in gostje zaničljivo pozdravljali, jim prezirljivo stregli in jim tupatam dajali jasno na znanje, da jim je ljubše, če teh slovenskih „gospodov" ni k njim. Koliko anekdot pripoveduje neki nemškonacijonalni gostilničar po Mariboru, kako je ravnal s slovenskimi črnimi gospodi! A znano je, da imajo slovenski klerikalci trdo kožo in trdo glavo in da se dajo rajši od Nemcev zasramovati nego da bi se bili vrnili v slovensko narodno hišo,
kjer jim ni storil nihče nič žalega Ko so videli, da obstoji „Nar. dom" tudi brez njih, jim ni prestalo nič dru-zega ko lepo se skesati in se vrniti, ker imajo v „Narodnem domu" vsaj mir in ker končno ni smrten greh sedeti v tisti hiši, v kateri se zbirajo tudi preklicani napredni Slovenci.
d Iz Maribora. O W asti an u. Wastian, vitez žalostnega srca, se krepča zopet na duši in telesu, ker je zasijal žarek upanja, da pride mogoče vendarle v državni zbor. Znano je, da kandidira sedaj v Gradcu, ker so volilci v Mariboru rekli, da jim je ljubši Resel. V Gradcu pa tudi niso bogve-kako navdušeni za mariborskega viteza. Na nekem zoorovanju v Gradcu se je očitalo Wastianu, da se klati po deželi okrog kakor tuleči in rjoveči lev, ki gleda, kje bi ulovil kak mandat. Wastian pa se zagovarja v Mariboru, češ, da se ni vsiljeval v Gradcu, ampak da ga silijo drugi in rivajo v državno-zborska nebesa, in da ni kriv sam, če se mu je vzelo mariborsko gnezdo, kjer valijo sedaj rdeči ptički svoja jajca. — Toda znano je že, da se Wastian ne da rad siliti in da mn ni treba dolgo prigovarjati.
b Izgubil je delavec Dobnik v Mariboru na Veliko soboto ponoči listnico s 400 kronami.
b Zastrupila se je s fosforjem 40-letna žena trgovsk. pomočnika Marija Gassmaier v Mariboru.
b Škrlatiea je po poročilu „M. Z." izbruhnila v kn. šk. dijaškem semenišču v Mariboru. Vkljub temu se je pustilo fante na velikonočne počitnice. Potrdila te vesti je treba počakati.
v Iz Marlbora. Schulverein organizira zelo marljivo nove podružnice ob naši jezikovni meji. Potujoči učitelj Pointecker je ustanovil samo letos že na Štajerskem 25 podružnic, med njimi v Spilfeldu, Wildonu in Strassu, tudi celjsko! žensko in jeseniško na Kranjskem.
Kranjske novice.
v Cepilni tečaj za vinogradnike priredi vinarski nadzornik Bogumil Skalicky pri drž. osrednji trtnici v Bršlinu pri Rudolfovem dne 20. tm.
v Kranjski deželni predsednik baron Schwarz je zaukazal, da uradna „Laib. Ztg." ne sme več prinašati imenovanj konceptnih uradnikov pri dež. vladi. Zakaj ? Da bo tem lažje nastavljal Namce, ne da bi javnost o tem vedela.
v Procesijo v senci [bajonetov so
imeli v soboto v Ljubljani; ker je spremljala šenklavsko procesijo vojaška godba se je za njeno „varstvo" napolnila cela Ljnbljana z orožništvom.
v Občni zbor „Naše Zveze", pol. društva slov. uradništva je 22. tm. v Ljubljani.
v Društvo slovenskih trg. potnikov se je v nedeljo ustanovilo. Predsednik je g. A. Vidic.
v Umrl je v ŠkofjiIoki"na velikonočni povdeljek vrli narodnjak, posestnik in gostilničar g. Alojzij Jerala.
Primorske novice.
a Ciril-Metodov ples v Tistu je
dal 6322 K 97 vin. čistega dobička. Od tega dobi Ciril-Metodova družba 3011 K, istrska C. M. družba 3011 in tržaška podružnica C. M. 300 K. Tak uspeh je le v Trstu mogoč!
a Goriški postajenačelnik Wieser, znani zagrizeni ponemčevalec in strastni sovražnik vsega, kar je slovensko, je premeščen v Bad Gastein. Baje se hoče Wieser na vsak način vzdržati v Gorici in je prosil za pomoč že razne vplivne nemške politike.
a „Regnieoli" v Trsta, to so razni laški postopači iz Italije, ki žive v Trstu, so prav nevarni individui, to se je že večkrat dokazalo. Na velikonočno nedeljo so 4 izmed njih na ulici napadli Slovenca Karla Jančiča in mn z noži zadali 13 težkih ran. Vse so izsledili in zaprli.
Po. svetu.
v Odlikovanja. Ruski ministerski predsednik Stoljipin je odlikovan z redom belega orla. — Podguverner avstro-ogrske banke Matej Pfeifer pl. Zhan je odlikovan s komturnim križem Fran Josipovega reda.
v Tri nove bojne ladje po 20.000 ton se začno graditi 1. jan. 1910. Vsaka bo imela 10 topov velikanov po 30 V2 cm kalibra.
v Revolta v jetnišnici vKrakovem. Znani morilec Bilski, ki je v Galiciji in na Ruskem Poljskem umoril več gostilničarjev, je dne 11. tm., ko je prišel k njemu v celico paznik, se vrgel nanj in ga hotel z robcem zadušiti. Imel je namen si vzeti potem njegovo uniformo in tako priti na svobodo. A na klice paznika so prihiteli njegovi tovariši. Bilski je z nekaterimi drngimi jetniki, ki so se mu pridružili, zbežal v hleve jetnišnice, kjer so se zabarika-dirali. Ker se niso hoteli vkljub pozivu udati, je paznik ustrelil in zadel Bil-skega v čelo. Bilski je bil takoj mrtev.
v Najboljše sredstvo, da se ohrani mladost in lepota. Neki moderni kosme-tik nam podaja popolnoma nov nasvet, kako si žene lahko ohranijo lepoto in mladost. To sredstvo je najnovejše in kar je glavno — tudi najcenejše. Ne stane niti vinarja. Ta kosmetik pravi, da gospe zelo hitro dobivajo na licu gube; okoli usten upale črte in pri očesih gubice. Ravno tako se opaža, da pri nekih krasoticah izgublja lice svojo dovršeno lepo obliko. Kako priti temu v okom? Zelo jednostavno. Če nočete dobiti gub — ki so najhujše sovražnice mladosti in lepote — potem se ne smete nikoli — ne smejati ne govoriti! Mogoče mislite, da je to šala. Pa kosmetik na dolgo in široko razklada, da žene dobivajo največ gub zaradi tega, ker se mnogo smejijo in mnogo govore. Neprestani govor in smeh napinja vsled gibanja kožo, da se razširi in zopet stisne, posebno okoli (očij in to poroča gube, ravno one najneugodnejše gube, ki nam diskretno in prve naznanjajo, da človek, posebno žena — postaja stara. Katera žena torej noče dobiti gub in hoče dolgo mlada ostati, naj se ne smeje ìb naj ne govori mnogo! Čeravno se bo to kateri zdelo smešno, vendar so se že nekatere žene podvrgle tej torturi, samo, da bi ostale mlade in lepe. Pa malo bo najbrž žen, ki bi se zaradi dveh ali treh gub odrekle užitku smeha in govora. Posebno zadnjega!
o Veleizdajski proces v Zagrebu.
O nameravani oboliciji procesa govorimo v pol. pregledu. Z „veleizdajalci" se v zaporih postopa na tako okruten način, da so nekateri zopet pričeli z gladovnim štrajkom, drugi so pa napisali pismo na šefa za pravosodje Aranitz-kega, v katerem mu orišejo razmere. Pismo so smeli šele po raznih šikanah oddati. — „Pokret" prinaša vest, da se pri predsedstvu sodnega dvora širi vest, da je vladarski akt o aboliciji že prišel v Zagreb. — Poroča se tudi, da je stavljen predsednik Tarabocchia zaradi njegovih nočnih škandalov v disciplinarno preiskavo in da bo vodil razpravo odslej votant Pavešič. Danes se razpra/a nadaljuje in bomo videli, kaj je na teh vesteh resnice.
Društvene vesti.
o Kozjansko učiteljsko društvo zboruje v nedeljo 18. t. m. ob 2. uri pop. v Kozjem po sledečem vsporedu: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Poročila o društvenem delovanju v minulem letu. 4. Tema: Kako je učence navajati na pravilno čitanje zemljevida. Poroča g. Staufer. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. K polno-številni udeležbi vabi odbor.
najnovejša brzojavna in telefonična poročilo.
Sestanek Bülowa s Titto-nijem.
o Berolin, 14. apr. (Brz. N. Dn.) „Tageblat" poroča o sestanku nemškega kancelarja Bülowa e italjanskim min. zon. zadev Tittonijem. Tittoni je baje rekel Bülowu, da je trdno sklenil, da odstopi, ker je pri zadnjih volitvah dobila levica zdatno okrepitev in bo napravil prostor osebi, ki je v parlamentu bolj priljubljena. Nadalje ga je zagotovil, da Italija ostane v trozvezi.
Ogrska kriza.
o Budimpešta, 14. apr. (Brz. Nar. Dn.) „Pesti Hirlap" piše, da je Kos-suth dal cesarju spomenico, v kateri pravi, da se ogrska kriza lahko reši jedino z jednotno oseminštiridesetaško stranko. Stranka zahteva, da se ji zagotovi samostojno carinsko ozemlje in samostojna banka v letu 1917., a zato obljubi, da izvede volilno preosnovo in vojaško nagodbo.
Nemiri t Turčiji.
o Carigrad, 14. aprila. (Brz. Nar. Dn.) Prejšnji minister Tewfik-paša je imenovan za velikega vezirja. Korni poveljnik je odstavljen in na njegovo mesto je imenovan Jawer-paša. Vstaši nočejo pripoznati Tewfik-paše za velikega vezirja. Senzacijonelne vesti o kaki nevarnosti za Evropejce ne odgovarjajo resnici. Ko je bil proglašen irade, v katerem se naznanja odstop celega ministerstva, so začeli vstaši od veselja streljati, kar je med prebivalstvom vzbudilo veliko razburjenje in nepopisen strah, ker je mislilo, da se je že začel boj z vstaši. Vstaši so se nato podali nazaj v svojo vojašnico. O polnoči je bilo v mestu mirno.
o Carigrad, 14. aprila. (Brz. N. D.) Turški časniki potrjujejo vesti, da je umorjen minister pravosodja, katerega so baje zamenjali s predsednikom parlamenta, dalje, da je močno ranjen tudi minister mornarice. Umorjenega poslanca so pa baje zamenjali z glavnim urednikom „Tanina". Za predsednika zbornice je izvoljen vodja Albancev Izmail Kemal. Tewfik paša ostane na svojem mestu.
o Carigrad, 14. aprila. (Brz. N. D.) Staroturki in konservativna duhovščina ima vso oblast v roki. Vlada Mlado-turkov je popolnoma strta
o Berolin, 13. aprila. (Brz. N. D.) „Morgenpost" piše, da zelo mnogo rodbin zapušča po železnici in na lad-
jah mesto, kajti nihče ne ve, kaj prinese jutrišnji dan. Boje se tudi nemirov s strani Grkov in Armencev.
o Petrograd, 14. aprila. (Brz. N. Dn.) Iz Carigrada poročajo, da so vesti o nemirih v Turčiji vzbudile v tuk. političnih in posebno slovanofilskih krogih veliko razburjenje. V ministerstvu zunanjih zadev se govori, da so zanje že vnaprej vedeli. Za vznemirjenje ni nobenega povoda. Slovanofil-ski krogi se veselijo teh nemirov v Turčiji in mislijo, da se bo še Rusiji ponudila prilika poseči na Balkanu vmes z orožjem v roki.
o Pariz, 14. aprila. (Brz. N. Dn.) Po petrograjskih zasebnih poročilih so nastali nemiri zategadelj, ker so sovražniki Hilmi-paše raztrosili vesti, da se bodo bogoslovne šole zaprle in se bodo premestile v azijska majhna mesta.
Potovanje nemškega cesarja.
o Bolcan, 14. aprila. (Brz. N. D.) Nemška cesarska dvojica je danes dospela sem. Jutri odpotuje naprej.
5tanoVaoje
obstoječe iz 2 sob in s postranskimi prostori je oddati s 1. junijem oz. dogovorno lahko že s 1. majem t. I. V stanovanju je električna luč in vodovod. Vpraša se pri oskrbniku Schillerjeva cesta št. 3, I. nadstropje.
213 4-1
£cpo stanovanj«
s 3 sobami in drugimi prostori, kjer je tudi vodovod, se odda lahko takoj v najem v hiši št. 11 na Ringu. Vpraša se pri ^hišnici, ali pa pri oskrbniku v pisarni Zadružne Zveze v Celju.
214 4-1
Večja narodna manufakturna trgovina v Ljubljani iš6e za takoj :
1 dobrega detajlista
in
1 vpeljanega potnika.
Ponudbe pod „Sotrudnik" na upravništvo tega lista do 30.
t. m.
212 5-1
Najboljše
brane
raznovrstne pluge, tudi ta-kozvane „kultivatorje", kakor pluge za globoko oranje ali rigolanje, motike, krampe, lopate, drevesne žage, trsne škarje, leščerbe za vničevanje
gosenic in ličink, vsakovrstno poljedelsko orodje in stroje, "nadalje trnjevo žico in žične mreže za plotove, traverze, cement in
vse [stavbinske potrebščine, sesalke in vodovodne cevi, strešne lepenke, nepremočljive vozne plahte in zajamčena umetna gnojila vseh vrst, priporoča po najnižji ceni
trgovina z železnino .Merkur', P. Majdič, Celje.
Zaloga izvrstnih šivalnih strojev, gramofonov, kakor tudi slovenskih plošč.
Hlundant in aktuar
išče službe.
Ponudbe na upravništvo tega listai
203 8-2
Darujte za Narodni sklad!
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2-27

Grablje
dobro izdelane, lesene, razpošilja vsako množino (samo trgovcem) 100 komadov za 50 kron franko, postaja Ptuj ali Rogatec Maks Berlisg, Žetale pri Rogatcu. 82 io-io

Pristna haloSka vina 1908, izvrstne kakovoeti od 32 — 40 yinarjev franko postaja Ptnj ali Rogatec pri Maks Berlisgu, trgovec, Žetale pri Rogatcn. — Vzorci na zahtevaoje! 83 10-10
Steckenpferd-lilijno mlečno milo
najmileje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam!
Dobiva se povsod!
Parajte dražbi sV. Orila in Metoda!
4*
v.	a
: ~ •• f •:
: Ü .sli; :
» gCm
! m	» c.--
j »M ^ j
I I lif1
c
- o a i- s
>-c >
P « o
S. O Ji
-o c 5 c
C >
.o
Prodala iz konkurza.
m»
Iz konkurzne mase Josip-a Urek v Kostanjeve! se proda trgovinska zaloga v inventurni vrednosti 6.168 K 60 h (fakturna vrednost okroglo 10.700 K), obstoječa iz manufaktumega, galanterijskega in špecerijskega blaga.
Ponudbe, ki naj zlasti vsebujejo ponudeni kupninski znesek v številkah (ne pa v % glede na inventurno vrednost), naj se izroče konkurznorau upravitelju
g. Rado-tu Jereb,
notarskemu substitutu v Kostanjevici najkasneje do 16. aprila t. I. dopoldne ob 7« 11- uri.
Vsak ponudnik mora ob izročitvi ponudbe položiti vadij 10% inventurne vrednosti t. j. 616 K 86 h v roke konkurznega upravitelja.
Ponudbe se odpro 16. aprila t. I. ob 11. uri dopoludne v notarski pisarni v Kostanjevici, koder naj se snidejo vsi ponudniki v svrho ponudbe event. višjih ponudkov, katerih sprejem si upravništvo konkurzne mase pridrži, kakor tudi pravico eventuelno vse ponudke zavrniti. Ponudnik, čegar ponudba se sprejme, mora celo skupilo, odračunši vadij takoj izplačati v roke konkurznega upravitelja in blagovno zalogo prevzeti tekom treh dnij.
Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju Rado-tu Jereb in pri c. kr. okrajnem sodišču v Kostanjevici. Zaloga se na vsakokratno zahtevo izkaže po konkurznem upravitelju.
Za popolnost zaloge ter inventurnega zapisnika ter za kakovost blaga ne prevzame konkurzna masa nikake odgovornosti.
Rado Jereb 211 3-3	konkurzni upravitelj.


Pekarija ♦♦ Slaščičarna ♦♦ Kavarna
Mob Založnik
Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št. 21 Mestni trg 6 Filijalke: predmest]e 26 Zunanja naročila točno! ?8 24-e Cene nizke!
I