Kralj in oglar "V sila daFneui času je bil kralj, ki je dobro redel, da se kraljeva sreSa saino takrat ds najbolje uteiaeljiii, ako si> vsi narodi zadovoljui in svojmnu kralju pokorai. Da-si je kralj vse to dobro vedel, vendar se ni posluževal v ta namen pritaeraih pripoffloekov. Kralj se postara, onemore ib ze!6 oevarno izboli. Bole/.eri je postajala od dne do duč hujša in Bjegovi uajboljsi zdravniki so inidi le inalo »panja, da bi se kraljero sUnjo zbolj^alo, akc Bog sam s kakim pospljnim Cndežeiu ae poinaga. — Necega dne je bilo kralju uaznanjeno, da T goadu daleč daleč od masta živi star puSčavnit ici ae posebao dobro umeje na lazlična zdravila, ter je že maogim bolaikom resil živlJBiije. Kraij tak6j poSlje svoje služabuike do starega pužčavaika, ki ga tudi pnpeljejo k boluemu kralju. Piiž(Javiiik stopivši h kralju, preižfie jijegovo bolezen, potetn odkima z glavo in reee: nV velikcj smrtnej neviitnosti si Ž6, o kiTiIj! Veadav pozaam jeditii pripomoček, ki te še reiU soirti in ti obraai življeuje. Poslašaj me tedaj in zapomai si: Ako na snoje golo te!o oblečpi srajeo popolnem srečnega čloTeka iz evojega kraljestva, poteru ae bodeS ie iimrl in vladal boS groje ljudstfo v sreK in zadovoljaoati.'' Kralj poSlje složabnike ua vse straui svojega kraljestva, da bi poiskali popolnem srefinega človeka in inu princsli Djugovo svajco. Služabniki sc p»-dadd najpred v mraruorne palafe plemeaitiiikov ter vpraSajo vsacega posebej, da li se čuti popotaHui sref.nega. Toda kraljcri elužabniki dobe od vsacega le nasprotui odgoror. Jedni jim pravijo, da mnogo plemenitažer uživa tečje spoštovaoje od kralja ncgo oui; dtugi zopet, da jini kralj ue odkciva toliko prijateljstva, kakor si ga zaslužijo; a tretji: da nisc tako zdravi iu čvrsti, lakor bi si želuli. Vsak ima uekaj, kar ga dela nesreCnega in nezadovoljnega. Pri pjemeoitažih v mramornih palačah ne opraiijo kraljeri slnžabniki ničesar in žalostni ae poilado dalje, da bi poiskali popolnem srečaega Sloveka. N» evojem potovanji se navroejo k bogatinoin ia drughn veljakom v državi. Ali tudi pri teh ue najd^jo nobeuega. ki bi bil popolui^m srečeii in zadovoJjen s svojo osodo. Tii je drug dnizemu zavidal njegovo srefio io blagostanje. Vsak bi bil rad prri in najveljavutyši v državi. — Zdaj gredi5 kraljevi Klužabiiiki do meščanov, obrtaikov iu poljcdelcev. A tudi pri teh niso Uobili, žffls&r 30 168 tako željno iskali. Vsak se je pritoževai čez vsakdanje potrebSdine in po-manjkovaaje. Služabaikom zdaj ui oslajalo druzega. nego potrkati aa vrata skomakov in prosjakov. Toda tukaj se je še le začelo pravo trpljenjt". Jedni sdihnjejo, drugi se jočojo, tretji preklbjajo ter v najžalostnejsih bairah po-paujdjo svoje revno življenje. Kraljevi služabniki vid^č, da jim ni mogoče dobiti človeka, ki bi bil popolnem srečen in zadovoljen s svojim .stanom, vrnejo 8c t stoluo mesto. da bi bili vsaj caioS pri taaljevej smrti. A dom6v idučim treba jim je jesditi jireko goato sarašCeaega goida. PrispevSi do srade relikanskcga lesovja, slišijo na drugej straui ob ce^ti veselo možko pi'tje. ,Aiia! tukaj uajdnmo gotovo popolafim sre6nega CloTeka," relrfi kraljen služabniki ter gred6, od koiiar sa je sližalo veselo petje. Ka desno idoč, pridejo do lepe zeiene planjavicc, na katerej je stala ogljcna k5pa, katero je veselo iieTajM kuhal začrneli oglar. Ne daleč od njega je stala revna, s slamo pokrita bajtica. .Da si nam idvav, oglir!" poidravi ga vodja kraljovih sluiabnikov. rA povedi nam najpreii, ai Ii popolnem srečen in zadovoljen pri svojem težavnem dolu v t'j pustej sainoti?" »Popolttem sem sreoeu iti zadovoljea," odgovori mu ubogi oglir. nia zakaj bi tndi ne bil? Vedno žirim Tcselo kitkor ptiček v zraku. Vse, česar potrebujem, da preživiui sebo, ženo in otroke, pridobim si pošteao s kuhanjem ogljl To. kar po leti in jeseni zaslužim, zadostnje nam tndi za zimo, da nikoli ne trpimo pomanjkanja na kruhu. Zakaj bi tedaj no bil sročen in zadovoljen V Ko kraljevi slnžabniki slišijo te bescde ubozega oglarja. neizmorno so svojega gospod&rja. Veselo tedaj pristopijo k oglarju, ter mu povedi">. kaj jih je pripeljalo do njega. Ko mu vae izpovcd^, prosijo ga, da bi jim dal srajeo, katero nosi na svojom živoli, ker le i njo je niogoče oliranili kralju žirljei(je. Pri toh besedah stopijo ubozenm oglarju solze v o5i in z žalostnim glasom jim odgovori: rOh, preljnbi moji, kako žal mi je, da ne morem nstreH žolji sTojega ljnhcga kralja, kei te spodnje hla{e in jcpič, ki ga vidite na mHni. so moja jedina obleka, iu srajce, katero bi vi radi imeli, mojn telo Se nikoli ui imelo na se\>\\" ?.alostni se vrn«jo služabaiki v kraljevo palačo. Kralj jih je žo komaj pri^akoval. Ko mn pa povedtf, da v celem kraljestvu niina člofeka, ki bi bil popolncm srei5en in zadovoljen, razjoka se balj Cez svojo osodo in kmalu potem umrje. Pa ludi nbugi oglar od tega