List 47.
Politiški oddelek.
Kvota,
Končno je bila mej kvotnima deputacijama, ki se imata dogovoriti glede prispevka vsake naših državnih polovic k skupnim izdatkom, izrečena poslednja beseda, katera pravi,   da pogajanja niso imela nobenega uspeha.
Cislitvanska je prav za prav lahko zadovoljna, da so Madjari cdklcnili preskromno zahtevo naše kvotne depu-tacije, naj se ogerski prispevek zviša na 38 odstotkov, zakaj tudi če bi bili Madjari tej zahtevi ugodili, bi bili mi še vedno na slabem in bi morali za Madjare plačevati ogromne svote.
Na cislitvanski strani se je dovolj grešilo. Največji greh je, da naša vlada in da naša kvotna deputacija nista pokazali nikdar nič eneržije, da sta se predmadjar-sko trdoglavostjo vedno umikali. Naša kvotna deputacija je storila veliko, neodpustno neumnost, ko je meseca ju« nija letošnjega leta opustila svojo, lansko leto formulirano zahtevo, naj se avstrijski prispevek določi na 58 odstotkov, ogerski pa na 42, ter na ta način priznala, da je od Madjarov preveč zahtevala. Kako morejo izkušeni politiki take budalosti uganjati, je sploh nerazumljivo.
Madjari ne morejo niti s stališča financijalne pravičnosti niti s stališča gospodarske moči ničesar ugovarjati avstrijski, žal preklicani prvi zahtevi, naj plačuje po 42 odstotkov skupnih izdatkov. Takisto niso mogli navesti nobeneda pametnega razloga proti zahtevi, naj se določi kvota na podlagi plačilne zmožnosti in z ozirom na število prebivalstva. Ako se računa na tej podlagi z ozirom na ogerski državni proračun za 1. 1896 ter z ozirom na zadnje ljudsko številjenje, se izkaže kot pravična taka razdelitev bremen, kakor jo je cislitvanska kvotna deputacija najprej nasvetovala, da namreč plača Ogerska 42 odstotkov, cislitvanska pa 58 odstotkov.
Nasprotri temu so si dovolili Madjari neslano šalo, kar si je treba dobro zapomniti. Preračunali so in to na popolnoma nezanesljivi podlagi podatkov, da znašajo vsi dohodki cislitvanske državne polovice 882 milijonov, vsi dohodki  ogerske  državne polovice pa 392 milijonov.
Na tej podlagi, katero je s popolno pravico imenovati statistiško pačenje in brezprinoerno predrznost, so Madjari izručunali, da bi moral cislitvanski prispevek k skupnim izdatkom znašati 69 22 odstotkov, ogerski pa 30.78 odstotkov in kakor v posmeh so izjavili, da bi bili pripravljeni,   plačevati   k večjemu 31.997 odstotkov.
Gotovo je vredno preiskati, kaj bi bila Avstrija dosegla, ako bi bili Madjari sprejeli za nje nasvetovano kvoto 38 odstotkov, na katero je cislitvanska kvotna deputacija reducirala svojo zahtevo, s katero se pa Madjari tudi niso zadovoljili. Ako bi se bila ogerska kvota določila na 38% bi bila najprej odpadla tista 2%, katera plačuje sedaj Ogerska za nekdanjo vojaško krajino. V primeri s sedanjo kvoto znaša torej zahteva cislitvanske kvotne depu-tacije prav za prav samo 6.6% več nego je doslej ogerska plačevala. Pa tudi to ni nikak pridobitev, kakor je češki posl. Dr. Fošt v nedeljo razložil na nekem shodu, na katerem je dokazal, da se bremena Cislitranske ko novi nagodki zvišajo za letnih pet milijonov gld.
Teh pet milijonov na korist Ogrski iz jaha iz pre-membe ključa za razdelitev bonifikacij skih in restitucij-skih bremen pri izvozu, iz višjih dohodkov Ogerske od dobička pri avstro-ogrski banki, iz zvišanja davka na sladkor itd. Ako odbijemo teh pet milijonov od svote, za katero bi se zvišal ogerski prispevek, če bi se ogrska kvota določila na 38 odstotkov, potem se izkaže, da bi Cislitvanska ne bila na boljšem niti za cela dva milijona. In še s takim beraškim zvišanjem ogerskega prispevka Madjari niso bili zadovoljni.
Pogajanja mej kvotnima deputacijami so se torej razbila. Sedaj se bodeta avstrijska |in ogrska vlada [direktno pogajali in kadar se zjedinita na kvoto, pride vsaka vlada s svojim predlogom pred svoj parlament in tedaj bodo imeli poslanci zadnjo besedo.
462i
Ali je upati, da se bode vlada zavedela svoje dolžnosti in napram Madjarom ostala trda in energična ter krepko varovala cislitvanske koristi?   Bojimo se, da ne!