fflceboofew.! novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Fibaie di Udine taxi; piiKCiii 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 36 (1734) Čedad, sreda, 21. septembra 2011 naš časopu tudi na» IS: spletni strani S ww.novimatajur.it m WB Že tretje leto zaporedje knjižni festival Pordenonelegge gostil slovensko literaturo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, ki je tudi letos za to priložnost izdal dvojezično brošuro. Protagonistka srečanja, kije Posnetek s srečanja v Pordenonu bilo v soboto, 17. septembra, je bila tokrat slovenska dramaturgija. na strani 5 Nagradi za diplomski deli o Reziji in Kanalski dolini Leandra Collabo iz Rezije in Luciano Lister iz Ovčje vasi sta dobitnika nagrad, ki jih je podelila Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino za diplomska dela, ki obravnavajo tematiko slovenske narodne skupnosti v občinah Naborjet-Ovčja vas, Trbiž in Rezija. Razpis za natečaj je gorska skupnost objavila na podlagi deželnega zakona za Slovence (26/2007). Na nagrajevanju v četrtek, 15. septembra, na Tablji je uvodoma spregovoril naborješki župan in funkcionar gorske skupnosti Aleksander Oman, kije poudaril pomen poučevanja slovenskega knjižnega jezika in narečja že od osnovne šole dalje. Izredni komisar tamkajšnje gorske skupnosti Gianni Verona je izrazil željo, da se nadaljuje delo, ki gaje gorska skupnost začela, da bi se ohranile krajevne jezikovne posebnosti. beri na strani 8 Parhaja huda an oblačna jesen Investicija, ki ne zgubja na vrednosti Začelo se je novo šolsko leto Nebuo nad nami se le buj oblači, že garmi an od deleča se vidijo strele. Ne! Telekrat na parhaja navaden polietni ali jesenski daž, ki ga žejna zemlja tež-kuo čaka. Bliža se sila, tista ki poderja an pušča za sabo uničenje an bolečine. An človek se čuti brez moči an pomoči, v strahu. Kriza - ekonomska, finančna, politična, moralna - je iz dneva v dan buj huda. An so nimar buj jasni signali, ki kažejo, de takuo ko do sada bo težkuo še iti naprej. Naša skarb je še buj velika, ker vemo, de v kriznih momentih tisti, ki narvič tarpijo an jim je narbuj težkuo so te šibki, ki niemajo kuo an s čim se braniti, te zadnji. Je pa tudi ries, de vsaka velika kriza postavi vsakega od nas na realna tla an nosi v sebi tudi sienje novega začetka. Potriebno pa je povsierode - v dielu, politiki an družbi - vič znanja, vič kompetentnosti, vič modruosti an resnosti, vič miere. Še posebno tele zadnje narvič manjka. Vidimo velika bogastva, ki se na finančnih targih an borzah topijo ku snieg pod soncam, delnice, ki padajo an zgubjajo vrednost. Tista investicija, ki ji vrednost ne pade nikoli, ki nimar bogato povarne človieku an družbi v kateri živi, je investicija v kulturo, v znanje. Človieku lahko vzamejo vse materialne dobrine, ali pa jih lahko zgubi zaradi naravnih ali finančnih katastrof, to kar vie an zna pa mu ostane za nimar. V kulturi rastemo, diha-mo/sapamo, se razvijamo. V kulturi so tudi naše korenine, brez njih na vemo ne kduo smo, ne kam gremo. Mi niemamo nafte an drugih naravnih surovin. Kultura, zavest o svoji identiteti, navezanost na domačo zemljo, odprtost do drugih an znanje so tiste koordinate, na katerih lahko gradimo naš jutri tudi kadar smo v nevihti. fi Dopo il difficile avvio dell’anno scorso, che aveva segnato le chiusure della scuola elementare di Pulfero e della scuola dell’infanzia di Savogna, l’anno scolastico 2011 si è aperto, la scorsa settimana, senza novità traumatiche per i due istituti comprensivi delle valli del Natisone. Rimangono, certo, le difficoltà legate alla sistemazione provvisoria delle classi della scuola bilingue dopo la chiusura della sede di viale Azzida a San Pietro. Disagi che riguardano soprattutto gli alunni delle medie che sono costretti anche quest’anno (almeno ancora per qualche mese) a fare lezione Popolazione scolastica stabile negli spazi, poco adatti all’insegnamento, messi a disposizione all’interno della propria sede dalla Comunità montana. Ma, tutto sommato, alla bilingue la temuta e possibile emorragia di alunni non c’è stata. Complessivamente infatti rispetto all’anno scorso (quando al momento dell’iscrizione non era ancora sorto il problema strutturale della sede) l’Istituto perde un solo alunno. In sensibile aumento (+15), invece, gli iscritti all’istituto comprensivo monolingua, aumento che si concentra soprattutto nelle prime classi delle medie di San Pietro e San Leonardo (rispettivamente +4 e + 11). (a.b.) segue a pagina 4 Na domove družin so že začeli pošiljati prve vprašalnike Začenja se popis prebivalstva 2011 Italijanski zavod za statistiko Istat je prejšnji teden začel na domove družin, ki so bile 31. decembra lani vpisane v matične registre, pošiljati obrazce za 15. popis prebivalstva. Popis, ki ga v Italiji izvajajo vsakih deset let, bo tokrat predvidoma zaobjel več kot 25 milijonov družin in približno 61 milijonov prebivalcev (italijanskih in tujih državljanov) iz 8.092 italijanskih občin. Pošiljanje vprašalnikov po pošti se bo nadaljevalo do 22. oktobra. Petnajsti popis prebivalstva in gospodinjstev pa uvaja letos kar nekaj novosti. Prebivalci bodo lahko prvič izpolnjevali vprašalnike kar preko spleta (preko strani censimentopo-polazione.istat.it) - za to bodo potrebovali geslo, ki je natisnjeno na prvi strani vprašalnika - ali pa jih izročili na občinskih zbirnih mestih oziroma na poštnih uradih. Na ta način je želel državni statistični urad Istat prebivalcev olajšati nalogo, saj so morali pri prejšnjih popisovanjih čakati na obisk za to zadolženih popisovalcev. Uradni datum letošnjega popisa pa je 9. oktober, zato naj prebivalci pred tem datumom ne bi izpolnjevali obrazcev. Vprašalnike naj bi oddali do 20. novembra. Od 21. no- vembra dalje pa bodo družine, ki iz kateregakoli razloga še niso izpolnile vprašalnikov, obiskovali popisovalci (teh je letos približno 60.000, kar je precej manj kot pri prejšnjih popisih). V občinah z manj kot 20 tisočimi prebivalci, bo popis zaključen do konca leta 2011, v srednje velikih občinah (med 20 tisoč in 150 tisoč prebivalcev) do 31. januarja 2012, v največjih občinah pa do 29. februarja 2012. Italijanskim državljanom slovenske narodne skupnosti so na voljo tudi obrazci v slovenščini. beri na strani 3 Comune di Pulfero • Università di Udine • Pro loco Natisone Pulfero _ Podbonesec v nedeljo _ domenica 25.09 6. POHOD MIRU 6. CAMMINATA INTERNAZIONALE DELLA PACE □ □ □ □ □ Comune di Pulfero • Università di Udine • Ass. Villaggio degli Orsi v soboto _ sabato 24 in nedeljo _ domenica 25 2A FESTA DEGLI ORSI Sreda, 21. septembra 2011 2 Domande di contributo annullate dalla Comunità montana Il TAR dà ragione alle aziende agricole Mille e cinquecento euro più Iva e Cpa (Cassa Previdenza Avvocati) per le spese legali, oltre a cinquecento euro per il contributo unificato: un totale di 2330 euro. Questa la cifra che dovrà sborsare la Comunità montana Torre, Natisone, Collio secondo una sentenza del TAR per il Friuli Venezia Giulia dello scorso 30 agosto. Il Tribunale amministrativo della regione ha infatti accolto il ricorso di 15 aziende agricole contro la delibera del commissario straordinario Tiziano Tirel-li (la numero 45/2011 del 7 aprile scorso) con cui di fatto venivano annullate con un colpo di spugna tutte le domande di contributo presentate dagli agriturismi tra il 2004 e il 2010. Come riconosciuto nella stessa sentenza però, vista la causa intentata, lo stesso commissario, per “autotutela” (forse accortosi dell’errore), con una decisione successiva (la 101 del 12/07) era tornato sui suoi passi ri- pristinando la graduatoria delle domande di contributo. La causa però, si sa, una volta iniziata deve arrivare a sentenza ed ogni procedimento giudiziario ha un costo. E la sentenza infatti è arrivata: duemila euro che dovranno essere versate dalla Comunità montana. Nonostante l’errore sia stato del commissario, infatti, a pagare sarà l’amministrazione, cioè alla fine come spesso accade, il contribuente. Non una cifra stratosferica, certo, ma che forse con un po’ più di accortezza si sarebbe potuto risparmiare. Ma il commissariamento non doveva servire a razionalizzare le spese? Nuova latteria sociale a S. Pietro, firma per la progettazione Presso gli uffici della Comunità montana Torre Natisone Collio è stato firmato nelle scorse settimane il disciplinare di incarico per la progettazione di massima della nuova latteria sociale posta nella zona industriale di Azzi-da a San Pietro al Natisone. Ha avuto così inizio il nuovo iter per far sì che le aziende produttrici di prodotti lattiero caseari su territorio si possano avvalere di una struttura di trasformazione dei prodotti, in grado di completare la filiera agroalimentare e permettere la permanenza delle stesse, con la produzione agricola di qualità, in area montana. Per il completamento della latteria nel comune di San Pietro al Natisone la Comunità montana mette a disposizione risorse pari a 2 milioni 200 mila eu- ro, mentre le rimanenti somme per raggiungere la quota ipotizzata di 3 milioni di euro, e quindi completare i lavori a regola dell’arte, saranno oggetto di offerta da parte di ditte o cooperative che operano nel settore a carattere privato. Per la progettazione si prevede siano necessari 50 giorni naturali e consecutivi finalizzati a individuare le soluzioni progettuali migliori per rendere al meglio. Il progetto dovrà ottenere tutte le autorizzazioni di rito, ma soprattutto dovrà essere ritenuto funzionale allo svolgimento per cui è pensato, di rendere al massimo efficiente una connessione tra le attività di trattamento del latte e le realtà, anche minori, sparse sul territorio della Comunità montana. Pismo iz Rima Stojan Spetič i V Italiji se dogajajo čudne reči. Predsednik vlade sredi najhujše krize zaupa mladi lahkoživki, daje on “premier v prostem času”. Zanimajo ga le deklice v vrsti pred njegovo spalnico, ki mu jih pripeljejo zviti poslovneži, da ga potem izsiljujejo in si lastijo posle javnih podjetij in same države. Z njimi počenja igrice, ki so za javno osebnost sramotne. Kot potiskanje križa med prsi in noge razgaljene deželne svetovalke. In cerkev molči, ker misli, kako ne plačuje davkov na svoje številne nepremičnine. Nemški novinarje povedal, da se publika v Evropi na ves glas smeje, če kdo samo omeni ime italijanskega premierja. Nihče ga ne jemlje več resno in, kar je najhuje, nihče več ne jemlje resno Italije, kar pomeni, da ji ni več nihče pripravljen pomagati z investicijami ali posojili. Po zadnjih podatkih ima Berlusconi le 22% podpore v javnosti. Odreka mu jo tudi Severna liga, najzvestejša oproda v tej vladi. Bossi daje razumeti, daje ne namerava podpreti do 2013, Maroni pa potihem pripravlja zamenjavo fronte. Da reši, kar se rešiti da. Vendar ima tudi Vitez svoje načrte. On in njegovi najzvestejši pomočniki, ki vedo, da ga bodo na koncu žrtvovali a upajo, da jim ostane politična perspektiva ob sicer šibki levosredinski alternativi. Govori se o volitvah prihodnjo pomlad. Razlogov za tako izbiro je več. Berlusconi ne cilja več na Kvirinal, kvečjemu bi se zadovoljil z zlatim pregnanstvom na katerem izmed karibskih otokov, kjer ima svoje vile. Vlada sicer dobro ve, da je pripravila manever varčevalnih ukrepov, ki bodo svoje zobe in boleče posledice pokazale šele v prihodnjem letu, ob davčni prijavi. Zato je bolje, da ljudje glasujejo še pred tem rokom, preden bodo začeli preklinjati. Berlusconi upa, da bo leva sredina nepripravljena na predčasne volitve in še posebej ne ‘tretji pol’ s Casinijem in Finijem. Na koncu bi se lahko zgodilo, da bi - ob določenih pogojih - celo podprl zmerno konzervativno vlado z novimi obrazi. Navsezadnje bi mesto na Kvirinalu za Casinija ali Finija bila dobra nagrada za sklep takega zavezništva. Volitve prihodnjo pomlad desnica želi tudi zato, ker noče spremeniti volilnega zakona, imenovanega Porcel-lum in ki ga je minister Calderoli posebej napisal po naročilu in potrebah večine. V teku je zbiranje podpisov za referendum, ki naj bi ga ukinil, vendar ni jasno, ali ga bo ustavno sodišče potrdilo. Sporno je namreč vprašanje obujanja od mrtvih že razveljavljenih starih volilnih sistemov. So pa podpisi pritisk na parlament, naj vendar ukrepa. V tako kratkem času, posebno še, če upoštevamo možnost drugega od Evrope vsiljenega manevra pred božičem, je malo verjetno, da se bodo stranke zedinile o novem sistemu. Kvečjemu bi lahko obnovile preference, čeprav vemo, da celo v opozicijskih vrstah niso vsi zanje. Skratka, razmere so dramatične, a niso resne, kot pravi italijanski rek. In še nikoli ni bilo to res, kot sedaj. Javne finance: rebalans sprejet, interventni zakon ne Slovenski državni zbor je sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna, s katerim je zaradi pričakovanega izpada proračunskih prilivov kot posledice upočasnjene gospodarske rasti znižal odhodke za 365 milijonov evrov. Za je glasovalo 45 navzočih na seji, deset jih je bilo proti. Poslanci SNS so po glasovanju o splošnem delu rebalansa odšli iz dvorane. Rebalans predvideva za 7,9 milijarde evrov prilivov in za 9,6 milijarde evrov izdatkov in s tem proračunski primanjkljaj 1,7 milijarde evrov (4,6 odstotka BDP) ter neto zadolževanje države za 2,2 milijarde evrov. Država si večjega, 5-odstotnega, primanjkljaja po mnenju premierja Boruta Pahorja (v trenutku, ko zaključujemo redakcijo, ne vemo še, če je njegova vlada dobila zaupnico in je torej Pahor še predsednik slovenske vlade) tudi ne more privoščiti. Prilivi iz evropskih sredstev so manjši za 200 milijonov, pri odhodkih se nadomestila za brezposelne povečujejo za 100 milijonov. Za 50 milijonov se povečujejo odlivi v blagajno Zpiza zaradi povečanja števila upokojencev. Tudi odhodki za naložbe se v primerjavi z lanskim proračunom povečujejo za 100 milijonov evrov. Vlada z rebalansom največ namenja za socialno varnost, kar 2,5 milijarde evrov, 22 odstotkov več kot leta 2008. Za izobraževanje in šport bo letos namenjenih 1,4 milijarde evrov, osem odstotkov več kot leta 2008. Poraba visokega šolstva, znanosti in tehnologije se v primerjavi z letom 2008 povečuje za 183 milijonov evrov ali 38 odstotkov. Daleč največje povečanje glede na leto 2008 je pri politiki trga dela; odhodki za ta namen se povečujejo za kar 178 odstotkov ali za 334 milijonov evrov. “Zdi se mi, da je s sprejetjem proračuna politika pokazala neko zrelost pri zavedanju glede finančnih parametrov, znotraj katerih se gibljemo doma in v medna- rodni skupnosti," je po glasovanju povedal Pahor v svoji izjavi za Radio Slovenija. Državni zbor pa je pred tem s 36 glasovi za in 39 proti zavrnil novelo interventnega zakona, s katerim je želela vlada zajeziti zaposlovanje v javnem sektorju, tako da bi število zaposlenih ostalo na ravni s konca leta 2010. Spremembe naj bi bile potrebne, da bi zmanjšali tveganje za stabilnost javnih financ v obdobju finančne krize in preprečili, da se primanjkljaj v letih 2011 in 2012 ne bi še povečeval. Po poročanju STA so noveli nasprotovali poslanci SDS, ki so menili, da gre zgolj za administrativen ukrep, ki ne bo pripomogel k sanaciji javnih financ in zmanjšanju javne porabe. Zamrznitev zaposlovanja v javnem sektorju, ki ga predvideva novela, prihaja po mnenju parlamentarcev naj-večje opozicijske stranke SDS tri leta prepozno in po tem, ko je vlada z ustanovitvijo novih uradov in agencij povečala število zaposlenih v javnem sektorju za tri tisoč. Proti so bili tudi v stranki Zares in SNS. Prav tako je DZ zavrnil predlog za dopolnitev odloka o programu prodaje državnega finančnega premoženja, ki spremlja rebalans. Na Gospodarski zbornici Slovenije so zavrnitev intervencijskega zakona označili za nerazumno. Poraba javnega sektorja bo brez uveljavitve intervencijskega zakona še naprej vezana na previsoko maso plač, ki močno presega zmogljivost in vzdržno rast slovenskega gospodarstva, opozarjajo. S sprejetjem rebalansa so poslanci račun za javno varčevanje že več kot tretje leto zapored izstavili zgolj gospodarstvu, opozarjajo na zbornici. Za izvozno gospodarstvo, ki se lahko hitro spoprime z bistveno nižjo rastjo kot doslej, je slabih 200 milijonov manj sredstev za konkurenčnost, podjetništvo in inovativnost le dodaten udarec zniževanju konkurenčnosti Slovenije. kratke.si In Slovenia crescita economica dell’1,5% nel 2011 e del 2% nel 2012 Secondo l’Umar (Ufficio della Repubblica di Slovenia per le analisi macroeconomiche e lo sviluppo) la crescita economica slovena dovrebbe assestarsi nel 2011 sugli stessi valori dell’anno scorso, dunque all’l,5%. La situazione dovrebbe migliorare sensibilmente (ma la ripresa rimarrà lenta) l’anno prossimo quando la crisi del settore edilizio non dovrebbe più influire così negativamente sull’economia slovena. Per il 2012 la crescita economica attesa è del 2%. Nel 2010 circa 254.000 abitanti al di sotto della soglia di povertà Secondo i dati dell’ufficio di statistica nazionale, nel 2010 il 12,7% (circa 254.000 persone) degli abitanti della Slovenia viveva al di sotto della soglia di povertà. La soglia annuale per una famiglia monopersona era equivalente l’anno scorso a 7.042 euro, la soglia mensile per una famiglia di quattro persone (due adulti e due ragazzi di meno di 14 anni) invece a 1.232 euro. La soglia mensile per un nucleo famigliare di due persone senza figli era invece di 880 euro. Destino del governo Pahor: non c’è due senza tre? Nei primi 20 anni d’indipendenza sono due i governi che sono decaduti prima della scadenza naturale del proprio mandato a causa di un voto di sfiducia: quello di Lojze Peterle (ora eurodeputato) nel 1992, e quello di Janez Drnovšek (eletto poi presidente della repubblica) nella primavera del 2000. La stessa sorte potrebbe essere toccata in base alle previsioni a Borut Pahor, la cui richiesta di fiducia è stata votata ieri sera, 20 settembre, dopo la chiusura della nostra redazione. Nel museo di Tolmino la mostra Anno domini 1511 sui terremoti È stata inaugurata l’8 settembre ed è dedicata al 500. anniversario del più grande terremoto sul territorio sloveno (l’epicentro era a Idrija) ed al 35. anniversario del terremoto nel Friuli e nell’Alta Valle dell’Isonzo (Zgornje Posočje). La mostra rimarrà aperta fino al 6 novembre. Tra gli eventi collaterali va citata l’esercitazione in programma domenica 25 settembre alla quale parteciperanno tutte le squadre di protezione civile e salvataggio del comune di Tolmino. Il 3. festival deU’escursionismo in corso nella Valle dell’lsonzo E iniziato lo scorso fine settimana il terzo festival dell’escursionismo (Festival pohodništva) nel Posočje. Fino al 2 ottobre in programma numerose escursioni guidate attraverso le bellezze naturali e culturali della Valle del-l’Isonzo, inclusi i sentieri della grande guerra. Per la giornata di chiusura gli organizzatori propongono una gita sul Kolovrat. A Kobarid ci sarà invece la fiera dell’antiquariato e delle tradizioni locali. Slorijeva noč raziskovalcev v Benečiji in Kanalski dolini Sreda, 21. septembra 2011 23. septembra bo po vsej Evropi potekala Noč raziskovalcev, promocijska pobuda Evropske unije, ki se vsako leto odvija četrti petek v septembru v številnih evropskih mestih istočasno. Pri pobudi sodeluje namreč že vrsto let večina evropskih držav. Lani se je na primer dogodek zvrstil na neverjetnih 600 lokacijah in v več kot 200 evropskih mestih hkrati. Pri pobudi bo spet sodeloval Slovenski raziskovalni inštitut (Slori), ki že vrsto let v okviru noči raziskovalcev promovira raziskovalne dejavnosti in raziskovalni poklic na področju družbenih ved, s posebno pozornostjo na raziskovanju razvojnih procesov slovenske narodne skupnosti v Italiji. Središče dogajanja bo letos videnska pokrajina, kjer se bosta zvrstili dve pobudi: raziskovalne delavnice z dijaki dvojezičnega šolskega zavoda v Špetru in okrogla miza v Naborjetu z naslovom “Stanje in perspektive raziskovanja Kanalske doline ter širšega tromej nega območja Italije, Slovenije in Avstrije”. Svoje pobude v okviru Noči raziskovalcev bo Slovenski raziskovalni inštitut predstavil v petek, 23. septembra, na Opčinah pri Trstu, ko bo javnosti razkril tudi svoj nov logotip. Govora pa bo tudi o novih tako imenovanih longitudinalnih raziskavah, ki bodo preučevale dinamike in spremembe znotraj slovenske narodne skupnosti v času, in sicer na strateško pomembnih področjih šolstva, identitete, jezika, mladih in društev. Fabbricati rurali: domande entro il 30 settembre Scade il 30 settembre 2011 il termine per presentare all'Agenzia del Territorio (Catasto) la domanda con la quale il proprietario di fabbricati rurali iscritti al catasto fabbricati può ottenere la classificazione catastale coerente con la condizione di ruralità. La domanda, se accolta, prevede la classificazione dei fabbricati nelle categorie A6 se abitativo, DIO se strumentale. Si invitano i soggetti interessati a verificare se gli immobili aziendali siano iscritti al catasto fabbricati, se godano dei requisiti di ruralità e se siano già classificati nelle categorie A6 e DIO. In caso contrario, si invita gli interessati a contattare l'ufficio della Kmečka zveza-Associazione Agricoltori a Cividale del Friuli, in via Manzoni 31, dal lunedì al sabato dalle ore 8.30 alle ore 12.30, tel. 0432703119, e-mail: kz.cedad@libero.it, al fine di predisporre la documentazione necessaria da presentare all'Agenzia del Territorio. V Italiji se začenja 15. popis prebivalstva Na razpolago tudi slovenski vprašalniki vì fori ■ \ * s prve strani V občinah in na območjih, ki so zaščiteni na osnovi zakona 38/2001, naj bi namreč prebivalci prejeli na dom dokumentacijo, s katero bo Istat ponujal možnost izbire med italijanskim ali slovenskim vprašalnikom oziroma naj bi poverjeni popisovalci, ki bodo nudili tudi pomoč pri izpolnjevanju vprašalnika, imeli na voljo tako italijanske kot slovenske obrazce. Slovenska kulturno-gospo-darska zveza poziva svoje člane in pripadnike slovenske skupnosti, naj zaprosijo za vprašalnike v slovenskem jeziku. Istat je sicer pripravil dve različici vprašalnika. Celotno verzijo s 84 vprašanji bodo dobili prebivalci manjših občin in izbor družin v večjih občinah. Ostali pa bodo prejeli skrajšano obliko s 35 vprašanji. Prebivalcem, ki bodo potrebovali pomoč, bo od 1. oktobra 2011 do 29. februarja 2012 od 9. do 19. ure na voljo posebna brezplačna številka 800-069-701, Istat pa bo v sto največjih občinah v trgovskih centrih, na železniških postajah in glavnih zbirnih točkah 7. oktobra odprl 215 tako imenovanih Census Pointov, kjer bo prav tako mogoče dobiti potrebne informacije o letošnjem popisu. Posebni avtobusi pa bodo v okviru Census Toura začenši s 7. oktobrom v 35 dneh obiskali 700 majhnih in srednje velikih občin. Istat je za to najel 21 mini-busov, vsak pa bo en dan parkiran na glavnih trgih. Tam bo za to zadolžena oseba prav tako nudila zainteresiranim potrebne informacije in pomoč v zvezi s popisom prebivalstva. V kratkem bodo na voljo podrobne informacije o mestih, ki jih bodo obiskali Istatovi avtobusi. Polemiche resiane, cade nel vuoto l’appello del giudice di pace Si è tenuta lunedì 19 settembre davanti al giudice di pace di Pontebba l’udienza preliminare del processo conseguente le polemiche intorno al rilascio della prima carta d’identità bilingue (italo-slovena) a Resia a lugho del- lo scorso anno. In tale occasione, l’associazione Identità e tutela Val Resia aveva organizzato un presidio di protesta davanti al municipio dopo il quale Gabriele Cherubini, “colpevole” di avere richiesto il docu- Un’immagine della manifestazione del luglio 2010 in occasione del rilascio della prima carta d’identità bilingue italo-slovena a Resia mento bilingue ed aver in tal modo contribuito a svilire l’itahanità di Resia, sarebbe stato oggetto di minacce ed ingiurie da parte dei manifestanti, in particolare da tre donne resiane successivamente querelate. Nonostante il tentativo del giudice di pace di Pontebba per convincere le due parti ad arrivare ad una conciliazione pacifica, il tutto si è concluso con il rinvio dell’udienza al 13 febbraio 2012, data in cui, se nel frattempo non si troverà un accordo, verranno sentiti i testimoni della vicenda sottoposta a giudizio. Come ha sottolineato il giudice di pace di Pontebba, il tutto ha come sfondo la ben nota questione politica resia-na, che certamente non si potrà risolvere con questo processo. “I vostri interlocutori sono a Roma, Udine e Trieste”, ha detto il giudice di pace al gruppo di appartenenti all’associazione Identità e Tutela Val Resia presenti in aula che avevano organizzato una manifestazione davanti al municipio di Pontebba, sede degli uffici del giudice di pace, per riaffermare ancora una volta la tipicità culturale di Resia e l’italianità dei suoi abitanti. Ljudska glasba Slovencev v zamejstvu in po svetu Uredništvo za glasbo 1. programa Radia Slovenija je objavilo javni razpis za iskanje, zbiranje, predstavljanje in snemanje slovenskega ljudskega glasbenega izročila med Slovenci v zamejstvu in po svetu za javno radijsko oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi »Za gorami...« Prireditev bo 17. decembra letos. Predstavljena pesem mora biti ljudskega izvora, izvedena v narečju svojega okolja in mora vsebovati način petja, ki je značilen za okolje, od koder pesem prihaja. Lahko gre tudi za avtorsko priredbo ljudske vsebine, ki prihaja iz okolja izvajalcev. Slednji morajo biti Slovenci iz zamejstva oziroma živeči drugod po svetu. Predstavitev lahko traja največ šest minut. Izmed prijav in prijavljenih posnetkov bo strokovna komisija izbrala največ petnajst izvedb. Podrobnosti o razpisu, ki traja do vključno 5. oktobra, se nahajajo na spletni strani www.rtvslo.si/razpisi. Seznam izbranih izvedb ljudskega glasbenega izročila, sodelujočih pevcev, godcev in drugih izvajalcev ter avtorjev bo javno objavljen 11. oktobra v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi na 1. programu Radia Slovenija. Izbrane izvedbe bodo nato posneli za zgoščenko, ki bo izšla na dan prireditve, 17. decembra. Takrat bodo izvajalci izbrane izvedbe predstavili v živo, prireditev pa bomo neposredno prenašali tudi na 1. programu Radia Slovenija. brevi.it Disoccupato o precario, il tipico giovane italiano Disoccupati o con contratti a termine. I dati forniti dall'Ocse sulla condizione occupazionale dei giovani italiani (sono stati considerati i ragazzi con un'età compresa fra i 15 e i 24 anni) confermano quanto già divulgato da diversi istituti statistici del paese. Il 46,7 per cento dei giovani lavora con contratti precari (9 punti in più rispetto al 2007), il 27,9%, invece, risulta essere disoccupato (+7,6% confronto al dato del 2007). Standard&Poor's declassa l'Italia Dopo Moody's anche l'agenzia di rating Standard&Poor's ha declassato il debito sovrano dell'Ita-lia sia a breve che a lungo termine portandolo rispettivamente da A+ ad A, e da A-1+ ad A-l. A pesare, le basse prospettive di crescita del paese, indebolite anche dalla fragilità della maggioranza di governo che sarebbe destinata a continuare. Una scelta, precisano da S&P, basata su considerazioni “apolitiche e prospettiche del rischio di credito fornite agli investitori”. Italia agli ultimi posti per la spesa dedicata all'istruzione Un ennesimo avvio difficile, la scorsa settimana, per le scuole italiane. Secondo un rapporto del-l'Ocse (l’organismo economico dei maggiori paesi industrializzati) l'Italia è agli ultimi posti (29° su 34) in Europa per investimenti nell'istruzione (4,8% del Pii), mentre gli stipendi dei nostri insegnanti tra il 2000 e il 2009 sono addirittura diminuiti dell'l per cento quando, in media, negli altri paesi europei c'è stato un aumento del 7%. Una scuola italiana su tre con problemi di sicurezza Sette milioni e ottocento mila studenti sono tornati la scorsa settimana sui banchi di scuola. Molti di loro però sarano costretti a trascorrere l'anno scolastico in un edificio che non rispetta i parametri sulla sicurezza. Secondo un rapporto segreto del Ministero, reso noto alla stampa dai sindacati, il 30 per cento degli edifici sarebbe “a rischio”. Le situazioni peggiori al sud dove i plessi pericolosi raggiungerebbero il 54% in Calabria e il 42% nel Lazio. Confiscati 98 milioni al gruppo Ansaldo Il tribunale di Milano ha confiscato 98 milioni di euro al gruppo Ansaldo Energia, società controllata da Finmeccanica, coinvolta nel giro di tangenti nell'ambito del processo Enipower. Condannati (in primo grado) anche nove dipendenti con pene comprese tra i 2 e i 3,3 anni di reclusione. Secondo la sentenza avrebbero pagato tangenti per complessivi 27 milioni di euro per ottenere appalti per la realizzazione di centrali e turbine elettriche. Sreda, 21. septembra 2011 4 Riforma degli enti, bocciatura netta del centro sinistra I sindaci del centro sinistra delle aree montane si sono incontrati nei giorni scorsi con il capogruppo del PD in Consiglio regionale, Gianfranco Moretton e i consiglieri Della Mea, Iacop, Marsilio e Tesini, assieme al responsabile regionale enti locali del PD Vittorino Boem, per esaminare il disegno di legge approvato dalla V Commissione consiliare riguardante la riforma delle Comunità montane. Le valutazioni e i giudizi sul provvedimento sono stati molto critici perché vedono prevaricare l'autonomia dei sindaci nella scelta degli amministratori straordinari delle Unioni dei Comuni. Questi, con la riforma, saranno nominati direttamente dal presidente della Regione, mettendo in luce la precisa volontà di voler continuare la gestione commissariale delle Šlo je mimo že tri miesce, odkar so daržavrto desto, ki gre skuoze Špietar, ašfaltal, ari šele nie videt vodoravne črte, predvsem pa manjkajo “zebre”. Šuola je že začela, starši an učenci pa muorajo puno pazit, se ahtat, kar gredo ai se varnejo iz šuoie, da avto jih ne popeštajo... ex Comunità montane. Preoccupazione è stata manifestata anche per i costi della riforma stessa, superiori a quelli precedenti e a carico dei sindaci dei Comuni. Tondo e Garlatti - afferma Moretton - ancora una volta dimostrano di aver fallito sul piano delle riforme poiché non sono riusciti a coordinare né un piano di riordini strutturali per far fronte alla crisi economica in atto, né a realizzare un disegno organico adeguato che innovi le istituzioni. La proposta di legge per le Unioni dei Comuni è l'ennesima riprova che senza una progettualità appropriata non si fa altro che danneggiare i cittadini con gravi disservizi e inefficienze. Una pseudo riforma che, tra l'altro, richiederà tempi lunghissimi prima di essere applicata, consentirà a Tondo di promuovere demagogicamente uno spot, non avrà effettiva concretezza fino alle prossime elezioni regionali e subito dopo evidenzierà tutte le sue lacune per l'impossibilità di sostenerne gli eccessivi costi. I sindaci del centro sinistra hanno concordato con il Gruppo consiliare regionale del PD una serie di iniziative che consentano di portare modifiche sostanziali alla cosiddetta legge di riforma, prima della sua approvazione da parte del Consiglio regionale, a fine di settembre. ZELENI , LISTI Ace Mermolja Kje imamo varovalke? Površno sem prebiral izpiske telefonskih pogovorov, ki se tičejo Silvia Berlusconija, njegovih nepriporočljivih pajdašev in deklet. Ustvaril sem si sliko ostarelega in osamelega bogatina, ki si želi v duševni stiski ustvariti umetno mladost. Ni slučaj, da poudarja spolne zmogljivosti, ki niso dostopne mlademu in atletskemu fantu. Ko bi bil Berlusconi zasebnik, bi mu svetovali primerno zdravniško pomoč. Ni tako. Berlusconi je predsednik italijanske vlade, to je vlade velike države, ki pleše na robu finančnega bankrota. Zato je nujno, da se javnost sprašuje, kako lahko krmari ladjo sredi nevihte človek, kije prileten in je objektivno obremenjen z mnogimi osebnimi problemi: od spolnih obsesij do procesov, ki ogrožajo njegovo osebno premoženje. Ko je izjavil, da opravlja premiersko delo v prostem času, nismo daleč od resnice. Vlada, ker se boji osebnega propada. To natančno vedo mednarodni politični krogi in to vedo zlovešča tržišča, ki obravnavajo Italijo kor Grčijo. Osebno sem prepričan, da se lahko Italija s svojo močjo povleče iz gnojnika, za to pa potrebuje verodostojno vlado in novega premiera. Ker so vse te stvaii jasne, se vedno večji del javnosti sprašuje, kje so varovalke. Gre za znano vprašanje, kaj se zgodi, če se predsedniku zmeša, čeprav ni tu govor o tem. Objektivno pa je Berlusconi človek, ki bi moral imeti nadnaravne sposobnosti, da bi obvladal vse probleme, ki butajo vanj. Zato ni čudno, če mnogi novina-rij, industrijci in drugi mogotci , ki so podpirali viteza, danes nakazujejo potrebo po njegovem odstopu. Skratka, sprašujejo po “varovalki”, ki bi umaknila staro in omogočila novi vladi, da bi primerno upravljala Italijo in ji vrnila mednarodni ugled. Prav pri “varovalnem” mehanizmu pa se stvari nevarno zapletajo. Po Finije-vem odhodu je lansko zimo Berlusconi s svojimi sodelavci znal ustvariti v parlamentu, kjer je bil najbolj šibek, neko novo večino, ki sloni na koristih posameznikov in v strahu mnogih, da bi morali predčasno zapustiti poslanska mesta in tozadevne privilegije. Ta veči- na je do sedaj zagotovila Berlusconiju sedenje na predsedniškem stolčku. Obstaja še dodatno vprašanje: kaj se lahko zgodi v stranki, ki je nastala in živi v Berlusconijevem imenu in na njegovem mitu vsemogočega uspešneža? Iz zgodovine poznamo stranke, gibanja, države, ki so spuhtele skoraj istočasno s svojim mitičnim liderjem. Ne mislim, da je to prava nevarnost za PDL, ki je zakoreninjena v družbi. Ni pa jasno, kdo je oseba, ki bi lahko danes nadomestila Berlusconija in dala stranki novega zagona in ji jamčila uspeh. PDL ni rojena za opozicijo. Zato se vsi držijo kot pijanci plota suknje ustanovitelja. Podobno se dogaja z Berlusconijevem velikim in odločilnim zaveznikom Bos-sijem. On je fizično bolan, ni mlad in očitno doživlja pritiske v lastni hiši in družini glede nasledstva v Ligi. Tako se, žal, Berlusconi in Bossi naslanjata eden na drugega in vlada deluje le, če jo brcajo mednarodne banke, borzni padci, predsednik Napolitano in drugi potentati. Italija je demokratična država, njena sedanjost pa spominja na nekatere diktature, ko so se ob zaključku določene poti bili zadnji boji v senci voditeljev, ki so bili z eno nogo onkraj tega sveta. Berlusconi ni to, je pa onkraj skrbi, ki tlačijo nas, državljane. Zal ni videti varovalke, ki bi preprečila, da upravlja državo mož, ki nima več časa in moči, da bi se povsem posvetil tako trdemu delu. alunni delle scuole delle Valli del Natisone è aumentato di 14 unità (+ 2,5%). Non un incremento spaventoso, ma che, dopo tante cattive notizie sullo spopolamento del nostro territorio, è giusto considerare come un segnale positivo, (a.b.) I numeri degli iscritti nelle scuole materne, primarie e medie inferiori delle Valli del Natisone A Savogna dieci alunni in un’unica pluriclasse dalla prima Discorso a parte merita la scuola primaria di Savogna che quest'anno conta 10 iscritti (raggruppati in un'unica pluriclasse), due in meno rispetto all'anno scorso. Considerato che proprio 2 erano gli alunni che l'anno scorso hanno frequentato la quinta è facile dedurre che, per il secondo anno di fila, non ci sono stati iscritti alla prima elementare. Un trend preoccupante che, se dovesse proseguire, potrebbe portare in pochi anni alla chiusura della scuola. Al contrario invece, il numero complessivo degli SCUOLA MEDIA / SREDNJA ŠOLA Comune l II III Totale Diff. '10 S. Leonardo 17 6 13 36 +5 S. Pietro 29 28 31 88 +6 Bilingue 18 14 12 44 + 1 Tot. Valli 64 48 56 168 +12 SCUOLA DELL’INFANZIA/ VRTEC Comune 2008 2007 2006 Totale Diff. 10 Savogna — — — — Pulfero 5 7 8 20 +1 San Leonardo 14 15 7 36 +3 San Pietro al Nat. 19 14 13 46 -4 Scuola bilingue 19 18 23 60 -5 Totale Valli 57 54 51 162 -5 SCUOLA PRIMARIA / OSNOVNA SOLA Comune i II III IV V Totale Diff. ’10 Pulfero — — — — — — San Leonardo 10 7 14 13 10 54 0 San Pietro al Nat. 19 14 17 16 10 76 +6 Savogna 0 0 2 5 3 10 -2 Scuola bilingue 25 24 28 18 19 114 +3 Totale Valli 54 45 61 52 42 254 +7 It 'til 1/~t novi matajur L l\ULtU1 u Sreda, 21. septembra 2011 Con il teatro si rinnova la presenza slovena a Pordenonelegge.it ■ Da sinistra Mòderndorfer, Potočnjak, Zupančič, l’interprete e Sosič Per il terzo anno consecutivo la letteratura slovena è stata presente ad uno dei festival letterari italiani più importanti, probabilmente secondo solo a quello di Mantova. Sabato a Porde-nonelegge.it era di scena, è il caso di dirlo, la drammaturgia slovena. Pur se scontando qualche forfait, in primis quello di Drago Jančar, la rappresentanza di autori era di prima categoria e -forse non a caso - rappresentante di una generazione che ha iniziato la propria attività legata al teatro in quegli anni Ottanta che sono stati determinanti per la società slovena ed europea. In apertura Marko Sosič, che anche quest’anno è stato il tramite tra gli organizzatori del festival e l’Associazione degli scrittori sloveni, che ha appoggiato l’incontro anche con una pubblicazione, ha ricordato i quasi due secoli di tradizione drammaturgica, a partire da un classico come Ivan Cankar. “Negli ultimi due decenni il teatro sloveno è stato presente su quasi tutti i palcoscenici mondiali” ha anche affermato Sosič prima di presentare i tre ospiti, Matjaž Zupančič, Draga Potočnjak e Vinko Mòderndorfer. Le differenze tra il prima ed il dopo della Slovenia -tra la scrittura drammaturgica vissuta spalla a spalla con un regime che non era certo rigido come gli altri dell’Est europeo e quella nel nuovo Stato indipendente -sono stati gli argomenti affrontati dai tre autori. Per Zupančič, fautore del dramma dell’assurdo e del non sense, “con la caduta di un sistema, negli anni Ottanta, è caduta anche la voglia di una certa utopia, dell’idea che l’arte potesse cambiare il mondo”. Oggi “sono i media ad assumere quel ruolo che un tempo era dell’ideologia”. Per Draga Potočnjak, approdata al teatro prima come attrice, ora scrittrice di drammi impegnati che vedono spesso come protago- nisti gli ultimi nella scala sociale, “con la caduta della Jugoslavia è scomparsa anche una certa fede, un certo credo nel teatro, non come luogo di libertà ma come semplice luogo di fede. Oggi nel teatro abbiamo meno libertà perché in generale, nel mondo, c’è meno libertà”. Vinko Mòderndorfer, scrittore di commedie caratterizzate spesso da una satira politica che non tralascia le anomalie del passaggio dal socialismo al capitalismo, non ha mancato di sottolineare come ora, a diffe- renza di prima, c’era più attenzione rispetto alla cultura ed all’arte. “Oggi il teatro ha forse perso la sua forza, la funzione di stimolare, di raccontare alla gente quello che essa non conosce” ha concluso Mòderndorfer. (m.o.) V novi antologiji pesmi sedmih mladih slovenskih avtorjev Po uspešni slovenski pesniški antologiji Nuova poesia slovena (Nova slovenska poezija -1998) je beneški pesnik Michele Obit izbral in prevedel sedem slovenskih pesnikov najmlajše generacije. Vključil jih je v sintetično antologijo Loro tornano la sera (Oni se vrnejo zvečer), ki jo je, kot prejšnji izbor, izdalo Založništvo tržaškega tiska. Spremno besedo je napisal Miran Košuta. V Obitovem izboru lahko v italij anskem prevodu in v slovenskem originalu beremo pesmi, ki so jih napisali Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Stanka Hrastelj, Jure Jakob, Miklavž Komelj, Gregor Podlogar in Lucija Stupica. Večina omenjenih pesnikov in pesnic je izdalo svoje prvence v drugi polovici devetdesetih let in po letu 2000. Gre torej za generacijo, ki se je intelektualno in ustvarjalno oblikovala v samostojni Sloveniji ter izven dilem in travm, ki so še vedno spremljale poezijo t.i. postmoderne, ki jo je zaobjela antologija Nuova poesia slovena. V svojem uvodnem eseju je Košuta naglasil, da so prvič v slovenski zgodovini mladi slovenski pesniki neobremenjeno stopili na polje svobode in umetniškega pluralizma. Njihov verz je tako lahko postal »intimen, individualen, antropocentričen, vsakdanji, minimalističen a obenem precizen, realističen, komunikativen, prodoren in oster kot britev«. Poezija, ki jo Obit predstavlja italijanskim a tudi slovenskim bralcem se deloma naslanja na slovensko »tradicijo«, ki jo predstavljajo Tomaž Šalamun, tornano la sera sette autori della giovane poesia slovena Michele Ob Milan Jesih, Boris A. Novak, Uroš Zupan in Dane Zajc. Obenem pa si avtorji izbirajo oseben slog, niso vklopljeni v določeno gibanje ali strujo in iščejo v pisanju človeka, kar jih v bistvu druži. Knjiga je na razpolago v knjigarnah po ceni 12 evrov. Za informacije tel.040 368892 ali e-mail info@ztt-est.it L’altare dì Ratchis diventa multimediale In occasione delle iniziative proposte nella città di Cividale per il suo recente riconoscimento UNESCO, sabato 24 settembre alle 11 si potrà assistere presso il Museo Cristiano della città a un evento artistico di grande rilievo: la proiezione sull’altare di Ratchis delle policromie originali che caratterizzavano i bassorilievi del prezioso monumento di arte longobarda (secolo Vili). L’evento verrà mantenuto permanente-mente all’interno della sala in cui è posto l’altare. Si conclude così una lunga e rigorosa ricerca storico-scientifica avviatasi in ambito universitario, a partire dagli studi della dott.ssa Laura Chinellato e dalla restauratrice Maria Teresa Costantini con l’avallo della Soprintendenza ai Beni storico - artistici della regione FVG. L’allestimento museale multimediale, realizzato con le competenze grafiche di Tiziano Paganini e di Paolo Comuzzi per la sezione video, dell’altare longobardo è innovativo e unico nel suo genere in quanto, oltre all’ori-ginaria policromia dell’opera propone al pubblico un approfondimento didattico sulle antiche tecniche di coloritura adottate oltre 1200 anni fa. In un settore specifico dell’altare si potranno ammirare, infatti, le varie fasi di stesura di colori, dorature e castoni che il monumento aveva in origine. L’iniziativa, che gode del patrocinio della L’altare di Ratchis Regione Friuli Venezia Giulia e del Comune di Cividale, è coordinata dalla dott.ssa Elisa Morandini per conto del Comitato Promotore Progetto Patriarcato e della Parrocchia ed è stata realizzata dalla Esedra r.c. srl. Anno domini 1511 V nedeljo, 25. septembra, ob 17.30 bo v tolminskem muzeju javno vodenje po razstavi ‘Anno domini 1511’. V razstavi se prepletajo različne zgodbe povezane s potresom leta 1511, ki je močno prizadel predvsem v Furlanijo in zahodno Slovenijo. Uvodoma je predstavljeno zgodovinsko ozadje ter posledice potresa, sledi prikaz podobe Idrije in Tolmina v 16. stoletju, v tretjem sklopu pa je s seizmološkega in geološkega vidika predstavljen Idrijski prelom, kije vplival na nastanek potresov, v njegovem širšem območju. La parola di un filosofo tra le due rive A Trieste un seminario sullo studio e la traduzione filosofica incentrato su Gorazd Kocijančič Un momento del seminario All’interno del progetto Je-zik/Lingua, cofinanziato dal programma di collaborazione transfrontaliera Italia-Slovenija 2007-2013, giovedì scorso si è tenuto a Trieste, organizzato dal Centro studi Jacques Maritain, un seminario internazionale sullo studio e la traduzione filosofica incentrato sull’opera ‘Posredovanja - La Sapienza trasmessa’ del filosofo, traduttore, pubblicista e poeta sloveno Gorazd Kocijančič. L’autore è il responsabile della rivista filosofica internazionale Logos, consultabile solo in forma elettronica, ed è conosciuto in patria per aver tra l’altro tradotto dalToriginale in sloveno l’opera omnia di Platone. Nel volume ‘Posredovanja’, uscito a Celje nel 1996 e tradotto ora in italiano da Damjan Hlede, Kocijančič si occupa delle tematiche legate alla filosofia cristiana at- traverso saggi e traduzioni di differenti testi filosofici poco conosciuti nel pensiero contemporaneo. Nella seconda parte del seminario (la prima era accademica ed incentrata sull’approccio e sulla pro- spettiva filosofica di Kocijančič) i relatori hanno affrontato il tema della problematica culturale e linguistica nella traduzione di un testo filosofico. Il presidente del Centro studi Jacques Maritain, Giovanni Grandi, ha parlato del significato della traduzione tra mondo slavo e mondo latino, affermando tra l’altro che “in queste terre ciò che umanamente ci accomuna è molto più di ciò che storicamente ci ha diviso.” Il traduttore Damjan Hlede ha spiegato le difficoltà incontrate nel suo lavoro, paragonando la traduzione letteraria ad un ponte: “Ogni parola deve reggere lo sguardo di entrambe le rive”. Un altro traduttore, lo sloveno Pavle Rak, ha invece raccontato la sua esperienza come mediatore della parola di Kocijančič dall’originale alle lingue serba e russa. Quindi lo stesso filosofo ha concluso l’incontro dicendosi onorato di tanta attenzione (“di fronte alla forza del pensiero - ha affermato - chi lo studia e ne scrive deve fare un passo indietro”) tracciando i connotati del nuovo percorso filosofico, definito post-se-colarismo, che sta trovando molto seguito anche in Slovenia. Il Centro studi Jacques Maritain sta preparando, dopo ‘Posredovanja’, una nuova pubblicazione del filosofo sloveno in lingua italiana, si tratta del libro ‘Razbitje’, uscito nel 2009, che racchiude, come si legge nel sottotitolo, “sette saggi radicali”, (m.o.) Sreda, 21. septembra 2011 Miseu se mi je zdiela dobra, pa jo uresničit an jo pe-jat napri se mi je zdielo obupno! Vičkrat na sejah našega kulturnega društva Rečan sam parnesu napri željo očistit stare staže, ki so povezovale vasi, kar nie bluo še poti za avtomobile. Gledu sam prepričat člane, da tale bi bla dobra pot za parklicat turiste v naše kraje, za na pozabit, kuo so naši te stari se potil po njih, da bi mogle bit še potriebne ... pa taki argumenti nieso prodarli v pamet naših ljudi, je bluo pu-no reči buj potriebnih. Ries je, da kiek se je začelo gibat v telo smer, pa samuo za kake pohode, ki so jih klical marcialonga, al pa za kiek takega. Samuo kajšan kmet je kiek počedu po svojih potrebah. Kajšan, ki je paršu od zu-na, se je zaljubu v vas Topo-luove an je začeu potiskat za napravit tam gor kiek posebnega, ki se kliče Postaja Topoluove. V začetku nie bluo dost jasno, za ka se gre, pa kar Topolučan so prašal pomuoč društva Rečan, sam takoj imeu vtis, da je bla na varsti parložnost za očedit tisto stazo do Livka, čez Brie-zo ali čez Ključ. Je bluo lieto 1994. Slovenija, čast Bogu, je bla samostojna že kako lieto an tam gor na meji nie bluo vič graničarju, četudi so se šele poznale staže, kod so hodil na stražo. An takuo an dan v Pohod čez namišljeno črto iz Topolovega na Livek Za pretargat pot, ki je pejala v smart Vas Topoluove an ljudje na pohodu po stari stazi Čedadu sam srecju parjate-lja Zdravka Likarja (kije načelnik v Tolmine) an mi je paršla napri moja stara ideja. Prašu sam ga, če se da uresničit tole fantazijo, an on mi je zagotoviu, da s kraja Slovenije ne bo težav. Drug dan sam šu na Kvesturo le v Čedadu an sam vprašu te-kratnega odgovornega, al se da napravit Pohod čez mejo po stari stazi. Lepuo je poznu tisti kraj an hitro na zemljevidu mi je pokazu s parstam, kje je Brieza an kje je Ključ! Pa mi nie znu odguorit na moje vprašanje. “Se muoram poguorit z milico,” mi je jau. Je šlo mimo samuo an par dni an mi je sam paršu, skor veselo, pravit, da “ja, se da ^3 . »•*_______________________ napravit, samuo bo trieba napisat prošnjo za določen dan, dodat imena an dokumente vsieh tistih, ki bi radi šli čez mejo...” An takuo je ratalo. Parva prošnja an parvi seznam imen sta bla tista za iti čedit stazo. Nas je bluo kakih deset tisto nediejo junij a, kar gu Topoluovim smo začel brusit kose, rončeje an napravjat drugo orodje. Takoj so začeli padati garmi, vieje, ki so nagajale po pot, an tudi kajšan buj velik drieu, ki je majau na stazo. Druga varsta je posiekala travo an garbido an na zadnjo so bli še tisti, ki so z grab-jami pograbjal vse v kako grapo. Kajšan je tudi postroju kako stopalo al pa preluo- žu kajšan nagobaran kaman. Vse je šlo naglo napri, ku da bi bluo programirano, an zad za nam se je parkazala liepa staža, kot je bla ankrat, puno puno liet nazaj ... Kar se je kulturno društvo “Rečan” z Lies, občina Gar-mak, na svoji redni seji odločilo dati v svoj letni program tudi en pohod čez daržavno mejo, je bla že v teku v To-poluovem priprava parve “Postaje”, v kateri se je mi-sinlo zbrat skupino umetnikov z bližnjih dažel, da bi dal teli vas en znak za odpriet nove možnosti življenja, da bi pretargali pot, ki je pejala naravnost v smart. Takuo je bluo normalno, da smo zbrali pru tole vas za uresničiti našo idejo, an glih takuo je bluo naravno se odločit, da bo Livek drugi cilj pohoda, kier stoji pru na drugim kraj brega. Pa za ušafat staro stazo, ki je povezovala tele dvie vasi, nie bluo druge možnosti ku se obarnit na znanega lovca iz Topoluovega: “Miljo, al vieš šele, kod je šla ta prava pot, kije vezala Topolovo an Livek?” “Ah, ho da viem, pa je dobro zaraščena, sa glih tale un dan sam slediu sarnjaku gor po nji, daj na Briezo do meje an še napri, pa ist sam se ustavu.” “Ka si se bau graničarju?” “Ki za dnih? Sa jih nie vic! Ne, sam se ustavu, kier nie bla vic jaga odparta.” “Če ne si biu šu an čez mejo za ga na pustit?” “Ne, ne, sa pried al potle se varne, pride ben nazaj!” “Al bi nam pokazu, kod gre tale staža?” “Zaki da ne, takuo pogledamo tudi, če se je varnu tisti ...” Takuo je začela tista zgodba, kije nazaj povezala dvie vasi, ki v preteklosti so imie-le puno skupnega življenja. Topolovo (it. Topolò, narečno Topoluove ...) je omenjeno že leta 1321: de Topo-lou, leta 1632 kot Topolo, leta 1650 Topollo, leta 1676 Gariup de Tappollò. Ime Topolovo je eno od številnih fi- totoponimov (ime, ki izvira iz dreves), ki jih najdemo v Rečanski dolini, in izhaja iz drevesnega imena topol (dial. tapu). Topolove je bla narbuj velika vas v garmiški občini an tudi tista, kije imiela nar-vic prebivalcu, pa takoj po drugi svetovni vojski število prebivalcu je začelo padati, takuo da donas štieje oku štierdeset oseb. Stoji na sončnim kraj brega Škarje, na 580 m. nadmorske višine, med Sv. Martinom (983 m.) an Kolovratom (1243 m.). Na varhu vasi stoji liepa cierku sv. Mihaela Nadangela, an od tam se začne pohod čez Briezo na Livek. Zgodovina an druge lepe reči od tele vasi se lahko preberejo v knjigi “Topolò/To-polove” ki ga je kulturno društvo Rečan napravlo lieta 1994 (autorji so Marjo Gariup, Renzo Rudi, Renzo Gariup). Tapolučan imajo njih se-njam na parvo nediejo luja an tekrat v vasi je zlo živahno, sa že vic liet pripravljajo eno posebno prireditev pod naslovom “Postaja Topolove”. Zlo lepuo je tudi tisti dan, ko pridejo prijatelji z Livka na obisk čez Briezo, an ne samuo, kier se zbere puno ljudi, pa tudi, kier tole srečanje je ponovilo vezave med ljudmi, kot je blo v starih časih. Aldo Klodič 4 - se nadaljuje UDINE FIERE 24. SEPTEMBER 3. OKTOBER 2011 58CASA MODERNA L'abitare in evoluzione. Welcome home - Dobrodošli doma. Dobrodošli na sejmu Casa Moderna, na razstavi z obnovljenimi oblikami, vsebinami in sporočanjem. Veliko izložbo opremljanja vašega doma smo dopolnili s sodobnim oblikovanjem ter najbolj znanimi domačimi in mednarodnimi razstavljalci. Sejem Casa Moderna je še bolj pozoren do okolja in eko arhitekture v posebni razstavni hali Biološka hiša. 58. sejem Casa Moderna. Vedno mlad. Novi umiki sejma Casa Modema: ponedeljek / petek 15.00_21.00 sobota / nedelja 10.00_21.0Q www.casamoderna.it Organizacija Glavni sponzor S pokroviteljstvom Udine \ì Fiere Udine e Gorizia Fiere SpA V sodelovanju s CASSAdi RISPARMIO delFRIULI VENEZIA GIULIA Sponzor Tehnični sponzor Hi Provincia di Udine m®} Provincie di Udin Camera di Commercio *||i f Udine Allianz ® zxnTnmfcbiit'iHk. /SMGA — Yrnnnbn_________________________________________nevi matajur H .X\. I IL\Atl\>\A, Sreda, 21. septembra 2011 / Bandimica, opasilo an žegan Velik senjam lieške fare za nov plac pred njih cierkvijo Za Bandimico je v lieški fari velik senj am, le tisti dan praznujejo tudi opasilo njih cierkve. Lietos so praznoval še buj na velikim: požegnal so nov plac, ki stoji pred cierkvijo an britofam. V telim hudem cajtu, kjer smo vsi v stiskah - tudi ka-muni an fare - je nimar buj težkuo ušafat sude za narest kako dielo, takuo v lieški fari so poskarbiel sami farani. Začel so zbierat sude, par-skočil so na pomuoč an tisti, ki žive po sviete. Vse, kar so La benedizione della nuova piazza. A destra: la processione con la Madonna e, qui sotto, la nuova piazza. Tanti si sono fermati al pranzo comunitario allietato dalle fisarmoniche di Mattia e Valentino. Sempre in palestra la sindaco Eliana Fabello ha consegnato borse di studio agli scolari del comune di Grimacco “zaslužil” s sejmi an drugimi srečanji v telovadnici, pale-stri, je šlo le tu tisto kaso, glih takuo kar se je zbralo v mošnici par andohtah. Par-šparal so tudi, zak puno die-la so ga nardil sami: še ga-spuod nunac Saracino je vzeu v ruoke lopato an pi-kon. Puno so se potrudil Emanuele Angelini, Sabina Cernoia an Paolo Canalaz. Dan za dnevan, počaso po-časo, diela pred cierkvijo so paršle h koncu an paršu je tudi dan žegna. Par sveti maši, par kateri sta bla tudi mons. Marino Qualizza an gaspuod nunac Alessio Geretti (škofovski vikar za kulturo), so molil po italijansko an po slovien-sko. Posebno molitev v spomin na gaspuoda nunca Aze-glia Romanin, ki petdeset liet od tega je biu paršu slu- žit v telo faro, jo je napravu an prebrau an puob od zbora (coro) te mladih. Vsi so bli zlo ganjeni poslušat njega besiede. Lepo presenečenje, sor-prežo, jo je naredu tudi don Alessio, kije pozdravu v na- šem liepem slovienskem jeziku: “Buog blagoslovi vse vaše družine. Hvala.” Na precesiji so otroc trosil rože an zvonuovi veselo zvuonil. Na koncu so šli vsi v palestre, kjer je bluo kosilo. Don Federico Saracino ha ringraziato le autorità presenti alla santa messa e all’inaugurazione della nuova piazza antistante la chiesa di Liessa. “...Un particolare ringraziamento lo rivolgo all’amministrazione comunale per le borse di studio che in questa giornata consegna ai nostri giovani in memoria dell’indimenticabile don Azeglio.... La devo ringraziare anche per la riqualificazione dei borghi che ha compiuto e Zbralo se jih je na 187! Muormo pohvalit tiste, ki so v cerkvenem konseju, ki še ankrat so se potrudil za le-puo naštimat telovadnico an skuhat dobro an obiuno kosilo za vse. Na pomuoč so jim parskočil tudi alpini. quindi per la riqualificazione di tutta questa area attorno alla chiesa e alla nostra palestra che con il parcheggio, cordoli, marciapiedi rendono la zona decorosa e bella. Penso che noi con la piazza abbiamo completato quest’opera. Per quanto riguarda la piazza, tanto sognata e desiderata già dal mio predecessore,, a offrire il proprio lavoro volontario sono stati in tanti, chi per le demolizioni, chi per la pulizia, chi per il giardino, chi per le decorazioni floreali e Le v telovadnici je ka-munska aministracjon dala prispevke (borse di studio) v spomin na gaspuoda Roma-nina šuolarjam garmiškega kamuna. Lansko lieto so dal finančno pomuoč tistim buj velikim. Lietos so bli na var- tanto ancora... Ringrazio di cuore il perito Paolo Venturini che gratuitamente ha fatto il progetto e seguito tutti i lavori, ed Emanuele Angelini che è stato il referente della parrocchia seguendo e coordinando tutto... Il lavoro si è potuto fare solo grazie a voi carissimi parrocchiani che avete dato il vostro contributo in denaro e ai tantissimi emigranti che hanno inviato le proprie offerte da tutte le parti del mondo. Grazie di cuore ... questa piazza sarà un po’ di noi che rimarrà nella storia. Un grazie sincero lo rivolgo al consiglio pastorale attivissimo e presente. ... Non posso dimenticare i nostri giovani che sono la bandiera di questa comunità. Zahvalen vse tiste, ki so nam pomal narest telo veliko dielo an vse vi, ki do-nas ste paršli tu telo cierku za zahvalit Gospoda, an za hodit vsi kupe in se imiet radi. Buog Ioni vsiem! sti otroc, ki so se rodili od lieta 1998 do lieta 2002. Vsieh kupe jih je bluo trinajst. Biu je zaries an poseban dan, an poseban senjam. Tle na varh so besiede, ki jih je poviedu svojim faranom gaspuod Federico. In fìera a Graz con la Kmečka La Kmečka zveza-Asso-ciazione agricoltori organizza per martedì 11 ottobre una visita alla manifestazione Austrofoma a Graz (Austria), una tra le più importanti fiere europee inerenti la meccanizzazione forestale. La fiera si svolgerà all’aperto, lungo un percorso guidato di oltre 5 chilometri attraverso la foresta dove sarà possibile vedere in azione le migliori macchine forestali in commercio (tim-ber, harvester, gru a cavo per l’esbosco aereo, ecc). Nell’ambito della manifestazione sarà possibile visitare l’Austrofoma bio-energy village dove si potranno osservare le più innovative macchine per la produzione di energia attraverso l’im- piego dei prodotti forestali. Partenza da San Pietro al Natisone alle 5.30, rientro previsto ore 22.00. Per le iscrizioni contattare gli uffici della Kmečka zveza-Associazione agricoltori a Cividale del Friuli, via Manzoni 31, dal lunedì al sabato dalle 8.30 alle 12.30 al n. 0432-703119 oppure via e-mail: kz.cedad@libero.it. I 1 Pro loco Ponteacco A MONACO ALL'OKTOBERFEST E NON SOLO venerdì 30 settembre sabato 1° ottobre Info ed iscrizioni: Graziella 333 6830405 Claudia 339 6571714 I I Per una casa sicura Pulizia camini, sfalcio aree verdi e abbattimento piante L’importanza di prestare la giusta attenzione al luogo in cui vivi. _ liama il: 339 1741488 oppure scrivi a: mozrupa@virgilio.it IMITATOR sobota SEPTEMBER ob AURORA CASINÒ Koboòd, Slovenijo hit casinos Aurora, Casinò Staro selo 60a 5222 Kobarid Slovenija t +386 5 388 45 00 f+386 5 388 45 10 info.aurora@hit.si www.aurora-hitstars.si 8 novi matajur Sreda, 21. septembra 2011 Doline/Dulìne - TABLJA_P0NT6BBA Gorska skupnost podelila nagradi za diplomski deli na temo slovenske skupnosti v Kanalski dolini in Reziji Dobitnika Leandra Collalto iz Rezije in Luciano Lister iz Ovčje vasi pisala o šolstvu Leandra Collalto iz Rezije in Luciano Lister iz Ovčje vasi sta dobitnika nagrad, ki jih je podelila Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino za diplomska dela, ki obravnavajo tematiko slovenske narodne skupnosti v obči- nah Naborjet-Ovčja vas, Trbiž in Rezija. Razpis za natečaj je gorska skupnost objavila na podlagi deželnega zakona za Slovence (26/2007). Na nagrajevanju v četrtek, 15. septembra, na Tablji je uvodoma spregovoril na-borješki župan in funkcionar gorske skupnosti Aleksander Oman, ki je pouda- Tanja Tornasela, Aleksander Oman, Gianni Verona, Luciano Lister, Leandra Collalto in Sergio Chinese ril pomen poučevanja slovenskega knjižnega jezika in narečja že od osnovne šole dalje. Izredni komisar tamkajšnje gorske skupnosti Gianni Verona je izrazil željo, da se nadaljuje delo, ki ga je gorska skupnost začela, da bi se ohranile krajevne jezikovne posebnosti. Podelitve se je udeležil tudi župan Rezije Sergio Chinese, ki se je zavzel za poučevanje režijanščine v šoli, kar bi omogočilo ne samo ohranitev, temveč tudi nadaljnji razvoj jezika. Slovence na Videnskem pa sta v Tablji zastopala pokrajinska predsednica SKGZ Luigia Negro in predsednik SKS Planika Rudi Barta-loth. Obrazložitvi strokovne komisije, kije nagradila diplomski nalogi Collaltove in Listerja je prebrala vodja okenca za slovensko manjšino Tanja Tomaselli. Obe deli sta raziskovalni in potrjujeta pomen šolstva za preživetje slovenskih kulture in jezika, ki ga danes poimenujemo manjšinski, čeprav je na tem območju pri- soten že več stoletij. Leandra Collalto je za svojo nalogo “Metodologija za zaščito jezikovne in kulturne dediščine v Dolini Reziji v osnovni šoli” prejela nagrado 1.500 evrov. V svojem delu opisuje svojo izkušnjo v osnovni šoli in poudarja, daje šola idealni prostor za zaščito identitete, ustvariti pa je treba povezavo med tem, kar učitelji učijo abstraktno, in tem, kar otroci vsak dan doživljajo znotraj družine in širše skupnosti. Luciano Lister pa je s pomočjo vprašalnikov (razdelil jih je 152 učencem) želel ugotoviti, kakšna je jezikovna stvarnost znotraj družin v Kanalski dolini. Za delo z naslovom “Prispevek za poučevanje večjezičnosti v Kanalski dolini: družbeno-jezikovna raziskava na srednji šoli v Trbižu” je prejel 1.000 evrov. R62.IJA_R£SIA N6M6 NIMIS Rozajanski Dl Val Resta Ta prawS pravica od Esiti od Rezila Ta rozajanska kultura ta-na internet Nešnji din riidi več nu več se dopara internet. A doparajo nejveč ti mlodi mo né kòj ony. Za wòjo isaa asočacjuni ki dilajo tu-w Reziji za dyržet gore ano za bronit nošo kulturo ano romoninjé so se gali wkop za naredit den sito. Od avošta sé se mòrè vi-dèt isi sito, to bašta napi-set www.rezija.com alibòj www.valresia. net. Se mòré lajet, da ka dilajo ano da ka so naredili te rozajonski čirkolo Roza-jonski Dum, ki to so no-prèd 30 lit ki an se gal go-rè, neš folklore, ki so mòré lehko raéyt da to jè te nej-wridna ano stara asočac-jun tu-w Reziji, asočacjun ki skyrbi za muzeo ano pa ito ki jé naredil te žénski koro Rože Majave. Se morajo vidèt pa ni lipi Idratavi ano video. Karjè intirišent so Idratavi ano video od festivala, ki jé bil tu-w Trujilo (Perù) zadnje dni avošta litos tu ki so bili pa noši plesawci ano citirawci. Se éé jisket diwet rudi nòve, wridne rèéi za noše judi ano pa za te judi ki majo wòjo poznet nošo boato kulturo. (LN) A Nimis e Tarcento tutto pronto per un’ottima vendemmia A Nimis e a Tarcento, la vendemmia è partita sotto i migliori auspici. Infatti, le uve sono sanissime e le gradazioni alcoliche di Ramandolo e Refosco dal peduncolo rosso si mantengono nella media varietale. Il caldo di fine agosto-inizio settembre ha asciugato gli acini e si prevede una minore produzione del 5-10%, rispetto a quella ottenuta lo scorso anno. È quello che è emerso nell’incontro con i vignaioli (presenti una ventina di aziende), organizzato recentemente a Nimis dai tecnici del Consorzio dei Colli Orientali del Friuli-Raman-dolo. Durante l’incontro, è stato pure annunciato il proseguimento del “Progetto Botrite” sulle uve bianche, anche per la vendemmia 2011, in collaborazione con Ersa Fvg e il Dipartimento di microbiologia delTUni- Č£NTA_TARX£NTO Tarcento rinforza l’amicizia e la collaborazione con i “gemelli” ed i comuni contermini Lo scorso weekend si è svolta a Tarcento la Festa della birra bavarese che è stata occasione per fortificare l'amicizia della città con i comuni gemellati di Bovec in Slovenia, Arnol-dstein e Unterfòhring in Austria. Per tutta la durata della manifestazione è stato possibile degustare specialità friulane, slovene, carinziane e bavaresi. L’intrattenimento musicale è stato garantito da “Blaskapelle”, dal gruppo folk “Gtev Edelweiss” di Unterfòhringe, nonché dall’arcinoto gruppo femminile sloveno “Navihanke”. L’assessore alla cultura Lucio Tollis ha spiegato che la prossima edizione della festa sarà molto più incentrata ad approfondire la conoscenza dei Comuni gemellati con la predisposizione di una mostra-mercato cui sarà invitato a partecipare anche il contermine Comune di Bardo. “Mi piacerebbe proporre - ha detto Tollis - un bel programma culturale accanto a quello prettamente ricreativo, ponendo l’accento su alcuni aspetti importanti che legano i Co- Lucio Tollis, assessore alla cultura del comune di Tarcento munì gemellati come, per esempio, quello dell’emigrazione”. Ma l’assessore Tollis preannuncia altre importanti nuove iniziative legate alla valorizzazione del territorio. In particolare è in cantiere un progetto per ristrutturare il forte del Ber-nadia in modo che esso diventi centro culturale e turistico delle Valli del Torre. “Si potrebbe creare un parco intercomunale e proporre allettanti percorsi turistici alla scoperta del territorio” ha dichiarato l’assessore. “Ma per far ciò - ha aggiunto Tollis - è necessario mettere in rete i nostri Comuni ampliando la collaborazione. Presto contatteremo anche il Comune di Lusevera per approfondire questi temi”. versità di Udine. Infatti, le degustazioni dei risultati delle micro vinificazioni ottenute dalle prove di intervento con la “muffa nobile” su Friulano, Verduzzo friulano e Ramandolo nel 2009 e nel 2010, hanno consentito di individuare alcuni vini dai caratteri organolettici e merceologici riusciti. «Nelle nostre missioni promozionali - spiega Sergio Vizzutti, vice presidente vicario del Consorzio Colli Orientali del Friuli-Raman-dolo e responsabile del Centro di appassimento di Nimis - abbiamo riscontrato come ci sia un forte interesse per i nostri vini da muffa nobile sul mercato italiano ed europeo. Per completare la filiera e preparare al meglio il momento della commercializzazione - conclude - sarebbe utile trovare un distributore che voglia affiancarsi ai produttori nel progetto». Stefano an Martina, nova družina v Zapatoku Ona je iz Fuojde an je paršla za neviesto tle h nam kjer nieso šli vsi damu an Martina an Stefano sta se mogla zgubit v sladke sanje. Srečno življenje, noviči! Sreda, 21. septembra 2011 Iz Lombaja na poroko Stefana an Clare Kar Martina Salvador iz Fuojde je zapoznala Stefana Cedarmas iz Zapatoka an se tu anj zaljubila, je paršla spoznavat an vas, kjer on živi z njega družino. Bla ji je všeč, takuo an ona je paršla gor, an paršu je tudi cajt za se oženit. Zgodilo se je v saboto, 10. setemberja. Poklicala sta žlahto an parjatelje v Fuoj-do, an tle v veliki cierkvi sta j ala njih “ja” pred vsiem. Konfeti, rajž, fotografije... pa oflokana makina za noviče, kam je šla? Na nie prestoru je bla bičikleta, an Martina je dokazala, de je zaries močna, saj je na njo nabasala nje moža Stefana an ga pejala! Potle je paršla tudi makina an ta za njo, takuo, ki se je dielalo ankrat za noviče, so ble obiešene škatle. Fešta za njih poroko je šla napri do pozno zvičer, do- Alice ima stuo liet! Učera, torak 20. setemberja, je Alice Ter-licher, Matij alacova iz Ošnijega, dopunla 100 liet! Stuo liet... Če po-študieramo, ki reči pre-živmo v adnim liete, pomislita ona, ki reči bi nam mogla poviedat! Telo lepo, posebno parlož-nost jo bojo praznoval v nediejo, 25. setemberja. Ob 17. uri bo v duoru nje hiše v Ošnijem sveta maša, an potle bo pa velik praznik za vse tiste, ki ji želijo uoščit za tajšan pomemben, im-portant rojstni dan. Po navadi kar so take posebne parložnosti vsi želijo šenkat ki, po navadi rože... Alice an nje družina pa študierajo na tiste, ki imajo težkuo živlienje: v cajtu maše an tudi potle bo v njih duore škatulca. Tisti, ki želijo, morejo dat an prispevek (contributo), tudi majhan, saj vse parpo-maga: družina pošja vse v Bolivio, kjer je adna misjon, ki pomaga rieu-nim ljudem. Tel bo te narlieuši Šenk gospi Alici, ki je imiela od Boga gnado učakat 100 liet. Giulia an Lisa, dvie sestrice iz Lombaja, sta vošta šle davje dol v konac Italije, v miesto Catanzaro. Pejala sta jih mama Michela Partenova an tata Ivo Predan -Starnadicju iz Oblice zak v tistim kraju se je ženila njih žlahta an oni nieso pru tiel parmanjkat na taki liepi fe-šti. Noviča sta Stefano Ghi-delli an Clara Laffranchi. Živta obadva v Milane, pa sta se oženila dol, zak mama od Clare je dolodtuod an dole je vsa njih žlahta. Stefano pa ima njega kornine v Lom-baju. Njega mama je Maria Partenova, ki se je varnila živet v Lombai taz Milana kak cajt od tega. Poroka je bla na 21. vošta, an glih tisti dan Giulia je dopunla devet liet! Je biu pru an poseban rojstni dan za njo, an pomislita, bla je tudi za “damigelo” liepih no-viču! Bluo je pru lepuo za noviče an za vse tiste, ki so se z njimi veselil, lepuo je bluo tudi za dvie sestrice iz Lombaja. Stefanu an Clari, ki bota le napri živiela v Milane, žel-mo srečno življenje. Za šigurno Lombajci jih bojo vidli v njih vasi puno krat! II 21 agosto scorso si sono sposati a Catanzaro Stefano Ghidelli e Clara Laf- franchi di Milano. Catanzaro è la terra di origine di Clara, quella di Stefano è invece Lombai, dove sua mamma Maria, della famiglia Partenova è nata e vissuta fino a che non ha dovuto lasciarlo per trovare altrove lavoro e fortuna. Ora Maria è tornata a vivere in paese e di certo gli sposi verranno molto spesso a trovarla. Ad aspettarli ci sono anche altri parenti ed amici, ma sopratutto Giulia e Lisa Predan, della famiglia Partenova. Tra l’altro il giorno del matrimonio Giulia compiva nove anni e per festeggiarli degnamente ha fatto anche da damigella agli sposi! A Stefano e Clara gli auguri di una vita felice. Auguri anche a Giulia e alla sorellina Lisa, che qualche giorno prima, il 4 agosto, ha compiuto 4 anni. CAI - Sottosezione Val Natisone domenica 2 ottobre BIEGERK0PFE NORD (2.188 m) Alpi Cantiche Due possibilità Escursionisti: dislivello 800 m tempo di percorrenza in salita 2,30 ore Escursionisti esperti: dislivello 1200 m tempo di percorrenza in salita 3,30 ore Ore 6.30 - Ritrovo e partenza da S. Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432-726056 orario ufficio) Per informazioni: Donato (tei 0432 727428), Giorgio (cell. 3293566553) V mesecu, ki se pravkar izteka, je Ljubljana gostila prav posebno slavje; ena njenih najbolj značilnih in spornih ustanov, AKC Metelkova mesto je letos postala polnoletna. Avtonomni kulturni center Metelkova je za to priložnost pripravil prav poseben program, ki se je pridružil tudi drugače zelo zanimivi in raznoliki dejavnosti. Samo Metelkovo namreč sestavljajo štirje različni klubi, Monokel, Tiffany, Gromka in Channel Zero, Gala Hala, ki je glavno koncertno prizorišče, Menza pri koritu, ki je prav tako prizorišče za koncerte in mladinski center, Jalla Jalla, artistični lokal, poleg teh pa še tri galerije, Škratova čitalnica ter hostel Celica. Lahko si je torej zamisliti, koliko kulturnih aktivnosti, koncertov, razstav in podobnega, se godi v takem prostoru, ki je namenjen umetniškemu in rokodelskemu ustvarjanju, političnemu delovanju in neodvisni kulturni produkciji s področja glasbe, gledališča, slikarstva, videa, stripa, kiparstva in drugih umetnosti. Tak prostor je seveda namenjen tudi druženju, predvsem v večernih urah, poslušanju glasbe in popivanju, zaradi česar Me- Metelkova je postala polnoletna Pismo iz slovenske prestolnice telkovi že več let grozi zaprtje. Njen nastanek in razvoj v preteklih osemnajstih letih so namreč omogočile predvsem skupine ljudi, ki so se neprenehoma borile za avtonomijo, nove prostore, možnost ustvarjanja lastne osebne kulture, ki se giblje izven družbenih konvencij. Tako se v ateljejih in delavni- cah v prostorih Metelkove najde marsikateri umetnik in rokodelec, katerega stvaritve krasijo prostore, stavbe in dvorišče ter na ta način omogočajo Metelkovi, da lastno osebnost izraža tudi skozi zanimiva pročelja stvab, grafite, skrite kotičke in še marsikatero obliko umetnosti, ki je drugače ni lahko naj- ti v ostalih delih mesta. Njena zgodovina sega v leto 1993, ko je severni del kompleksa bivših vojašnic na Metelkovi ulici na pobudo Mreže za Metelkovo, neodvisnega združenja večinoma alternativno usmerjenih umetnikov in izobražencev, zasedla skupina približno dvestotih prostovoljcev, da bi ga obvarovala pred rušenjem. Tako je mestna občina Ljubljana, z namenom da skvotane prostore bivše vojašnice nameni kulturi, dovolila da se Me- telko-vo spremeni v pomembno središče alternativnega dogajanja, ki je danes znana ne le po Sloveniji ampak precej dlje. Več dni trajajoče slavje, ki gaje ob osemnajstletnici pripravil Zavod za sodobno umetnost SCCA, je imelo na- men predstaviti prostore Metelkove in njeno delovanje, tako da so si obiskovalci lahko ogledali različne razstave, performanse, projekcije ter odprte ateljeje. Seveda je ta del predstavitve Metelkove spremljal tudi koncertni program, stojnice s hrano in različnimi izdelki in seveda mnogo mnogo dobre volje. Seveda je center, prav zaradi svoje drugačnosti v videzu in mišljenju, pogosta tarča kritik in očitkov, saj se poleg kulture in glasbe v teh zanimivih prostorih razpolaga tudi z mnogo pijače in drugimi sredstvi za poživitev duha, marsikdo pa ne odobrava niti umetnosti, ki krasi zidove Metelkove prav zraven ljubljanske železniške postaje. Vendar nič od tega ne ustavlja mladih, ki množično obiskujejo Metelkovo zaradi sproščenega vzdušja in malo cenejše pijače, in niti mnogih turistov, ki se jim kompleks zdi zelo zanimiva kulturna atrakcija. Kljub negativnemu mnenju skupine ljudi, kateremu se pač ni mogoče izogniti, ima Metelkova vendarle precej pristašev in ljudi, ki se borijo za njen obstoj, zato mislim, da je kar-seda primerno, če ji za rojstni dan voščimo vse najboljše in na še mnoga leta! Teja Pahor Sreda, 21. septembra 2011 Nella 2. giornata del campionato di Promozione nella trasferta di S. Andrea - Štandrež contro la Juventina Prezioso punto per la Valnatisone Dopo il vantaggio iniziale firmato da Cumer, Amabile porta la sua squadra al pareggio Nel campionato di Promozione la Valnatisone ritorna dalla trasferta di Sant'Andrea di Gorizia dove è stata ospitata dalla Juventina con un prezioso pareggio, 2:2. La squadra valligiana allenata da Flavio Chiacig è passata per prima in vantaggio grazie ad una rete di Matteo Cumer che, con una conclusione pregevole dal limite dell'area, ha mandato il pallone alle spalle del portiere avversario. La Juventina ha reagito e nel finale del primo tempo ha rimontato prima lo svantaggio con una rete di Ai-roldi, quindi è passata a condurre con la rete di Gulič. La Valnatisone è riuscita a pareggiare al 37' della ripresa grazie alla rete messa a segno su punizione da Giovanni Amabile. Da segnalare nella Valnatisone la buona prestazione fornita all'esordio dal primo minuto da Giovanni Snidaro. Domenica 25 alle 15.30 la Valnatisone ospiterà la Reanese. Un pronto riscatto della squadra Juniores regionali che dopo la battuta d'arresto d'esordio con la Manzanese hanno travolto 5:1 la Tolmez-zo Carnia. Le reti della formazione guidata da Fidel Co-vazzi sono state firmate da Matteo Feletig autore di una doppietta, Federico Cedar-mas, Enrico Stulin e Michele Sibau. Sabato 24 alle 17.30 la Valnatisone sarà impegnata in trasferta a Reana. Prosegue la serie negativa degli Allievi regionali della Valnatisone che hanno subito una sconfitta casalinga con la Tolmezzo Carnia. La squadra non è ancora ben amalgamata, è in ritardo con la preparazione e soffre per la mancanza di attaccanti. Domeni- ca 25 settembre, alle 10.30, per la terza giornata è attesa al proibitivo incontro a Corno con una delle favorite, la Vir-tus. Il Reai Pulfero era impegnato sabato nella prima gara eliminatoria di Coppa Regione a Cerneglons. La formazione guidata da Severino Cedarmas si è imposta con un rotondo punteggio 3:0 con le reti siglate al 25' da Antonio Dugaro, al 90' da Federico Crast ed al 93' da Andrea Ruttar. Prossimo impegno sabato 24 a Pasian di Prato con l’Or-landa. Proseguono sul campo di Torreano gli allenamenti dei Giovanissimi della Valnatisone, a San Pietro tocca agli Esordienti allenati da Mirco Vosca e da Fabio Flaibani, ai Pulcini di Luciano Bellida e ai Primi calci di Bruno lussa che sono ancora in attesa di sape- va Sos Putiferio di Savogna che ha ottenuto la promozione nel campionato di Eccellenza La formazione deila Savognese che ha sfiorato la promozione nella scorsa stagione re la data d’inizio dei loro rispettivi campionati. Lunedì 12 ad Udine nella riunione del settore giovanile sono stati premiati i campioni provinciali Allievi della Valnatisone che la scorsa stagione dopo avere vinto il proprio girone, non aveva trovato avversari nelle finali. Inizieranno a giocare da venerdì 30 settembre le squadre degli Amatori del campionato Friuli Collinare. Nell'Eccellenza per la neopromossa Sos Putiferio di Savogna è in programma lunedì 3 ottobre, alle 20.45, la trasferta ospite della Termokey. Nel campionato di Prima categoria ancora un esordio in trasferta per la Pizzeria Le Valli Drenchia/Gri-macco che giocherà sabato 1 settembre, alle 14.30, a Raspano di Cassacco ospitata dalla Adorgnano. Nel campionato di Seconda categoria sabato 1 ottobre, alle 14.30 la Savognese è attesa al "battesimo" in casa dove ospiterà la ARS Calcio. Infine nella Terza categoria la Polisportiva Valnatisone di Cividale giocherà sabato 1 ottobre, alle 14.30, in trasferta a Montenars ospitata dalla Mai@letto Gemona. Buon campionato a tutti! Paolo Caffi Mattia Pinatto e Giacomo Bacchetti ricevono il trofeo dal delegato della FIGO di Udine Gino Ferro Straordinario successo di un podista del GS Natisone Brunello Pagavino trionfa agli European Master Games Sui 10.000 m. nella categoria MM60 vince con un vantaggio di più di 2 minuti Il Gruppo Sportivo Natisone non potrà facilmente scordare il fine settimana dell’8 e 9 settembre, per le vittorie e l'orgoglio che le gare svoltesi hanno portato al sodalizio cividalese. Parlando di orgoglio si fa riferimento in particolar modo all'impresa compiuta in quel di Lignano da Brunello Pagavino, tremendo sessantenne che ha sconfitto la concorrenza dei pari età niente- meno che agli European Master Games nei lOmila metri. Nella pratica, si è snocciolato 25 giri di pista in appena 41 minuti e qualche centesimo, laureandosi così campione europeo nella categoria MM60. Una prestazione del genere ha permesso a Brunello di imporsi con relativa facilità, dato che l'atleta ucraino classificatosi secondo è giunto al termine della prova con oltre due minuti e mezzo di distacco. C'è di più: con un crono del genere il nostro sarebbe andato a medaglia anche nella fascia di età più giovane, quella degli MM55, dove avrebbe ottenuto il secondo posto. Sicuramente Brunello Pagavino Brunello avrà modo di festeggiare per questo prestigioso risultato, ma nel frattempo è già tornato a versare il suo sudore sulle nostre strade e i nostri sentieri per prepare i suoi impegni futuri. Ma la notizia di "Pagavino campione europeo" non è la sola a decorare la bacheca del Natisone, che ha scritto il suo nome anche nell'albo d'oro della 6x1 ora di Buttrio. Primo posto della squadra maschile con 89,467 km, secondo della femminile con 69,881 km e ben tre atleti in grado di registrare la miglior prestazione individuale nella rispettiva ora (Marco Busolini dalle 17 alle 18 con 15,424 km, Federica Qualizza dalle 20 alle 21 con 13,764 km e Michele Maion dalle 21 alle 22 con 16,681 km). A tutto ciò si aggiungono le sempre valide performance nella corsa in montagna, il cui "Trofeo Gortani” CSI ha fatto tappa a Cleulis di Pa-luzza: la problematica con- comitanza con la 6x1 ora ha impedito la partecipazione a diversi adulti (unico rappresentante il pur valido Gianni Iuri), ma i podi individuali sono comunque giunti dalle prove delle "Ragazze" (seconda Francesca Gariup, terza la new - entry Benedetta Seffino), dei "Cadetti" (secondo Simone Paludetti) e degli "Amatori Femminili B" (terza Michela lussa). Una squadra, insomma, sulla cresta dell'onda nelle più diverse specialità del podismo e che è stata premiata per la sua continuità con un weekend memorabile. Lorenzo Paussa Francesca Gariup SPORT PO SLOVENSKO \J£5LANJ£ WS lo COLN 9# .* 4 *•'< —dir novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 37 evrov • Druge države: 42 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG Včlanjen v USPI Associato airUSPI Oglaševanje Pubblicità/Oglaševanje:Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede/ Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Monteccbi 6 Email: advertising@lmedia.it T: +39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20.00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 23. DO 29. SEPTEMBRA Čedad (Fontana) 0432 731163 - Neme 790016 S. Giovanni 756035 - Tavorjana 715828 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Podboniesac: do 25.septembra Rezija: od 26. septembra do 2. oktobra Adna čičica je po-prašala mater: - Mama, kaj je ljube-zan? - Lubezan je... srečat adnega mladega boga-taža, ki te peje v Benetke tu an luksuzen hotel, an potem z gondolo na plac svetega Marka vičerjat v znano restavracijo, an... potem ti kupe diamantno kietin-co an zlate parstane, nov avto an lepo vilo... Tista je prava ljubezan! - Ma, mama! - ji je nomalo žalostno an obupano odguorila čičica -An kje so čustva (sentimenti), želje, te parvo srečanje, te parvi poljubček? - Oh, tiste so neumnosti, ki so se jih pomislili komunisti za... ljubit zastonj ! ★ ★ ★ An mož je sreču adnega parjatelja an potle, ki ga je lepuo pregledu, ga je vprašu: - Videm, de imaš velik avto an si pru fajno obliečen. Alora ti gredo dobro opravila? - Za glih reč, sem imeu veliko srečo an miesac od tega, kadar sem telefonu na Rai an sem jau, de viem vse gor mez Garibaldija. Hitro so me poklical v oddajo za an kviz an potem, ki sem vse pravo odguoriu, sem uduobu an milijon evrov! Je šlo mimo malo caj-ta, kadar dva parjatelja sta se spet srečala, obad-va z velikim avtam an obadva fino obliečena. - Videm, de si imeu srečo tudi ti! - Oh, ja, an te muo-rem zahvalit, ker sem naredu ku ti! - Si poklicu na Rai? - Ne, sem klicu na Mediaset an sem jau, de naj me pokličejo odgovarjat na njih kviz, ker viem vse, gor mez Ber-luskona! - Antada? - Antada so mi ničku dal an milijon evrov brez me nič vprašat! ★ ★ ★ Dva parjatelja v gostilni. - Al vieš, de Pauli je du špitale? - Kuo more bit, če sem ga videu snuojka z adno lepo bjondo? - Saj zatuo, ga je videla tudi njega žena! ★ ★ ★ - Gospuod dohtor, sem zaskarbjen: moja žena se je diela tu glavo, de je na kakuoš! - Če je takuo, parpe-jajte jo tle, de jo previ -zitan! - Ja, gospuod dohtor -je hitro odguoriu zaskarbjen mož - j utre zguoda potle, ki mi znese ice! Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA, 25. SEPTEMBRA Api Čedad (na poti proti Manzanu) SVET LENART Škrutove Žalostna oblietinca V saboto, 17. setemberja, je bluo adno lieto odkar nas je na naglim zapustu Renato Zanini iz Škrutovega. Za nimar ostane v sarcu njega Concette. A un anno dalla dolorosa scomparsa di Renato Zanini, Concetta lo ha sempre nel cuore. Planinska družina Benečije V SODELOVANJU S CAI VALNATISONE nedelja, 25. septembra Cima Tudaio (2.140 m) Dolomiti ob 6.00 odhod iz Spietra (sriednje šuole) _ partenza San Pietro scuole medie - ob_alle 9.00 se začne hodit iz kraja Pignè di Vigo di Cadore: za tiste buj parpravjene zahtevna hoja, za druge se gre po uoznici (8 km lahke hoje)_ inizia l’ascensione (1.200 metri di dislivello), per i più esperti sentiero attrezzato, oppure strada militare (carareccia) di 8 km con 32 tornanti - za kosilo vsak naj poskarbi za se _ pranzo al sacco - v pe-tak_venerdi 23., ob_ alle 20. uri, pri Slovenskem kulturnem centru v Spie-tre_Centro culturale sloveno a San Pietro - predstavitev hoje an zgodovine kraja_presentazione escursione e inquadramento storico Odgovoren: Antonio De Toni 349 3241168 -Kronaka--------------- Dobrojutro, Ivan! Puobič v družini od Anne an Leonarda novi ime. Za šigurno mama an tata ga bota učila puno stvari, pa predvsem ljubit našo zemljo, naše ljudi, navade an jezik. Družina Beneškega gledališča an vsi tisti, ki zvestuo poslušajo Anno, kar igra an kar gode na ramoniko, so sprejeli rojstvo Ivana z velikim vesejam an na videjo ure ga “pomačkat”! Mami Anni an tatu Leonardu, ki sta zlo ponosna imiet takega lie-pega otročiča, čestitamo, an tebe, dragi puobič, ti želmo vse nar-buojše na telim svietu! limo vse dobre na telim svietu. Srečno an veselo, tuoj pra-pra stric Guidac Corso di inglese per bimbi a Savogna A Savogna, presso la scuola elementare, si terrà un corso di inglese per bambini che lo impareranno non solo parlandolo (si parlerà esclusiva-mente in questa lingua), ma anche lavorando e giocando. Per i bambini dai sei agli otto anni avrà inizio martedi 4 ottobre, con orario dalle 16.30 alle 17.30, e si concluderà martedì 20 dicembre; invece per quelli dai nove agli undici anni si inizierà mercoledì 5, stesso orario, e andrà avanti fino a mercoledì 21 dicembre. Info per costi ed iscrizioni: Sandra 331 3698558; Anmarie 339 7430590. tro e non ultimo motivo di enorme soddisfazione per tutto il gruppo, è stato il completamento da parte di Gregorio di tutte le venti cime slovene inserite nella prestigiosa raccolta “Le 60 cime dell’amicizia”. Complimenti! Nelle Valli del Natisone CEDESI attività o AFFITTASI avviato locale storico di 'osteria con cucina'. Completamente attrezzato e arredato, con giardino e terrazzo con vista sul Natisone, ampio parcheggio, a 10' da Cividale. Per informazioni 338.6635675 Na 29. vošta je zagledu luč sveta an zlo liep puobič, njega ime je Ivan. Liep an bardak, seviede, zatuo, ki je vzeu vse od njega mame an od njega tata, ki se troštata, de bo rasu zdrau an pametan. Mali Ivan je paršu na sviete v Tolmeču an za an tiedan potem je biu že doma v Skrutovem, kjer živijo tata an mama, dokjer na bo postrojena njih hiša na Liesah. Njega tata je Leonardo Crainich, Kejacove družine z Lies, njega mama je pa Anna Bernich, Rome-jove družine iz Dolienjane-ga. Z njega rojstvam nista samuo Leonardo an Anna ratala tata an mama, pa Ivan je ‘skombusolu’ vso njega žlahto: Francesca an Mariucci sta ratale none, Romeo an Beppino sta ratala noni; Andrea an Ljuba sta stric an teta, Martina je ratala sestrična (kužina), Alberto je ratu pra-stric an Guidac pa pra-pra-stric! Mali Ivan, mislem, de ti boš an srečan otrok, an če boš bugu toje starše, te bojo lahko naučil njih posebno znanje. Tuoj tata je cenjen tehnik v znani tovarni, mama je zlo barka učiteljica an tudi znana har-monikarka, te bo lahko navadla po Parjatelji od Beneškega gledališča se veselijo za lepo novico, ki so jo zviedel konca vošta. “Njih” Anna je ratala mama! Ja, pru takuo, med adno komedijo an adno vižo na ramoniko, sama al pa s skupino Skedinj, Anna s pomočjo nje moža Leonarda, je ušafala tudi cajt za zagost telo: adnega liepega, frišnega poberina! Ivan so mu diel latinsko an gost ramoniko takuo boš tudi veseliu naše dolince! Dobrodošel, dragi Ivan, vsi ti že- Gregorio e le sue 20 cime slovene A nord di Lubiana, al confine tra Slovenia e Austria, vi è un angolo idilliaco delle Alpi. Qui si incontrano tre gruppi montuosi molto suggestivi, le Karavanke, le Kamniške e Savinjske Alpe. Alla loro base giace quella che può essere annoverata tra le più belle valli alpine, la Logarska doli- I------------------------ 1 AFFITTASI casa indipendente trica-mere in comune di Pul-fero, fondovalle. Tel. 338.3574678 I________________________ I na. In questo angolo davvero poco frequentato dai nostri alpinisti, un quartetto di amici del Club Alpino Italiano Val Natisone ha deciso di trascorrere le vacanze estive. In tre giorni i fortunati, assistiti da un tempo magnifico, hanno completato ben nove ascensioni. Nell’ordine sono state conquistate le vette dell’Olševa, Obel Kamen, Raduha, Lašče, Mrzla Gora, Ledinski Vrh, Križ (Koroška Rinka), Turska Gora e Brana. E proprio quest’ultima vetta rappresentava un traguardo davvero importante, da molto tempo desiderato, e che suscita molti ricordi. Infatti, proprio una decina di anni fa, don Natalino Zuanella e Marino Iussig transitavano sotto questa importante cima senza però riuscire a salirvi per mancanza di tempo. Una volta giunti sulla cima della Brana, l’episodio è stato ricordato nei racconti di Gregorio. Al- Sreda, SINDIKAT SLOVENSKE Sole Tajnl5tw> Gorica KMEČKA ZVEZA ASSOCIAZIONE AGRICOLTORI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE SINDACATO SCUOLE SLOVENE KROŽEK ZA KULTURNO, ŠPORTNO IN PODPORNO UDEJSTVOVANJE CIRCOLO ATTIVITÀ’ CULTURALI SPORTIVE ED ASSISTENZIALI CENTRO GASPARINI - IL FOCOLARE Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia (Italija/ltalia) - www.kbcenter.it Qubik caffè www.qubik.eu Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia www.kbcenter.it SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA UNIONE CULTURALE ECONOMICA SLOVENA AD FORMANDUM AD FORMANDUM - SOCIALNO PODJETJE AD FORMANDUM - IMPRESA SOCIALE GLASBENA MATICA SLOVENSKA KNJIŽNICA - DAMIR FEIGEL BIBLIOTECA SLOVENA - DAMIR FEIGEL SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA SOCIETÀ' ALPINA SLOVENA GORIZIA SLDV SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ CONSORZIO SLOVENO PER LA FORMAZIONE ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI UNIONE DELLE ASSOCIAZIONI SPORTIVE SLOVENE IN ITALIA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV UNIONE DEI CIRCOLI CULTURALI SLOVENI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO CIRCOLO PENSIONATI SLOVENI DEL GORIZIANO SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE UNIONE REGIONALE ECONOMICA SLOVENA