GEOGRAFSKI POLOŽAJ SREDNJEVEŠKEGA KIPARSTVA NA SLOVENSKEM E m ilija n C ev c, Ljubljana V »Kazarovem zborniku«; je leta 1950 objavil dr. France Stele zelo pomembno razpravo, ki pomeni nekako sintezo izsledkov, dozorelih ob študiju srednjeveškega slikarstva na Slovenskem; njen naslov je: »Geo­ grafski položaj gotskega slikarstva na Slovenskem«.1 Zato sem se v poča­ stitev jubileja svojega akadem skega učitelja odločil, da poskusim na podoben način in vzporedno z njegovimi izsledki v svetu slikarstva, po­ dati, kolikor mi sedanje znanje dopušča, geografski diagram naše sred­ njeveške plastike. Takoj pa moram pristaviti, da je ta zaradi prenosnega značaja kipov in oltarjev nekoliko teže opredeljiv kot pa pri freskah, ki so vezane na k raj nastanka. V uvodnih odstavkih je dr. Stele poudaril kompleksni značaj našega geografskega in etničnega prostora kot enega tistih prim arnih faktorjev, ki odločajo tudi v umetnostnem zgodovinskem razvoju. Gre za stikališče M editerana (Krasa, Posočja in Furlanije) z alpskim prostorom in P a­ nonsko ravnino — torej za tri raznolične geografske in reliefne danosti, ki so sooblikovale ne samo značaj človeka, am pak tudi njegovo umetnost. Poleg tega se na istem prostoru srečujejo tri velike etnične skupnosti: slovanska, germ anska in romanska. Torej mora imeti tudi umetnost tega ozemlja poseben pečat, saj je »spontan izraz kulturnega razpoloženja teh krajev in njihovih ljudi«. Po drugi strani pa spada umetnost slovenskega ozemlja v poseben kulturnogeografski pas, ki poteka od Ligurije po južnih pobočjih Alp skozi južno Švico in južno Tirolsko v K arnijo in Furlanijo, zajam e Koroško in Slovenijo, vzhodno in srednjo Istro in del hrvaškega Prim orja ter se konča vzhodno od Kvarnerskega zaliva. Iste zakonitosti, ki jih je ugotovil dr. Stele za srednjeveško slikarstvo tega pasu, veljajo tudi za njegovo srednjeveško plastiko. Sem moramo prišteti ji. pr. slogovno »zamudništvo« ozir. konservativno eklektičnost, sprejem anje vplivov od vseh strani, in sicer spet z neko v temeljnem — morda tudi etničnem — razpoloženju zasidrano izbirčnostjo: vse sprejete elemente prilagaja ta prostor po svojih m erah in potrebah, pri čemer se m nogokrat uveljavlja na zelo prepričljiv način genius loci, podkrepljen še s strukturo tal in s prvinsko nadarjenostjo ljudstva — za arhitekturo, za plastiko, za slikarstvo, ali spet: slikovito, tektonsko ali kiparsko ubran. M nogokrat se um etnostni značaj nagne že v popolnoma ljudski izraz, tudi tedaj, k ad ar gre za več kot samo za krašenjc ljudskih domov in naselij. Tak pojav opažamo seveda največkrat tam , kjer je odločal naročnik iz ljudstva, km et in meščan. Fevdalni gospod je sodeloval na­ vadno le p ri am bicioznejših stvaritvah, ki zadobe zato tudi bolj inter­ nacionalno pobarvan značaj. Vendar se tudi za našo srednjeveško p la­ stiko že kažejo neki tipični obrisi, ki se najjasneje kristalizirajo na Kranjskem , torej prav v sečišču slikovite ordinate in plastično-tektonske abscise. Ne bi mogli reči, da prinaša v zbor srednjeevropske plastike naše gradivo nekaj novega, pom eni pa v njem svojevrsten odmev najrazlič­ nejših silnic — in sicer odmev z njenega južnega roba, ki v deželi brez lastne politične svobode, brez lastnega plem stva in omejenih gospodar­ skih možnosti zadobiva še posebno resonanco. Zato v izrazu teh plastik ne srečamo velikih duhovnih napetosti ne stilnih dinam ičnosti niti ne nadpovprečnih mojstrov, redkokdaj pa pogrešamo pošteno obrtniško prizadevnost, ki vliva vsem izdelkom skoraj pridih utrujene otožnosti, resnosti in tipizacije. Tudi naša srednjeveška plastika je zaznam ovana s pečatom časa in zgodovinske usode; meje posam eznih pokrajin, zem­ ljiških gospostev, družbenega razvoja itd. se v njej prav tako odražajo kot v velikih um etnostnih središčih, tako da je pretresljiva celo v svoji preprostosti. Kakor ločimo v slikarstvu dve veliki skupini, zidno in tabelno sli­ karstvo. tako lahko tudi plastiko razdelim o v kam nitno, arhitekturno vezano in oltarno leseno in kam nitno plastiko, ki je prenosljiva. Zal se nam je od druge ohranilo le malo celotnih oltarnih kom pleksov: dva kanm itna oltarja na Ptujski gori, dva lesena pri Sv. Križu nad Kojsldm v Brdih ter v Britofu ob Id riji in fragm entirane. delno predelane oltarne omare iz Gostečega, s Petelinjka, z Visokega pod Kureščkom, z V rha nad Zelimljem ter od Sv. Janeza v Bohinju. D a se je v poznem srednjem veku udom ačil tudi pri nas tip velikega krilnega oltarja, kakršnega je po švabskih vzorih do najpopolnejše skladnosti izobličil tirolski um et­ nostni krog M ichaela Paeherja in za njim skupek koroških podobarskih delavnic začetka 16. stoletja, nam dopoveduje popis velikega oltarja iz stare ljubljanske stolnice,2 na Goriško, in verjetno tudi na Gorenjsko, pa je prodrla tudi oblika (beneško-)furlanskega oltarja tolmeške šole.3 Seveda je ob mobilnem značaju oltarne plastike težko določati, kaj je nastalo na naših tleli in pod roko lokalno ustaljenih kiparjev in kaj je zašlo k nam iz tujine. Toda vsaj v 15. stoletju se že zarisujejo nekateri lokalni dialekti, ki nam omogočajo izluščiti posamezne krajevno ali vsaj pokrajinsko vezane skupine. Na drugi strani pa se določno izdvajajo tudi nekatera vidnejša dela tuje provenience, med katerim i moramo že takoj na začetku omeniti francosko (auvergnatsko) in severnoitalsko stilno oplojeni M arijin kipec iz Velesovega iz začetka 13. sto letja/ leže je že opredeliti okoli leta 1320 nastali kam nitni M arijin kip v Šem petru p ri Celju, ki se naslanja, kakor vse kaže, na francoske slonokoščene pred ­ loge in na neki splošno češčeni ikonografski tip, pa razodeva na drugi strani toliko značilnih štajerskih črt, da nam zveni domače, čeprav je nastal najbrž izven naše etnične meje. S takim i in podobnimi um etni­ nam i se je nam reč oblikoval naš lastni umetnostni čut, naše umetnostno doživljanje. Kasneje sc bom še povrnil k nekaterim sorodnim problemom. ki se sporadično ponavljajo preko klasičnih spomenikov mehkega sloga na naših tleh vse do salzburškega im porta na Gorenjsko ob koncu 15. sto­ letja in do M ojstra škofa R auberja v drugi četrtini 16. stoletja, ki se je gotovo dalj časa sam m udil p ri nas. Na splošno lahko zapišemo, da di­ rektni delež tujine v našem srednjeveškem kiparskem gradivu ni p re­ tirano velik in da tovrstni spomeniki pripadajo — podobno kot Laibov oltar v P tuju — v glavnem plem iškim naročnikom in posameznim cer­ kvenim knezom. V predrom anski, rom anski in zgodnjegotski dobi še ne moremo za­ risati kakšnih določnejših um etnostnogeografskih okvirov. Lahko rečemo, da je poleg avtohtonih — toda ali tudi slovenskih? • — na degenerirano antično tradicijo vezanih izdelkov, med kakršne spada n. pr. relief na fasadi kapele sv. Jurija na Svetih gorah nad Bizeljskim iz konca 10. ali začetka 11. stoletja,6 prevladovala predvsem severnoilalska smer popot­ nih kamnosekov, ki se je v predrom aniki opirala na državniško in misi­ jonarsko akcijo karolinške države in o kateri pričajo tudi znotraj naših m eja spomeniki tritračne pleteninaste ornam entike, kakršne poznamo doslej v Slivnici pri M ariboru in v B atujah v Vipavski dolini,' ki pa se goste v istrski smeri (Trst, Koper, P iran itd.) in proti Koroškemu.7 Tudi rom anski čas je p rip eljal k nam več severnoitalskih, verjetno lom bard­ skih kamnosekov, čeprav sekundarne kvalitete, kot pričata n. pr. tim- panon m alograjske kapele v K am niku iz druge polovice 11. stoletja ali relief zm aja v cmureškem gradu iz 12. stoletja. S temi deli se torej slo­ vensko ozemlje vključuje v listi obsežni radij, v katerem je izžarevalo lom bardsko kamnoseštvo in ki je segal preko Alp v Nemčijo, na Ogrsko in celo v Anglijo.8 P rav tako ne moremo prisoditi domačih korenin delavnici, ki je po benediktinskem naročilu sredi 13. stoletja izklesala M arijin kip za Sol­ čavo in vrsto kapitelov v Gornjem gradu, dobro desetletje kasneje pa v službi nem škega viteškega reda v L jubljani krakovski M arijin relief ter kamnoseški okras siare križniške cerkve, končno pa se preselila na šiajersko, kjer je njeno najpom em bnejše delo kam noseški okras k riž­ niške cerkve na Leechu v G razu; tudi M arijin relief iz Seekaua lahko pritegnem o v to bližino, med zadnjim i odmevi pa moramo omeniti še sklepnike v župni cerkvi v M urau. Stilni votki te delavnice segajo prav do Porta della Gloria v španskem Santiagu da Compostella. oplajajo pa se tudi ob zahodnoevropskih stavbarnicah srede 13. stoletja, dokler se končno ne zgostijo v vzhodnoalpskem prostoru, kjer se prelijejo v k la­ sične forme slila ostrolom ljenih gub. Tako torej tudi v naši umetnosti srečamo odsev tiste velike ekspanzije zahodnoevropskih form, ki jih je ob rom arskih poteh razsula iz južnofrancoske tradicije izvirajoča com- postellska k iparska skupina.9 S koncem rom anike se je severnoitalski sunek v naši smeri skrhal in z dozorelo gotiko, do katere je pripeljalo že delo M ojstra Solčavske M a­ rije, je prešlo vodstvo na srednjeevropsko orientirane kiparje. Res, da kaže že om enjena M arija iz Šem petra pri Celju spomine na Irancosko slonokoščeno plastiko, toda obenem je že severnjaško, da, k ar štajersko uglašena. Nemški vplivi prodirajo prav do italskih meja in naznanjajo tisti vpad severne umetnosti, ki si bo v 15. stoletju pridobil nekaj trdnih oporišč celo na samem Apeninskem polotoku, posebno p a še v Severni Italiji in I'urlaniji. N ajbrž je k ar lepo število nem ških kiparjev zašlo preko Alp, m ed katerim i je najvidnejši Egidij iz W iener N eustadta, poleg njega pa še vrsta anonim nih avtorjev raznih kipov Sočutne, ki so našli posnemovalce tako v Italiji kot pri nas na Prim orskem ;1 0 za k la­ sičen zgled naj pri tem navedem samo sočutno iz koprske katedrale, nastalo v drugi četrtini 15. stoletja, ki pomeni enega takih pom editera- njenili severnjaških vzorov. V istrskih obalnih mestih moramo v 14. stoletju računati tudi z moč­ nim beneškim prilivom ; v to vrsto spada tudi sarkofag sv. N azarija v koprski katedrali iz srede 14. stoletja, ki je pripisan de Sanctisovi delav­ nici, medtem ko v naravni velikosti izrezljani kip sv. M iklavža v Kreste- nici pri K analu kaže m ikavno povezavo beneških trecentesknih elemen­ tov s srednjeevropskim i avgsburškim i stilnim i odvodi. Razum ljivo je, da je veliki proces kiparskega razvoja, ki ga v Nem­ čiji označujejo stilne stopnje Rottweil, A ugsburg in Gmiind, odmeval tudi pri nas. posebno na Štajerskem , kot pričajo kam nitni M arijin kip» z Zdol nad Kozjem (M ariborski muzej) in leseni M arijini kipi iz Sv. Le­ narta pri Kostrivnici (Celjski muzej), na Zgornjem Bregu pri P tuju in najlepše M arija iz R adelj ob D ravi (ca. 1360, N arodna galerija), čeprav vse te povezujejo samo internacionalne stilne črte, kajti vsak zase so osamljeni in brez direktnega nasledstva. Tudi ikonografski tip Sočutne, ki ga je rodilo srednjeevropsko 14. stoletje, je prodrl k nam že s svojini »monumentalnim tipom«, ki ga v tretji četrtini 14. stoletja dobro zastopa leseni kij) na Bregu pri Sevnici. Vse te plastike potrjujejo, da je bilo štajersko ozemlje že od vsega začetka napredneie orientirano in bolj odprto proti severu kot pa n. pr. tla nekdanje Kranjske. Temu se ni čuditi, saj je v gornještajerskem Judenburgu verjetno že v 14. stoletju nastalo neko um etnostno središče, ki je obdržalo vodilen položaj celo v prvo četrtino 15. stoletja.1 1 In spet srečamo ob koncu 14. stoletja prav na Štajerskem močen odmev češke Prage, ki je preskočil nemški Šiajer ter se zasidral — m orda s posredovanjem celjskih grofov? — pri nas v oko­ lici P tuja, kjer opazimo na delu skupino kiparjev iz šole P etra P arlerja, najnaprednejše um etniške osebnosti druge polovice 14. stoletja v Srednji Evropi. N ajzrelejši dokaz njihovega dela so konzolne maske v starem prezbiteriju hajdinske župne cerkve, konzole na mestnem stolpu v Ptuju in na tam kajšnji lekarni, izzveni pa ta smer v kiparjih, ki so okrasili v začetku 15. stoletja arhitekturo cerkve na Ptujski gori.1 2 Gre torej za odcep tistega močnega praškega umetnostnega sunka, ki je ob istem času segel do B udim a1 3 in do zagrebške katedrale.1 4 Na K ranjsko je prodrl že skrajno oslabljen, kot kažejo n. pr. maske v župni cerkvi v Št. R upertu na Dolenjskem ali rustificirane konzole v Pleterjah. V češki luči se nam osvetljuje tudi nastanek treh plastik iz Velike Nedelje (v Ptujskem muzeju), posebno pa ptujskogorska figuralna p la­ stika, katere geneza še ni do k raja raziskana. Seveda pa moramo pri zadnjih računati že z določenim štajerskim deležem, ki se na podoben način z lastnim dialektom uveljavlja tudi v delavnicah M ojstra iz Gross- lobminga ali llansa iz Judenburga. Popolnoma pa moramo pri tem za­ vrniti vsako misel na kakšne salzburške pobude! Štajerske dežele so imele torej v času dozorelega »mehkega sloga« precej ugodnejše pogoje kot pa ostale slovenske pokrajine. Še več, kazno je, da so bile v vzhodnoalpskem prostoru dobesedno umetnostno vodilne. O tem nas prepričuje posebno delavniški krog Hansa iz Judenburga, čigar leseni oltarji se niso razširili samo po Štajerskem , am pak tudi po Koroškem, kot kaže n. pr. kip sv. Jurija z W einberga ali znotraj naših meja kip sv. O žbalda z Jezerskega (Narodna galerija); celo na južno Tirolsko so segli izdelki njegovega dleta, med katerim i najbolj slovi ve­ liki oltar za župno cerkev v Boznu (danes so njegove plastike shranjene v Deutschnovemu, v Germ anskem m uzeju v Niirnbergu, v külnskem Schnüttgen muzeju) iz leta 1421. S Tirolskega pa so te v tem elju češke, pa dialektološko že nekoliko štajersko obarvane stilne inovacije delovale spet nazaj proti vzhodu, na Koroško (prim. w ienerneustadtski oltar v du­ najskem sv. Štefanu) in celo na K ranjsko oziroma Gorenjsko, za kar bi lahko navedli kipa sv. Jakoba s Petelinjka in sv. K atarine iz Pevnega pri C rngrobu.1 5 Tako je Štajerska v prvih desetletjih 15. stoletja našla v »mehkem slogu« svoj najpopolnejši izraz, ki si do neke mere že kar lahko lasti pojem »stila prostora«. Ne smemo pa pri tem pozabiti, da je bil položaj Štajerske v marsičem podoben tistemu na Češkem in v Šleziji, saj se v vseh treh deželah na podoben način srečujeta in oplajata srednjeevrop­ ski in čustveni vzhodni, slovanski element. Poslej niha Štajerska v plastiki med idealistično milino in voluminoznostjo — obe sta se polno izrazili v mehkem slogu — in med novimi severnimi sunki, ki pod konec 15. stoletja izzvene v valu »donavske šole«, medtem ko švabski infiltrat le oslabljen prekorači slovensko etnično mejo. V začetku 15. stoletja se je torej tudi na slovenskih tleh izoblikovala umetnostno dialektološka diferenciacija. Umetniško delo prehaja iz »klopa internacionalno pogojenih stavbarnic v delavnice lokalno veza­ nega um etnika: rezbarja, kamnoseka, k ip arja ali v naj večjih prim erih obrtniškega podobarja. P rav tako pa prehaja tudi um etnostna pobuda od višjih družbenih plasti na nižje sloje, na km eta in meščana. Ne trdim , da bi bila pred tem zadnja dva kulturno pasivna, toda omejevala sta se na manj ambiciozna naročila. N ujen sprem ljevalec tega družbenega pro­ cesa pa je bil tudi realistični in slikoviti element, ki se je posebno okrepil na Štajerskem , medtem ko je na K ranjskem tudi v času meščanske um et­ nostne akcije še precej časa konservativno prevladovalo nekako manie- ristično posnem anje preživelih form preteklosti. Ce krije razdobje mehkega sloga še vrsto m ednarodnih, srednjeevropsko uglašenih kom ­ ponent, pa prinaša zrelo 15. stoletje vedno več lokalne barvitosti, čeprav je ta ponekod monotono ubrana — in s tem seveda tudi že na poseben način diferencirana. Tudi prve znanilce poznogotskega baroka, to je prve slikovite ele­ mente srečamo najprej na Štajerskem. Tako nam n. pr. fragmentirani Marijin kip iz Prepol na Dravskem polju razodeva stilno občutje, ki je sorodno kiparskemu izrazu enega odločujočih srednjeevropskih kiparskih novatorjev druge četrtine 15. stoletja — Jakoba K aschauerja. Čudno pa je, da na slovenskem Štajerskem za ta čas še nismo mogli ugotoviti no­ bene večje kiparske delavnice, pač pa lepo vrsto spomenikov, ki kažejo vplive severnih in severozahodnih um etnostnih središč, pri čemer naj opomnim le na delavnico M ojstra Eggenberškega oltarja, ki se je v zadnji četrtini 15. stoletja ustalila najbrž v M urski dolini ter s svojimi izdelki prodrla k nam do Radgone (Sv. A na Sam otretja v N arodni galeriji) in Rogaševcev v Prekm urju (M arijin kip v N arodni galeriji).1 8 Očitno smemo v ozadju dom nevati nekatere frankovske stilne vzore, p a tudi spomin na drugega pomembnega m ojstra iz srede stoletja, N ikolaja G erhaerta. O m enil sem že, da je salzburški um etnostni delež celo v P tuju, ki je središče salzburške fevdalne posesti, dokaj nepomemben. Prvenstveno se uveljavlja na nagrobnikih iz rdečega salzburškega m arm ora, kakršne srečamo v Ptu ju (Muzej), na P tujski gori (nagrobnik Žiga Dobrnškega), v Ljutom eru (Jorga Schw einperckha) in v nagrobniku zadnjega p tu j­ skega grofa F rid erik a na Ptujskem gradu iz leta 1439.1 7 Zelo pomemben je pojav figuralnih sklepnikov in konzol, ki jih srečamo na cerkvenih arh itek tu rah v P tu ju in okolici od konca 14. pa do srede 15. stoletja. N aj­ starejši prim erki te kam noseške kulture so že omenjene parlerjanske konzole na H ajdini, njihov derivat p a se mi zde sklepniki in konzole v krstni kapeli ptujske proštijske cerkve ter dom inikanskega križnega hodnika,1 8 p ri katerem se je m orda uveljavila še posebej tudi volja n a­ ročnikov — dom inikancev, ki so. kakor vse kaže, tovrstni okras v svojih cerkvah pospeševali. Stranski odvod od te skupine so konzole v prebite- riju cerkve sv. B arbare v Halozah, medtem ko se kot samostojen spomenik nakazuje kam noseški okras cerkve sv. B arbare pri Konjicah iz časa okoli leta 1452; ta kaže mnogo značilnosti kraško-m editeranskega kam nose­ štva, ki ga sicer tudi v P tu ju nekako latentno čutimo. Začudo se figure na barbarskih sklepnikih naslanjajo še močno na predloge prve polovice 15. stoletja. O b nekaterih plastikah lahko sklepam o na im port iz zgornještajer- skega prostora, tako pri skupini Poklona sv. Treh kraljev v Mali Nedelji, ki zveni precej sorodno z reliefom M arije s plaščem v Strassgangu ali pri M ariji iz Nove cerkve pri Celju, ki navezuje na krilni oltar v St. Bene­ dikten iz leta 1518. D ruge spet se naslanjajo na grafične predloge, po­ sebno na bakroreze M ojstra E. S. To velja tudi za razgibano M arijo z Detetom iz D ornave (Ptujski muzej) ali za skupino K rižanja z M arijo in Janezom Ev. na Orehovskem vrhu nad Radgono iz druge desetine 16. sto­ letja. P rav ob koncu srednjega veka, to je v drugi četrtini 16. stoletja pa srečamo v Slovenskih goricah na delu neko rezbarsko delavnico, ki jo označujejo močne renesančne črte; sedež ji je bil nem ara v Radgoni. Sem spada skupina sv. Ane Sam otretje iznad Krem berga (M ariborski muzej) in vrsta plastik v cerkvi sv. Treh kraljev v Slovenskih goricah. Savinjska dolina kaže poseben likovni dialekt, v katerem zasledimo tako štajerske kot gorenjske in delno celo koroške akcente, vse p a po­ vezuje neka lirična ubranost. Č eprav ne pripadajo isti delavnici, se vendar vrsta plastik iz širše celjske okolice podreja nekemu skupnem u razpoloženju, tako n. pr. dva kipa v Polzeli, od katerih p rip ad a M arija še 15. stoletju, sv. Janez Ev. pa kaže že renesančne črte 16. stoletja. V slog paralelnih gub je ujeto gibanje p rta Križanega v Ljubnem p ri Gornjem gradu. V tej vrsti lahko omenimo še M arijin kip iz Stranic, plastike pri Sv. M iklavžu nad Cadram om itd. Zelo močno so na Štajerskem odmevale tudi koroške podobarske delavnice poznogotskega časa; njih izdelki so rom ali ne samo na Zgornje Štajersko, kjer nam nudi za to lepe prim erke samostan St. Lam brecht, am pak tudi po D ravski dolini do M aribora, kjer je utegnil biti njih glavni posrednik šentpavelski samostan, ki je imel po D ravski dolini posestva. P riporočala pa jih je tudi nesporna kvaliteta, ki v vzhodno alpskem prostoru kljub tako imenovani štajerski »Astlovi delavnici« ni imela enakovrednega tekmeca. Tako srečamo ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja izrezljine koroških mojstrov v cerkvi M arije na Kamnu p ri Vuzenici, na Ribičju, na Suhem vrhu nad Radljam i, v R ušah (Križani), v m ariborski stolnici (kip sedeče Marije) itd. M islinjska dolina pa je bila v tem času k ar sestavni del Koroške in so zato koroški kiparski izdelki tod še posebej razum ljivi (M arija v T robljah pri Slovenj gradcu, kipi apostolov iz Dolž itd.). V mnogočem nam p rav znotraj naših m eja ohra­ njeni kipi nudijo ključ za rešitev v prašanja začetkov koroške pozno­ gotske plastike. Vzhodno od M aribora menda koroški im port ni segel. S tem smo načeli že problem izredno izrazite koroške plastike za­ četka 16. stol. Iz prvotnega beljaškega žarišča, ki kaže dokaj spominov na tirolske pacherjanske predloge in ga opredeljuje ime še vedno ne­ koliko hipotetičnega k ip arja Luka Tausm ana, se je preselilo glavno središče podobarske obrti v Št. Vid ob Ciini, tako da sta obe gospodarsko cvetoči koroški mesti nekaj desetletij tudi v um etnostni produkciji kaj trdo tekmovali. Za zdaj je še precej težko razrešiti zapletene votke stil­ nega zorenja teli kiparskih šol. toda kot dve polarni skupini se jasno izločata m lajša beljaška delavnica (mojster Heinrich?) z več pomočniki, ki se izživlja v renesančno občutenem slogu vzporednih gub, ki druži konservativne tendence idealistične miline z inovacijam i od strani do­ navske šole in morda celo z rahlim i odsevi beneškega kiparstva (opom­ nim naj n. pr. na delo Tullia Lom barda) — in šentviška skupina, ki trdo­ živo vztraja v slikovitem poznogotskem baroku, v katerem se je izživljala tudi starejša beljaška — Tausm anova? — delavnica; ta se je najbrž kasneje v celoti preselila v Št. Vid. Tudi tod ne moremo prezreti vpliva tujih, predvsem švabskih stilnih elementov, lahko pa zaslutimo tudi od­ meve Augsburga (krajine!) in Veita Stossa; zadnji so posebno močni v delu še vedno nekoliko težko opredeljivega Lienharda Pam bstela, ki naj bi bil m ojster peterih od šesterih reliefov legende sv. Heme v K rki ter je popeljal koroško kiparstvo v kar drastičen realizem in psihološko eks­ presivnost. D elavnica v Brežah (C aspar iz Brež) je spet manieristično d ružila pridobitve šentviških mojstrov z beljaškim slogom paralelnih gub. Ne bom na tem mestu analiziral posameznih koroških delavnic in mojstrov, ki so se vsi med seboj vsaj ikonografsko, kolikor ne tudi stilno oplajali ter si izm enjavali pomočnike, se naslanjali na skupne grafične predloge itd. Poudarim naj še, da je koroški kiparski import zašel tudi proti Furlaniji (krilni oltar v Pontebbi),1 9 na Goriško in na Gorenjsko, proti severu pa je segel, kot kažeta dva beljaška kipca iz stolnice sv. Štefana v dunajskem muzeju, celo do Dunaja. Na Gorenjskem so se koroške plastike udomačile posebno v prostoru med Radovljico in Kranjem, kamor so zašle verjetno čez Ljubelj in Ko­ rensko sedlo. Tako so se nam koroški izdelki ohranili v kipu sedečega sv. Petra iz Radovljice (Narodna galerija), v sedečem sv. Lambertu iz Lancovega pri Radovljici (Muzej na Blejskem otoku), ki je šentvidsko delo pambstelovske smeri, ter relief Srečanja Joahima in Ane v bohinj­ skem Nemškem Rovtu, ki ga smemo skupaj s sedečo Marijo s Šmarjetne gore (zdaj v Stražišču pri Kranju) pripisati rezbarju Kasparju iz Brež okoli leta 1520. Tudi tri figure svetnic v Britofu pri Kranju razodevajo koroške (beljaške) reminiscence. Ob pomembni trgovski poti preko Kozjaka na Kamnik, po kateri so šentviški železarji tovorili tudi svoje železo, je zašel v Zgornji Tuhinj Marijin oltar, ki je nastal v krogu Lien- harda Pambstela in od katerega sta se ohranila še dva krilna reliefa s prizoroma Poklona sv. treh kraljev in Jezusovega darovanja v templju. Ni izključeno, da je pri tem naročilu vsaj kot svetovalec sodeloval tudi vetrinjski samostan, ki je imel v Špitaliču pod Kozjakom svoj hospic za popotnike.2 0 Iz Bele peči izvira relief Marijine smrti (Narodna gale­ rija), delo koroškega Mojstra Bayerberskega oltarja. Za zgornjegorenjski prostor velja opomniti, da so se prav tod uve­ ljavljali že od srede 15. stoletja dalje tudi koroški freskanti. kot dokazu­ jejo n. pr. freske v stari župni cerkvi na Bledu, na Selu pri Žirovnici ali že v 16. stoletju freska sv. Krištofa na zunanjščini cerkve v Tupaličah pri Kranju. Na Goriško se je prelival koroški umetnostni im port preko Predila ter je segel prav do vrat Gorice in Furlanske ravnine. Tako je krilni oltar iz leta 1515 pri Sv. Križu nad Kojskim v Brdih delo beljaške delav­ nice, istočasni trije kipi v velikem oltarju M arije Snežne nad Avčami pa kažejo več šentvidskih stilnih črt. Primorska gotska plastika je pravi protipol koroške in štajerske, kar nam razodeva tako njena stilna govorica, ki se izživlja v tektoniki in statični kubičnosti ter grafizaciji draperije, pa tudi v duhovnem raz­ položenju, ki odklanja tako idealistično milino koroškega kot ekspresiv­ nost štajerskega izraza. Prav na Primorskem so se pokrajinske stilne značilnosti pri nas najmočnejše uveljavile, saj so pognale na tleh, ki so prvinsko plastično razpoložena in obenem še v neprečiščeni sintezi se­ vernih, alpskih in mediteranskih stilnih, oblikovnih in ikonografskih pobud, med katerimi lahko opažamo nenehno ostre konflikte. Temeljna forma je tektonska ter se uveljavlja predvsem v poudarjanju plastičnega jedra, njegova lupina (oblačilo) pa v grafični stilizaciji jecljavo zloguje severnjaške predloge. Ta diskrepanca se kaže celo v delu pomembnih severnih mojstrov, ki so se preselili ali dalj časa delovali v Furlaniji ali severni Italiji, kot n. pr. Egidius iz Wiener Neustadta v Padovi2 1 ali Leonard Thanner iz Landshuta v Furlaniji,2 2 ki svoj stilni izraz popol- noma podrejata lokalni tektonizaciji. Še več — celo pri problem u se­ vernih kipov Sočutne, ki že mika razne raziskovalce,2 3 se poiiovno kaže potreba tem eljite revizije dosedanjih izsledkov, ki bo, kakor vse kaže, izpadla bolj v prid M editerana, kot pa smo mislili doslej. Tako je razum ­ ljivo, da v našem kar rustikalno provincialnem okolju dozore še bolj zgovorne, večkrat kar ljudsko pogojene forme, polne prim arnega obli­ kovnega utripa. Ta proces lahko zasledujemo že od kipa sv. M iklavža v Krestenici iz srede 14. stoletja preko plastik na fasadi koprske stolnice in kraško občutenih reliefov v koprskem m uzeju (kljub zdaj večjim zdaj m anj občutenim beneškim spominom) pa do plastik srede in tretje če­ trtine 15. stol., kakršne so n. pr. stoječa lesena M arija v Kanalskem Lomu, sedeče M arije v Kojskem, v Podpeči, v Zanigradu ali M arija iz Gvrove um etnostne trgovine (N arodna galerija) z reminiscencami karnijskih mojstrov. V kolikor se na Prim orskem nakazujejo realistične silnice, so bolj odmev italskih vzorov postpisanovske dediščine kot pa pravega meščanskega realizm a — prim . samo njihove stroge, trde, provincialno rustikalne obraze brez vsake miline. Vse kaže, da je ta prim orski značaj prevladoval ne samo v zahodnih, am pak tudi v južnih slovenskih predelih, zato moramo obžalovati, da med prim orskim i kiparskim i spomeniki doslej še nismo mogli ugotoviti kake delavniške povezave. Lahko pa slutimo glavne inovacijske tokove, ki so tod delovali. Prvi je zajem al okolico Gorice, segel delno še v Brda in po Vipavski dolini vsaj do Vipave. V Soški dolini mu km alu zastavi pot koroški im port, na robu Brd pa se sreča z neko še ne določneje opre­ deljivo skupino, ki ji pripadajo kipi na Golem brdu in reliefi na Gluhem Vrhovlju (zdaj v Kožbani); tem segajo korenine proti Gorenji Avstriji z »donavsko šolo«, ki so jo lahko posredovale bodisi K ranjska ali Ko­ roška ali celo Furlanija. Poudarjeno tirolski, čeprav lokalno rustificirani značaj kaže skupina M arijinega kronanja z Vitovlja, nastala ob koncu prve četrtine 16. stoletja. Drugi prim orski stilni tok se je že proti sredi 15. stoletja izoblikoval na tržaškem Krasu in v Istri, se delno obogatil s tirolskim i im pulzi in se nato preko N otranjskega in Blok prelil po Krški dolini v centralno D o­ lenjsko. Za to naj navedem kot klasične prim erke lesena M arijina kipa na Kontovelju (M arija Salvijska) in v Lokvi pri Divači, M arijin kip na M uljavi, M arijin kip nedoločene provenience v N arodni galeriji in — kot posebno varianto — M arijin kip v Smolenji vasi p ri Novem mestu. Včasih odmevajo v teh plastikah s konservativno vztrajnostjo še trecen- teskni spomini. Nič m anj pomemben ni tretji prim orski tok, ki je prodiral najbrž ob Nadiži na K obarid in po »slovenski cesti« čez Tolmin in Cerkno na Škofjo Loko ter se v tretji četrtini 15. stoletja ustavil v osrednjegorenj- skem prostoru, kjer je za dobro desetletje povzel celo prvo stilno violino. Prva glasnika tega toka sta izrazito furlanska sedeča M arija z Brda pri Lukovici in vsaj ikonografsko sorodna M arija z Rožnika pri Ljubljani, ki pa je ujeta še v zakone poznega mehkega sloga. V slikarstvu bi lahko postavili temu toku ob stran freskante iz skupine Prilesje — Suha pri Škofji Loki. Stilne pobudnike za to rezbarstvo moramo iskati v karnij­ ski in preko te v tirolski plastiki brixenske prcdpaclierjevske šole (prim. delo Lienharta iz Brixena!). Na Gorenjskem opazimo dve delavnici: rezbarja sopotniške Marije in — najbrž v Kranju — rezbarja Primskov- ske Marije. Delo prvega je seglo celo do okolice Litije (Sv. Jurij z Gabrske gore), dleto drugega pa se nam je doslej razkrilo samo v okolici Kranja.2 4 Seveda pa furlanski elementi na Gorenjskem tudi v zadnji četrtini 15. stoletja še niso ponehali, kot kaže n. pr. kip sv. Tomaža iz istoimenske cerkve v Ratečah in tudi okoli srede 16. stoletja se kip sv. Janeza Krst­ nika v Komendi še podreja furlanskim ikonografskim vzorom. Že dosedanje ugotovitve so nam delno osvetlile tudi geografski po­ ložaj srednjeveškega kiparstva na Kranjskem . Zaradi osrednje geograf­ ske lege se je seveda m oral tu izoblikovati tu d i poseben um etnostni dialekt, ki pogosto prevzem a inovacije od sosednjih dežela, toda te vplive severa in M editerana lastni um etnostni volji ustrezno p rik raja, k ar velja posebno za kreativne vrhunce. Razum ljivo je pa, da tudi nekdanje K ranjsko razpada v več um etnostnih poddialektov, ki dobivajo na Do­ lenjskem in N otranjskem , kot smo že videli, kraški, na zgornjem G orenj­ skem koroški naglas itd. G lavni žarišči pa lahko domnevamo v L jubljani in Škofji Loki, čeprav tudi druga mesta kot n. pr. K ranj, Kam nik, R a­ dovljica vsaj občasno najbrž niso pogrešala lastnih delavnic. Za Tržič vemo, da je v njem bival okoli leta 1500 rezbar O žbald, ki je izrezljal oltar za tolminske Volče. Omenili smo že koroški in primorski import na gorenjska tla. Toda tudi iz bolj oddaljenih središč so v poznem srednjem veku zašle nekatere plastike v gorenjski prostor, tako n. pr. relief sv. Miklavža iz nasledstva salzburškega mojstra Hansa Valkenauerja v Radovljico; prav tako salz­ burški se nam zdi relief Najdenja sv. križa v Crngrobu iz časa okoli 1490. Okoli srede 15. stoletja se je usidrala močna kiparska delavnica v Ljubljani, ki je po posredovanju stiškega sam ostana — in m orda tudi T urjačanov — zalagala s svojimi, povečini kam nitnim i plastikam i v prvi vrsti Dolenjsko (več kipov iz okolice Stične, Novo mesto, Kamen vrh itd.), zašla preko B arja (Matena, Strahom er, N otranje gorice, Iška vas) na N otranjsko (Preserje) in v Rovte (Sv. T rije kralji, Petkovec), segla na Kras (Vreme), v Brkine (Švarcenek) in celo v Istro (Sv. Prim ož pri Za- vršju), prodrla pa je tu d i na Gorenjsko ( Javorje nad Poljansko dolino, Voklo, Sv. Primož nad Kamnikom, Gozd nad Tržičem, Repnje itd.) in tod tekm ovala z lokalnim i rezbarskim i delavnicam i. Tako si je L jubljana prvič osvojila umetnostno ozemlje, ki je zavzemalo skoraj vso staro po­ litično upravno področje Kranjske. P ri tej delavnici opažamo izrazit konservativni idealizem (kraško-) tektonsko zreduciranih tradicij sever­ nega mehkega sloga, ki prehaja v pom očniških delih že v izrazit manie- rizem, ob katerem se dokaj močno uveljavlja tudi beneški akcent. V sli­ karstvu bi lahko tej delavnici postavili ob stran podobno ubrano delo Janeza Ljubljanskega. Ni izključeno, da je bil eden glavnih nosilcev te delavnice ali vsaj njen zadnji poganjek tudi Janez Lipec, avtor kipov Adam a in Eve na starem ljubljanskem rotovžu iz časa okoli leta 1484.*6 V zadnji četrtini 15. stoletja pa je v Škofji Loki dozorela delavnica m ojstra Jakoba (Schnitzerja), ki je ugasnila okoli leta 1517. Jakob je bil eklektično ubran podobar, ki je vneto sprejem al vse nove stilne pobude iz širše in daljne okolice, posebno p a je zajem al iz koroške (šentvidske) kiparske zakladnice in ikonografsko iz grafičnih listov M ojstra E. S. Tako se je iz togega začetnega m anierista razvil v najdoslednejšega kranjskega poznogotskega »barokista« in — če mu smemo pripisati tudi Filipovo ploščo na loški kašči ter Scliwarzev epitaf v Stari Loki - — celo v renesancista. Njegovo dleto obvladuje skoraj vse Gorenjsko do Jesenic (M arijin kip v m uzeju), do K am nika (dva k ip a v Zakalu), do Srednje vasi pri K ranju (tri plastike v Narodni galeriji) in celo onkraj L jubljan­ skega B arja najdem o njegov oltar v cerkvi na Visokem pod Kureščkom. Jakob je tudi eden redkih kranjskih mojstrov, ki je dobil štajersko n a­ ročilo — K rižanega za Svetino nad Celjem (ob koncu 15. stoletja). V pra­ šanje je celo, če ni njegov tudi kip Boga O četa v furlanskem Prato Carnico.2 6 Toda še neka skupina plastik povezuje v prvi četrtini 16. stoletja Gorenjsko in Štajersko: kazno je, da so istega ■ — ljubljanskega ? — dela reliefi na prižnici p ri Sv. Joštu nad D reto p ri Gornjem gradu, (ukradena) M arija z Golc nad Laškim in M arija z Visokega p ri K ranju. Svojevrstno in zelo pomembno kiparsko m anifestacijo pa pomeni gorenjsko-goriška skupina kam noseškega okrasja, ki im a svoje glavno žarišče na Gorenjskem, kjer je zaživelo iz simbioze severnega arhitek­ turnega koncepta zvezdnatega oboka in iz bližnje kraške kamnoseške tradicije. Do tega je v stikališču severnega in jugozahodnega kulturnega prostora p rav lahko prišlo. Ta krasilni sistem kaže enako ikonografsko discipliniranost in jasnost kot dekorativno dozorelost ter je v tem po­ doben v istem prostoru zasidranem u principu poslikave prezbiterija, ki jo je zato dr. Stele svoj čas imenoval k ar »kranjski prezbiterij«.2 7 V prvi vrsti moramo p ri tem poudariti kranjsko-škofjeloško delavnico, ki je s figuralnim i sklepniki in konzolami bogato okrasila ladji kranjske in škofjeloške župne cerkve (v tretji četrtini 15. stoletja), prezbiterij v R a­ dovljici, cerkev na Malenškem Vrhu nad Poljansko dolino in na Prim or­ skem prezbiterij sv. U rha v Tolminu, prezbiterij v Št. Vidu p ri Vipavi ter cerkev na Slapu pri Vipavi, verjetno pa je izklesala tudi reliefe na gotskem znam enju v Volčah p ri Tolm inu.2 8 Kamnoseška kvaliteta teh izdelkov je nadpovprečna, čeprav se, podobno kot ljubljanska kiparska delavnica, opira na zastarele vzore mehkega sloga. Na Loškem. Goriškem in v Beneški Sloveniji je nadaljeval s to tradicijo stavbar A ndrej iz Loke s svojimi pom očniki,2 9 v K am niku pa je v zadnji tretjini 15. stoletja do­ zorela pod loškim vplivom neka lokalna delavnica, ki pa ni presegla ožjega geografskega okvira, le proti Novemu mestu je m orda še segla. G lavni spomeniki so se ohranili pri Sv. Prim ožu nad Kamnikom (v ladji), na Malem gradu v K am niku, na Beli pri Špitališu, v U tiku, na Kališču pri K am niku itd.). Končno je degenerirala v rustificirani kamnoseški okras prezbiterija sv. Prim oža, cerkva v Mostah p ri Kam niku in v R a­ dom ljah.1 1 0 Podoben razcvet te kamnoseške kulture nas pozdravi v dv aj­ setih in tridesetih letih 16. stoletja v prezbiteriju loške župne cerkve, pri sv. K atarini v Srednji vasi p ri K ranju, pri Sv. Filipu in Jakobu nad Poljansko dolino in v M arijinem sklepniku v crngrobskem prezbiteriju, ki ga laliko pripišem o že renesančno razpoloženemu m ojstru, ki ga morda smemo enačiti z monogramistom H. R.3 1 Popolnom a kraške forme pa zadobi ta krasilna ku ltu ra na Krasu, N otranjskem in Dolenjskem. Njena ekspanzija sega p rav do Čedada, kot pričajo fragm enti sklepnikov v tam ošnjem m uzeju, do T rsta (M arija Salvijska na Kontovelju) in v Istro do župne cerkve v O prtlju. Na Š ta­ jerskem jo srečamo v kraški obleki v cerkvi sv. M ihaela v R adm irju pri Gornjem gradu, posebna varianta pa se po nedvomnim gorenjskem vzoru izoblikuje na N otranjskem in Dolenjskem v župni cerkvi v Cerknici, v Št. R upertu, v popolnom a kam noseških konzolah v okolici T urjaka (Šentjur, Železnica) itd. Posebna lokalna skupina se je izoblikovala v okolici Vrhnike, ki jo klasično zastopajo sklepniki v Zažarju ali na P ri­ stavi pri Polhovem gradcu; zadnji imajo najbližje sorodstvo spet v oko­ lici Škofje Loke na Križni gori in v Pevnem pri Crngrobu. Mogočno pa ta docela prim orsko občutena varianta izzveni v štiridesetih letih 16. sto­ letja v kamnoseškem okrasu obokov in glavnega portala cerkve sv. Petra v D voru pri Polhovem gradcu. — S temi kam noseškim i delavnicam i, ki dopolnjujejo našo poznogotsko arhitekturo, je uresničila slovenska gotika svoj pravi »stil prostora«, v katerem se izraža zreli genius loci. Rela k rajin a in Kočevska nam doslej še nista razkrili nobenih prič srednjeveške plastike. P rav ob koncu našega srednjega veka, ki se konča nekako z nasto­ pom protestantizm a, pa srečamo na naših tleh ponovno velik kvalitetni vzpon, podoben tistem u v začetku 15. stoletja na Ptujski gori. In tudi tu gre za m ojstra oziroma delavnico, ki je zašla k nam po posredovanju cerkvenega kneza, ljubljanskega škofa K rištofa R auberja. Skupina ško­ fovskih nagrobnikov (Rauberja, K acianerja in njegovega b rata Ivana K acianerja) in iz dveh fragm entov sestavljeni A ndrejev oltar iz leta 1527 v Gornjem gradu nam kaže obdonavske, kolikor ne kar augsburške stilne elemente, s katerim i doseže naša poznogotska ali bolje že k ar renesančna plastika svoj zreli vrhunec. Odm ev te delavnice je tudi kip neznanega svetnika iz P rapreč v N arodni galeriji in Vilandersov nagrobnik v Novem mestu. Tako se geografska stratig rafija našega srednjeveškega kiparstva nakazuje kot zelo zgovoren preplet številnih dom ačih in tujih um etnost­ nih tokov in razpoloženj, katerih izraz se je najbolj izkristaliziral na osrednjih kranjskih tleh. O d tujih um etnostnih središč sredi 14. stoletja odmevajo na naših tleh m ednarodni rottw eilski in gmiindski slog v raz­ ličnih variacijah, okoli leta 1400 postparlerjevska um etnost Prage, v 15. stoletju posebno na Prim orskem in Krasu daljni zvok Renetk in moč­ nejši im pulz F urlanije s Karnijo, medtem ko v začetku 16. stoletja pred­ njačijo tako na Gorenjskem kot v velikem delu Štajerske koroški stilni elementi, ki se jim km alu vsepovsod pridružijo tudi inovacije donavskega sloga. Značilno je, da je bil delež Salzburga v 15. stoletju pri nas kaj majhen. Na splošno lahko rečemo, da je naša zem lja izoblikovala v svojih p r e p r o s t i h m o j s t r i h v r s t o l i k o v n i h o b l i k o v a l c e v , k i s o z v e s t o p r i s l u h n i l i n j e n e m u i z r a z u , p a n a j s o b i l i e t n i č n o ž e s l o v e n s k e g a a l i t u j e g a r o d u . S t e m p a z a d o b i v a t u d i n a š a s r e d n j e v e š k a p l a s t i k a s v o j e p o s e b n o m e s t o v u m e t n o s t n e m d i a g r a m u S r e d n j e E v r o p e . O P O M B E 1 E p h e m e r i d i s I n s t i t u t i a r c h a e o l o g i c i B u l g a r i c i , v o l . X V I , S e r t a K a z a r o v i a n a , S o f i j a 1950, s t r . 205 s q . 2 J . V e i d e r . S t a r a l j u b l j a n s k a s t o l n i c a , L j u b l j a n a 1947, s t r . 73 s q . 3 P r i m . G . M a r c l i e t t i - G . N i c o l e t t i , L a s c u l p t u r a l i g n e a n e l F r i u l i , M i ­ l a n o 1956. s t r . 45 s q . I E. Cevc, Romanski M arijin kip v Velesovein, ZUZ NV I, L jubljana 1951,- str. 86 sq. 5 Isti, D v o j e z g o d n j e s r e d n j e v e š k i h u p o d o b i t e v n a s l o v e n s k i h t l e h , A r h e o ­ l o š k i v e s t n i k III/2. L j u b l j a n a 1952, s t r . 214 s q . 8 F . Stele, P r e d r o m a n s k i o r n a m e n t i z S l i v n i c e , R a z p r a v e S l o v e n s k e a k a ­ d e m i j e z n a n o s t i i n u m e t n o s t i v L j u b l j a n i , F i l o z o f s k o - f i l o l o š k o - h i s t o r i č n i r a z r e d , II, 1944, s t r . 347 s q . ; E. C e v c , P r e d r o m a n s k i p l e t e n i n i i z B a t u j , A r h e o l o š k i v e s t ­ n i k 1/1— 2, L j u b l j a n a 1950, s t r . 136 s q . 7 K. Ginhart, Die karolingischen Flechtw erksteine in K ärnten, C arinthia I. 1942. str. 112 sq. 8 K . G in h a r t , D i e r o m a n i s c h e B i l d h a u e r e i i n Ö s t e r r e i c h , v k n j i g i D i e b i l d e n d e K u n s t i n Ö s t e r r e i c h I I , B a d e n b e i W i e n 1937. s t r . 92. * E . C e v c , M o j s t e r s o l č a v s k e M a r i j e . Z U Z N V I I I , 1955, s t r . 105 s q . 10 P r i m . W . K ö rte , D e u t s c h e V e s p e r b i l d e r i n I t a l i e n , S o n d e r h e f t a u s d e m K u n s t g e s c h i c h t l i c h e n J a h r b u c h d e r B i b l i o t h e c a H e r t z i a n a I , L e i p z i g 1937. — A . K u ta l, L e » b e l l e « P i e t a i t a l i a n e , E s t r a t t o d a l B o l l e t t i n o d e l l ' I s t i t u t o s t o r i c o C e c o s l o v a c c o , I I , P r a g a 1946. II K. Garzarolli, M ittelalterliche Plastik in Steierm ark, G raz 1941, str. 33 sq. 15 E . C e v c , P a r l e r j a n s k e m a s k e v P t u j u i n o k o l i c i , P t u j s k i z b o r n i k 1953, s t r . 49 s q . 13 L . G e r e vi ch, P r a g e r E i n f l ü s s e a u f d i e B i l d h a u e r k u n s t d e r O f n e r B u r g , A c t a h i s t o r i a e a r t i u m II, B u d a p e s t 1954. s t r . 51 s q . 1 4 Andela Horvat, S kulptura Parlerovog kruga u zagrebačkoj katedrali; v tem zborniku str. 239—261. 15 E . C e v c , O b p r o b l e m u H a n s a i z J u d e n b u r g a , R a z p r a v e R a z r e d a z a z g o ­ d o v i n s k e i n d r u ž b e n e v e d e S l o v e n s k e a k a d e m i j e z n a n o s t i i n u m e t n o s t i , II, 1953, s t r . 279; o k i p i h i z P e v n e g a i n s P e t e l i n j k a p o s e b e j s t r . 317. 1 9 O mojstru eggenberškega oltarja glej: K. Garzarolli, o.e., str. 72. 17 C . T l i . M iiller. Z u r m o n u m e n t a l e n S a l z b u r g e r P l a s t i k d e s f r ü h e n f ü n f - z e l i t e n J a h r h u n d e r t s . Z e i t s c h r i f t d e s D e u t s c h e n V e r e i n e s f i i r K u n s t w i s s e n s c h a f t . V I . B e r i i n 1939. s t r . 235 s q . ,H F . Stele, K s t a v b n i z g o d o v i n i p t u j s k e g a d o m i n i k a n s k e g a s a m o s t a n a . ČZN X X V I T T . M a r i b o r 1933. s t r . 177 s q . — E . C e v c , P a r l e r j a n s k e m a s k e v P t u j u i n o k o l i c i , o . c . G . M a r c h e t ti, L ’a u t o r e d e l » F l i i g e l a l t a r « d i P o n t e b b a , C e f a s t u ? X X X . U d i n e 1954. s t r . 108 s q . 20 E . C e v c , G o t s k a p l a s t i k a n a G o r e n j s k e m , k a t a l o g . K r a n j 1958. s t r . 12 s q . 21 K. G a r z a r o lli, o . e . , s t r . 55. ■ — W . K ö rte , o . e . , s t r . 39. 22 G . M a r c h e 1 1 i - G . N ic o le tti. o . c . , s t r . 32. 23 G l e j o p . 1 0 . P r i m . t u d i k a t a l o g : M o s t r a d i c r o c i f i s s i e d i P i e t a m e d i o e v a l i d e l F r i t i l i . U d i n e 1958, p o s e b n o š t u d i j o G . M a r e h e t tija , L a s c u l t u r a m e d i e - v a l e i n F r i u l i , s t r . 38. 24 E . C e v c , S o p o t n i š k i r e z b a r i z 15. s t o l e t j a , L o š k i r a z g l e d i II, 1955. s t r . 127 s q . Isti. K i p a r J a n e z L i p e c . L i k o v n i s v e t . L j u b l j a n a 1951, s t r . 201 s q . 2 6 G. Marclietti-G. Nicole t ti, o.e., tab. 41. 2 1 F. Stele, M onum enta artis Slovenieae I. L jubljana 1935, str. 5. 2 8 Gotske dvoranske cerkve v Sloveniji, ZUZ XV, 1938, str. 21 sq.; E. Cevc, U m etnostni diagram gorenjske preteklosti, G orenjska I, K ranj 1957. str. 15 sq. 2 9 F. Stele, E pigrafične drobtine — S tavbar A ndrej iz Loke, ZUZ V, 1925, str. 47 sq. 3 0 E. Cevc, Poznogotsko kamnoseštvo v okolici Kamnika, Kamniški zbor­ nik I., 1955, str. 111 sq. 3 1 Isti, Kipar HR, Loški razgledi III, 1956, str. 161 sq. Resume LA SITUATION G EOG RA PH IQ UE DE LA SCULPTURE MEDIEVALE EN SLOVENIE D ans son etude sur la situation geographique de la peinture gotliique en Slovenie, parue en 1950, M. Fr. Stele a souligne le caractere com plexe de la situation geographique et etnique slovene au contacte de la M editerrane (le Kras, la vallee de la Soča, le Frioul), des Alpes et de la Pannonie, et a fixe la place de l’a rt de la Slovenie dans la zone geographique et culturelle qui, p arta n t de la Ligurie, va p ar les pentes m eridionales des Alpes ä travers la Suisse m eridionale et le Tyrol m eridional en F rioul avec la C arnie, em brasse la Carin- tliie et la Slovenie, l’Istrie orientale et centrale, une partie du L ittoral croate et finit ä I’Est du Q uarnero. Nous pouvons appliquer ces resultats de l’etude de la peinture m edievale aussi ä la sculpture m edievale en Slovenie. Pour eile aussi sont caracteristiques: le retard du style, le conservativism e, l’accueil eclectique des influences qu’elle adapte au style du genius loci et populi, de sorte qu’elle devient parfois dejä a rt populaire. D ans la sculpture m edievale en Slovenie, il n ’y a pas de qualites extraordinaires, p ar suite de son sort liistorique, mais sa situation culturelle et geographique lui donne une place interessante dans revo­ lution de la sculpture en Europe Centrale. Ici, egalement, il y a deux groupes: la sculpture liee ä l’architecture et la sculpture libre. Seulem ent quelques autels sont conserves en totalite: deux autels en pierre ä P tu jsk a gora, deux autels en bois ä Kojsko et ä B ritof sur l’Id rija; des fragm ent d’autels ä volets sont conserves ä Gosteče, ä Petelinjek, ä Visoko pod Kureščkom , ä V rh nad Želimljem et ä Sv. Janez v Bohinju. Les docum ents, cependent, nous disent que, en Slovenie aussi, l’autel ä volets du type tyrolien a ap p aru et, probablem ent, egalem ent le polyptique du type venitien-frioulien. C e st seulem ent cliez les commandes plus am bitieuses de la soeiete feodale que nous rencontrons des oeuvres im portees de l’etranger, mais, dejä au 15e sie- cle, apparaissent des groupes de sculptures indigenes. L’epoque prerom ane nous a legue des m onum ents de l’ a rt populaire italo- carlovingien avec trois rubans entrelaces ä Slivnica pres de M aribor et ä Batuje dans la vallee de la V ipava et ces m onum ents sont plus frequants en Istrie (Trieste, Koper, P iran etc.) et en C arinthie. P endant l’epoque romane, nous y rencontrons les trav au x de tailleurs de pierres de la Lombardie, p. e., dans la seconde moitie du l l e siecle, le portail de la chapelle M ali grad ä Kam nik et, au 12e siecle, le relief du dragon au clmteau de Cm urek. La statue de la V ierge de Velesovo, du debut du 1 3 « * siede, m ontre des traces du style de la France (Auvergne) et de l’Italie septentrionale. Des echos du style de la P orta della gloria ä Santiago da Com postella se trouvent dans les oeuvres de l’atelier qui etait, au milieu du 13e siecle, au service des benedictins de G ornji grad (statue de la Vierge ä Solčava, chapiteaux ä G ornji grad), ensuite au service de l’ordre Teutonique (relief de la Vierge dans la cliapelle de K rakovo ä L jubljana, l’ornem ent eil pierre de l’eglise de l’ordre Teutonique ä L jubljana, l’ornem ent en pierre de l’eglise de Leech ä G raz et le relief de la Yierge ä Seckau). Avec ce groupe, au troisieme q uart du 13e siecle, ap p a rait dejä le style gothique. Ä l a f i n d e l ’e p o q u e r o m a n e , l e s i n f l u e n c e s d u S u d - o u e s t d i s p a r a i s s e n t . L a s t a t u e d e l a V i e r g e ä Š e n t p e t e r p r e s d e C e l j e (1320 e n v . ) e s t d e j ä l ’o u r a g e d ’u n i n a i t r e s t y r i e n q u i r a p p e l l e l a ] ) l a s t i q u e e n i v o i r e f r a n g a i s e . Dans les villes du littoral istrien, au 1 - 4 - < ‘ siecle. l’influence venitienne se fait fortem ent sentir — p. e. dans le sarcopliage de St. Nazaire du milieu du 14e siecle dans la cathedrale de Koper. Influences deVenise et de l’Europe C entrale (Augs- bourg) se rencontrent dans la statue en bois de St. Nicolas ä Krestenica pres de Kanal. I.es echos de la sculpture du 14« siecle dans 1 ‘Europe C entrale (Rottweil, Augsbourg, Gmünd) se font valoir surtout en Styrie (statues de la Vierge ä Zdole pres de Kozje, ä Sv. L enart pres de Kostrivnica, ä G ornji Breg pres de Ptuj, ä R adlje sur la Drave), cependant, ä cette epoque nous ne pouvons pas encore parier d’un atelier local d’im portance. Le type m onum ental de la Pieta est represente p ar la statue ä Breg pres de Sevnica, d atan t du troisieme quart du H» siecle. En general, le style de la Styrie est plus progressif; dans les en­ virons de P tuj, nous rencontrons ä la fin du 14e siecle aussi l’echo direct de l'ecole de P arier ä Prague (masques a H ajdina, ä Ptuj, ä P tujska gora). Cette influence de P arier atteint aussi Budapest et Zagreb; en Carniole, nous avons des m asques dans l’eglise paroissiale ä Št. R upert en Basse-Carniole et des con­ soles de l’eglise de la chartreuse de Pleterje. P ar rinfluence de Prague, nous com prenons aussi m ieux les trois sculptures de Velika Nedelja, specialem ent l’ensemble des sculptures a P tujska gora du debut du 15e siecle, cependant, ä P tujska gora, on apergoit aussi dejä l’influence du style styrien, mais sans liaison directe avec le M aitre de Grosslobming. En general, le «style doux» est plus fort en Styrie qu’en Carniole. Nous pouvons assigner au cercle de H ans de Judenburg les statues de St. O swald ä Jezersko et de St. Georges ä W einberg en C arinthie et le m aitre autel de l’eglisc purois- siale a Bozen execute apres 1421, sous son influence modifiee p ar le Tyrol, mais les innovations du style styrien out de leur cote exerce leur influence ä l’Est, en C arinthie (p. e. l’autel de W iener N eustadt dans la cathedrale de St. Etienne ä Vienne) et en H aute Carniole (St. Jacques ä Petclinjek, Sie. C atherine ä Pevno pres de Crngrob). Au debut du 15« siecle, le style styrien a trouve son expres­ sion la plus appropriee dans le «style doux», mais, bientöt, nous apercevons des innovations venant du Nord qui, a la fin du siecle, se term inent par les influen­ ces de l’«ecole danubienne», tandis que les elements venant de la Souabe ne passent que bien affaiblis la frontiere etnique Slovene. Au 15e siecle, en Slovenie aussi, se developpe la differentiation de l’art, sourtout p ar les ateliers lies ä des localites et des corporations. Les prem iers signes du baroque de la fin du gothique, dans le sens de I'expression de Jakob Kascliauer, m ontre la statue de la Yierge ä Prepole na D ravskem polju, tandis que la St. Anne avec Vierge et E nfant (Semettertia) ä Radgona et la Vierge a Rogaševci en P rekm urje (env. 1480) rappelleut le style tie la statue de la Vierge de l’autel d’Eggenberg. En depit de la propriete feo- dale de Salzbourg, l’influence de l’art de Salzbourg en Slovenie est assez faible. Le groupe le plus im portant est forme p ar les epitaplies en m arbre rouge de Salzbourg. k P tu j et dans ses environs, dont le plus beau est celui du comte Frederic de P tuj, de 1439. Les masques de P arier d’env. 1400 ont leurs echos jusqu’au milieu du 15° siecle, dans l’ornem ent figural et architectural du cloitre des dom inicains et du baptistere de l’eglise prevötale ä Ptuj, ainsi que dans les consoles ä Ste Barbe v H alozah et dans les consoles et clefs de voüte ä Ste Barbe pres de Konjice (env. 1452); ces dernieres m ontrent dejä des traces du style m editerrane. Le relief des Trois Mages ä M ala Nedelja est apparante ä la Vierge au man- teau ä Strassgang, la statue de la Vierge ä Nova cerkev pres de Celje est en relation avec l’autel a St. Benedikten de 1518. La statue de la Vierge a D ornava et le C rucifiem ent ä O rehovski vrh pres de Radgona (debut du 16° siecle) s’ap- puient sur les feuilles graphiques du M aitre E. S. Au second q u art du 16e siecle, im atelier (de Radgona?) auquel appartiennent plusieurs sculptures dans l’eglise des Trois Mages v Slovenskih goricah et la Ste Anne avec Vierge et E nfant (Semettertia) ä Krem berg, m ontre dejä des traces de la renaissance. Un dialecte particulier de l’art oü se melent les accents de la H aute-C ar- niole, de la Styrie et. partiellem ent, meine de la C arinthie, est represente p ar les sculptures de la fin du gothique aux environs de Celje et de Konjice (Pol­ zela, Ljubno pres de G ornji grad, Straliice, Sv. M iklavž nad Č adranom etc.). I/im portation de la C arinthie p ar la vallee de la D rave est parvenue jusqu’ä M aribor (le relief de la N ativite dans 1 ’eglise M arija na Kamnu pres de Vuzenica, la Vierge assise dans la cathedrale ä M aribor, le C rucifie u Ruše etc.). Et nous rencontrons encore plusieurs sculptures carinthiennes dans la vallee de la Mi­ slinja (Troblje. Dolže etc.). Au debut du 16e siecle, les ateliers carinthiens de sculptures sont les plus im portants dans les Alpes orientales. II nous fau t cherclier leur origine pro- bablenient cliez Lukas Tausm an, le sculpteur encore un peu hypothetique de Villach, dont l’atelier a ete transporte probablem ent ä St. Veit an der Gian. Un atelier plus jeune ä Villach (m aitre H einrich?) est characterise p ar le style des plis paralleles, niais celui de St. Veit conserve la tradition du baroque de la fin du gothique avec quelques innovations de la Souabe et d’Augsbourg, et il atteint son apogee realiste dans les reliefs de la legende de Ste Emma ä Gurk. E ntre ces deux courants se place l’atelier de C aspar de Friesach. T.es sculptures de C arinthie s’exportent non seulem ent en Styrie, mais aussi dans le Frioul (Pontebba). dans le com te de Gorizia (l’autel de 1515 ä Sv. Križ pres de Kojsko, les statues ä M arija Snežna pres d’Avce), en H aute-C arniole (la Vierge ä S tra­ žišče pres de K ranj, le relief de la rencontre de Joachim et Anna ä Nemški Rovt — les deux oeuvres de C aspar de Friesach, St. Lam bert ä Lancovo pres de R a­ dovljica — oeuvre de l’atelier de St. Veit, deux reliefs ä Zgornji T uhinj — rap- pelant Lienhart Pam bstel etc.), et vers le Nord meme jusqu’ä Vienne. En H aute- Carniole, le centre de l’im portation de C arinthie est done entre R adovljica et K r a n j , o i l n o u s r e n c o n t r o n s a u s s i ä l ’o e u v r e p l u s i e u r s p e i n t r e s i f r e s q u e ( B l e d , S e l o p r e s d e Ž i r o v n i c a , T u p a l i č e p r e s d e K r a n j e t c . ) . Les differences regionales du style sont les plus fortes au Littoral. Elles sont visibles p. e. dans les statues de la Vierge du milieu et du troisieme quart du 15° siecle ä K analski Lom, k Kojsko, ä Podpeč (Istrie), ä Zanigrad etc. Les visages de ces statues sont realistes et rustiques, severes et durs. Les environs de Gorizia avec la vallee de la Vipava m ontrent des elements du style du Frioul et — assimiles — du Tyrol (le Couronnem ent de la Yierge ä Vitovlje). Les sta­ tues ä Golo brdo et les reliefs ä K ožbana suivent les principes de l’«ecole danu- bienne». Un second courant du style du L ittoral parvient, ä travers le Kras, en Basse-Carniole (la statue de la Vierge ä M uljava, ä Sm olenja vas pres de Novo mesto etc.), un troisiem e parvient, p ar Tolm in et Cerkno, en H aute-Carniole. Au type frioulien appartiennent les statues de la Vierge ä Brdo pres de Luko­ vica et a Rožnik pres de L jubljana, dans la seconde moitie du 15e siecle, cependant, les elements assimiles du style du F rioul et du Tyrol (Brixen) appa- raissent dans les ouvrages du Sculpteur en bois de la Vierge de Sopotnica et du Sculpteur en bois de la Vierge de Primskovo. Le prem ier a travaille probable- m ent ä Škofja Loka, le second ä K ranj. Au type frioulien appartiennent aussi la statue de St Thom as ä Rateče et, deja du milieu du I6e siecle, celle de St Jean B aptiste ä Komenda pres de Kamnik. Un dialecte particulier de l’art s’est developpe egalem ent en Carniole. 1 1 assimile a son type les courants des styles venant et du Sud et du Nord. Ses centres prineipaux etaient probablem ent L jubljana et Škofja Loka, peut-etre aussi K ranj et Kamnik. En 1500 env. travaillait ä Tržič le sculpteur Oswald, qui a execute Fautel pour Volče pres de Tolmin. Au m ilieu du 15e siecle parvint ä sa m aturite l’atelier de sculptures im portant de L jubljana, qui pourvoyait de ses sculptures (preponderam m ent en pierre) surtout la Basse-Carniole (Novo mesto, les environs de Stična, Kamen vrli), le B arje (Matena, Strahom er, N otranje gorice, Iška vas), la Carniole In ­ terieure (Preserje, Petkovec, Sv. T rije kralji a Rovte), le K ras (Vreme, Švar- eenek) et meme 1’Istrie (Sv. Prim ož pres de Završje) et p arv in t meine en H aute- C arniole (Javorje pres de Poljane, Voklo, Sv. Prim ož pres de K am nik, Repnje etc.). Dans cet atelier, nous voyons un idealisme conservatif prononce, avec des traditions du «style doux» septentrional assimiliees p ar le Kras, frequem m ent aussi des accents venitiens. L’un de ses m aitres principaux etait probablem ent Janez Lipec, l’auteur des statues d’Adam et d’£ve ä la facade de l’ancien hotel de ville d a L jubljana, de 1484 env. Au dernier q uart du 15e siecle, & Škofja Loka, vint ä la m aturite l'atelier du m aitre Jakob et travaillait jusqu’en 1517 env. Ce sculpteur assim ila eelecti- quem ent specialem ent les idees du style carinthien, s’appuya souvent sur les feuilles graphiques du M aitre E. S., devint le representant le plus ferme du b a ­ roque carniolien de la fin du gothique et, s’il est l’auteur de la table de Philippe au grenier de Škofja Loka et de l’epitaphe de Schw arz ä Stara Loka, meme de la renaissance. Ses ouvrages se trouvent dans toute la H aute-C arniole jusqu’ä Jesenice et Kam nik et meme en Styrie (le C rucifie ä Svetina pres de Celje), probablem ent aussi au Frioul. Et il relie la H aute-C arniole ä la Styrie aussi au prem ier q u art du 16° siecle. Un groupe de sculptures en bois, la Vierge ä Visoko pres du K ranj, la Vierge de Golce pres de Laško et les reliefs de la chaire ä Sv. Jošt pres de G ornji grad. proviennent peut-etre de Ljubljana. L’im portation de Salzbourg est representee, en 1500 env. p ar les reliefs de St. Nicolas ä Radovljica et l’Invention de la Sainte C roix ä Crngrob. Un groupe tres im portant de l’ornem ent en pierre figural, ap p arten an t a la H aute-C arniole et aux environs de Gorizia, a son centre principal en H aute- Carniole. II vit de la symbiose de la voüte ä etoile septentrionale et de la tradition des tailleurs de pierre dn Kras. L’atelier le plus im portant est celui de K ranj et Škofja Loka qui, au troisieme q uart du 15e siecle, a richem ent orne avec clefs de voüte et consoles les nefs des eglises paroissiales ä K ranj et ä Škofja Loka, ainsi que les sanctuaires ä Radovljica, M alenški vrh, Sv. Urli ä Tolmin, Št. Vid pres de V ipava et Slap pres de Vipava. Ici aussi, nous rencontrons encore des traces du «style doux». Au territoire de Škofja Loka et de G orizia ainsi que dans la Slovenie venitienne, cette tradition fut continuee p ar l’architecte Andre de Loka; ä Kamnik, cependant, au dernier tiers du 15e siecle, se developpait un atelier local dont les oeuvres principales sont: la nef de Sv. Prim ož pres de K am nik, Mali grad ä Kamnik, Bela pres de Špitalič, Utik, Kališče etc. Ce qui lui suit est degenere en a rt rustique (le sanctuaire de Sv. Prim ož, Moste pres de K am nik, Radom lje etc.). L’auteur des clefs de voüte dans Je sanctuaire de l’eglise paroissiale ä Škofja Loka, ä Sv. Filip in Jakob pres de Poljane, ä Sred­ n j a vas pres de K ranj ( S t e C atherine) etc. (1520—1530 e n v . ) , connu sous son monogram me H. R., m ontre dejä des traces de la renaissance. Sur le Kras, en C arniole Interieure et en Basse-Carniole, le caractere de cet ornem ent devient rustique. Son territoire v a jusqu’ä C i v i d a l e , Trieste (Kontovelj) et O p rtalj en Istrie, en Styrie jusqu’ä R adm irje pres de G ornji grad. Une variete speciale se developpe. suivant le modele de la H aute-C arniole, en Carniole Interieure (Cerk­ nica) et en Basse-Carniole (Št. R upert). A ux environs de V rhnika (Zažar, P ri­ stava pres de Polhov Gradec), nous rencontrons un groupe local dont l’influence em brasse, en p a r t i e , aussi la H a u t e - C a r n i o l e , les e n v i r o n s de Škofja Loka ( P e v n o , K rižna gora). En 1540 env. cette variete du Kras se term ine dans 1 ’ornem ent en pierre de 1 ’eglise St. Pierre ä D vor pres de Polhov Gradec. D ans ces ateliers de tailleurs de pierres, le gothique Slovene a realise son propre «style de l’espace». En 1520 env., a p p a rait ä L jubljana un atelier, proba- blem ent invite p ar l’eveque C hristof Räuber, qui m ontre de fortes traces du debut de la renaissance dA ugsbourg et du «style danubien». Ses monuments principaux sont l’autel de St. A ndre ä G ornji grad, de 1527, et les epitaphes des eveques R äuber et K acijanar ainsi que du general Jean K acijanar. L’epitaphe de Vilanders, ä Novo mesto, leur est apparente. La Stratigraphie geograpliique de la sculpture m edievale en Slovenie nous m ontre l’entrelacem ent tres visible de m ultiples courants d’a rt du pays et de l’etranger, qui ont trouve leur synthese la plus feconde au centre de la Slovenie. Des centres d’a rt ä l’etranger, au milieu du 14e siecle, il y a des echos du style de Rottweil et de G m ünd en varietes diverses, en 1400 env., l’art de P arier ä Prague, au 15e siecle, surtout au L ittoral et au K ras de la H aute-C arniole, un echo faible venant de Venise et un autre, plus fort, venant du Frioul, au debut du 16e siecle, cependant, predom inent, en H aute-C arniole et en Styrie, les ele­ m ents du style de C arinthie, auquels se joignent bientöt les innovations du «style danubien». L’influence de Salzbourg, en 15e siecle, est bien faible. En general, la terre Slovene a form e des artisans solides, qui ont fidelement repro- duit l’expression du pays, s’ils etaient d’origine slovene ou etrangere.