List 2.
Gospodarske stvari.
Nerodovitnost sadnega drevja.
Nerodovitnost sadnega drevja prihaja iz jako različnih vzrokov, in če hočemo tukaj pomagati, moramo najprej te vzroke preiskati. Ti so pa ali zunanji ali pa notranji, v organizmu drevesa ležeči.
Zunanji so: neznosnost ozračja, lege ali prsti za vsajeno vrsto (sorto); notranji pa: preveč pomnožena ali pa preveč oslabljena rast.
Če je ozračje in lega za eno vrsto neugodno , ne dozori les zadosti in cvetni popki večkrat zmrznejo, nadomestiti se mora z drugo za podnebne in zemeljske razmere boljšo vrsto.
Če tiči vzrok v nerodovitosti zemlje ali v prsti, se mora mokra zemlja osušiti, izmolzena in suha pa z boljšo prstjo ali s kompostom zmešati (obnovljenje ali občvrstenje zemlje) , zraven je pa tudi treba pomagati z gnojenjem in pomlajenjem (cepljenjem). Prihaja pa nerodovitnost od pregloboke lege, kar se pogosto nahaja, je le redkokrat z odkopanjem zemlje mogoče vspešno pomoči, če tako drevo ne stoji še čez 10 let, naj se obkoplje in prst okoli njega kolikor moč visoko nasuje.
Je pa nam vzroka nerodovitnosti v drevesu samem iskati in sicer najprej v premočnem gnaoji, pomagajo malo globokeje (kakor navadne) zareze v skorjo debla in vej, kakor tudi odrezanje posameznih korenin poleti, in če bi bila zemlja prebujna, z nasajenjem hujšečih rastlin v bližini tacih debel (pesa, zelena). Pri oslabljenem življu pa pomaga najbolj pomlajenje krone, potem pa, ko mladike poženo gnojenje in izboljšanje prsti. Pogost vzrok nerodovitnosti je pa tudi odpadanje cvetja pečkatega sadja. Nastane pa to vsled prehitro in premoćno zraven cvetja razvijajočih se mladik , katere množino redilnih sokov posrkajo in tako cvetje prerastejo in zaterć. Puščanje ali narezanje vej je naj-vspešnejša pomoč proti temu. Vsled tega ostane del soka v spodnjih vejnih delih, in mladike ne prerastejo cvetov.
V vrtih okoli hiš kaj pogosto vsled premočnega pognojenja sosednih gred, v katere segajo korenine, sadno drevje prebujno raste iz zaradi tega ne rodi. Tu je večkrat težko pomagati; sočivne grede se morajo gnojiti, da rode, sadno drevje pa zaradi tega preveč žene. Pridružijo se pa tudi nevarne bolezni, kakor snet
in rak ali mrazne lise , in zaradi tega posebno jablane in češnje v takih sočivnih vrtih slabo rodč. Veliko pomaga v takem slučaji obsipanje in mešanje prsti z zidno grobljo, še bolje je pa le hruške, češplje in slive nasa-jati namesto jablan in češenj.
Pogostokrat je pa tudi zemlja, v kateri drevje stoji, popolnem izmolzena; manjka torej živeža in zemeljske moči. Treba je tukaj drevesa močno obrezati in dobro očediti ter pognojiti s sekretnico, zmešano s pepelom in z vodo. Meseca julija in avgusta se ta gnojnica vliva v luknje, katere naj se pol metra globoke izkopljejo. Tri take luknje zadostujejo za eno drevo.
K.