IZ SONČNE
ZAMBIJE

Leto 17, Št. 3, Lusaka, Božič, 1985.

Niso imeli prostora in lačni so bili.
Pastirji jim odstopijo od tega, kar
imajo: Toploto hleva, mleko in sir...
Modri jih počastijo s svojim nepri¬
čakovanim obiskom. Kralji so misli¬
li, da zlato pidpada njim, a nebeš¬
ki Oče ga je po njihovi ljubezni
do Odrešenika dal svojemu Sinu na
pot v Egipt. Naj vam, dragi sorod¬
niki, prijatelji in dobrotniki
Novorojeni da zaupanje v Očetovo
dobroto, odstrani razdvojenost, raz¬
prši pekoče skrbi, ohranja v zdrav¬
ju in vas blagoslavlja v letu 1986.

Slovenski misijonarji v Zambiji

2

RADKO RTJDEŽ PIŠE IZ KUMDJE

Novembra meseca sem se dal na grad¬
njo vodnjaka v Mukulaikwi. Voda!

Brez nje ni življenja. Obrnil sem
se tudi na vlado za pomoč. Odgovo¬
rili so mi, da denarja nimajo, dali
bi pa delavce, ki bi vodnjak skopa¬
li in ga zacementirali. Prevoz bi
bil moj in seveda nabava materijala.
Delavce sem vozil vsak ponedeljek
na delo iz Mumbwe v Mukulaikwo. V
petek pa nazaj. Imeli smo srečo.
Medtem ko marsikje kopljejo zelo
globoko,smo mi našli vodo že pri 13
metrih. Sedaj imamo pitno vodo, za¬
livali bomo pa tudi vrt in sadov¬
njak, brez česar ne sme biti nobena
misijonska postaja. Še nikdar v živ¬
ljenju nisem tako garal, kot ta
mesec.

Kot je p. Janez Mlakar napisal
v zadnji številki "Iz sončne Zambije','
smo sedaj trije Slovenci na isti po¬
staji. To se v preteklosti še ni
zgodilo. Bomo zavihali rokave in
šli skupno na delo. Te dni je z na¬
mi p. Rozman, ki se je vrnil s po¬
čitnic. Povedal je novodošlima, ka¬
ko si zamišlja smer svoje bivše
župnije in predvsem to, kaj se je v
osmih letih, kar je bil tu, nare¬
dilo.

John, stari katebist v F:ukulaikwi
se je naveličal dela in je odšel. Do¬
bil sem pa novega, po imenu Sspedi-
to. Zavetnik proti lenobi. Kako le¬
po zadeto! Je silno priden. Že pred
leti je bil katebist v drugi pro¬
vinci. Taro so mu umrli štirje otro¬
ci. Zato se je preselil in pustil
službo. Žalostna izkustva je poza¬
bil, gleda v prihodnost. Posebno
sem vesel, ker se na pridige pri¬
pravlja- in obiskuje ljudi.

3

DAN IZ ŽIVLJENJA KATONDW E J 3  KEG A

žitnika.

Tretji december. Sveti Frančišek
Ksaverij. Prvi svit naznani oblačen
dan. Dobro. Vročina zmerna. Zrak
poln vlage, mogoče bo pa le dež. Saj
je že cel mesec zakasnil. Ob šestih
imamo mašo. Drugod po svetu bi rekli:
Ob nesramno zgodnjem času. Med mašp
začne deževati. Nekoliko prezgodaj,
ker nas na dvorišču čaka osemtonski
tovornjak, ki ga je treba raztovori¬
ti. Cement in opeka. Mobiliziram vse
razpoložljive sile. Kljub rahlemu
dežju je v eni uri vse pod streho.
Dopoldne nadaljujem na pristavi. Vče¬
raj smo zaklali bika in danes je tre¬
ba oddati meso strankam. Stehtano in
razrezano mora biti. Eden od vrtnar r
jev prinese košaro blatnega krompir¬
ja. Saj res! Včeraj sem naročil, naj
ga izkopljejo, na dež nisem računal.,
Sredi dopoldneva sem spet doma.

Nobena podružnica ni danes na
programu. Zunaj dežuje, zato tudi po
drva v gozd ne moremo. Pa saj je v
hiši dovolj dela. Urejanje knjižnice
gre že proti koncu in zato se najprej
lotim le-te. Sredi popoldneva je do¬
stojno urejena. Potem se lotim pod¬
strešja. Že dolgo me je mikalo, da
bi iz podstršnih starin uredil majh¬
no muzejsko zbirko na verandi. Brskam
po podstrešju in zbiram. Kaj vse -bi
predmeti mogli povedati! Prvi jezuit¬
ski misijonarji ob Zambeziju so jih
pripeljali s seboj iz Evrope; še v
prejšnjem stoletju. Iz parnika so
jih v portugalski Beiri pretovorili
na rečne ladje in jih vlekli v no¬
tranjost kontinenta, kjer so prista¬
li na misijonu Miruru. Ko so leta
1910 Portugalci pregnali jezuite iz

4

svojih posesti, so se le-ti umaknili
čez reko Luangwo - na angleško stran.

S seboj so vzeli, kar so mogli in
tako opremili novi misijon Kapoche.
Toda tudi temu misijonu se je življe¬
nje kmalu izteklo. Pred dvajsetimi
leti je bil opuščen. Z misijonarji
so se izselile tudi častitljive "pre¬
mičnine” in končale na podstrešju v
Katondv/e. Danes je dan njihove reha¬
bilitacije. Bi radi videli zbirko?
Pridite in poglejte.

Zvečer sem utrujen, a zadovoljen.
Toda dan še ni končan. Med večerjo
potrka na vrata sel s podružnice Ka-
unga; "Pri nas se je zgodila nesreča.
Ignacij Mwale je klestil drevo ob cer¬
kvi in se pri tem ubil... Drvim tja,
upajoč, da je mož čiv. A ko pridem
v vas, mi povedo, da je bil Ignacij
na mestu mrtev. Vsa soseska je zbra¬
na in jok se razlega po dolini. Po¬
kleknemo in zmolimo žalostni del rož¬
nega venca. Še p. Radko Rudež jih je
učil. Le majhen ogenj daje nekaj svet¬
lobe. Rad nami črno nebo in blesteče
južne zvezde. Na obzorju neprestano
bliskanje ožarja vence gora. In tukaj
med slamnatimi strehami vasice kleči
množica in moli za svojega sovaščana.
Spomnim se na starine. Vsi njihovi
lastniki so ^e zdavnaj odšli po pla¬
čilo. Toda seme, ki so ga vsejali,
živi. Živi v ljudeh, ki vero in moli¬
tev jemljejo naravno, kot dihanje
ali spanec.

Jože Grošelj

PRILAGAJANJE

Na pot v Zambijo sem se zaustavil v
Rimu, kjer sem našel p. Marjana Sefa,
ki je pomagal med počitnicami pri
Radiju Vatikan, Na lep način me je
pregovoril, da. sem pristal na inter-

Od leve proti desni: Jože Grošelj,
Kristina Mlakar in Janez Mujdrica.
Slikano t v Ljubljani pri Boži Pleničar

vju o inkulturaciji, vživijanju misi-
jonarjenja v domačo afriško kulturo.
Sledeči dogodek lepo prikaže, kako
je ta problem delikaten.

V Kumbwi sem razpravljal s člani
Župnijskega sveta^razvoju župnije.
Razpoložili so se, postalo je prav pri¬
jetno. Začeli smo se tudi šaliti. Po¬
vedal sem jim tudi jaz, kako je kavboj
Jack snubil kavbojko Virginijo. Jack
pride k Virginiji, ki je ravno molzla
krave. "Bi me vzela?" "Bi," pravi Vir¬
ginija. "lovej mi le, kakšna je razli¬
ka med mano in tole kravo." Jack se
zmede in molči. "Jack, če ne veš, kak¬
šna je razlika med mano in kravo, si
pa vzemi kravo za ženol" Ni ga preveč
rada videla.

Pričakoval

sem,

ia se bodo smejali.
Čudno me pogledajo, potem pa mi eden
pravi: "Oče, pri n*as je največja ža¬
litev, če bi nekomu rekel, da naj po¬
roči žival." Janez ijujdrica

6

VRNITEV Z DOPUSTA

Med letošnjim dopustom sem obiskal
sorodnike, prijatelje in znance po
svetu. Povsod sem bil zelo gostoljub¬
no sprejet. Bog vam plačaj za ljubez¬
nivost in izkazano dobroto. Posebno
se še zahvaljujem misijonarjem Sv.
Vincencija v Torontu ter sorodnikom
in prijateljem v istem mestu. Potem
g. Jožetu Kopeinigu s Koroške ter
sobratom jezuitom v Sloveniji.

Mama je bila pa tudi zelo vesela
sinovega obiska, čeprav je bil pre¬
tkan z nitkami slovesa. Vesel sem
bil, ker so me brat in sestre z dru¬
žinami tako pozorno sprejeli; človek
se v tujini iahko naleze^navad^ ki
so teže sprejemljive. Nečaka, štiri¬
letnega Jerneja, sem pa razočaral.
Nisem mu bil prinesel krokodila, kot
je pričakoval. Z žarečimi očmi me je
gledal in poprosil: "Stric, ali si
mi prinesel krokodila?" "Je nrevelik,
da bi šel v avijon," sem mu odgovoril.
A mali ni bil zadovoljen. Zelo resno
mi je svetoval:"Zakaj pa nisi okno
odprl, da bi ven gledal."

Tudi med počitnicami nisem nehal
delati za misijon v Kumbwi. Planirane
so tri cerkvice in bolnica v Nangomi.
Za Veliki šmaren pa mi je zambijski
provincijal, p. Paul Brassil, poslal
obvestilo, da me pošilja v Kizito,
pomagat p. Lojzetu Podgrajšku. Cakalo
me je pa še drugo presenečenje: no¬
vembra meseca sem namreč zvedel, da
je moja dispozicija Sv. Ignacij v
Lusaki. "Rad bi videl, da prevzamete
delo hišnega ministra in pomoč na
župniji," je sporočil provincijal.

Tako se sedaj že vživijam v delo pri
Sv. Ignaciju, kjer je štiri leta de¬
loval p. Jože Kokalj. Iskren pozdrav.

Stanko Rozman

7

Verniki med mašo v Chelstonu; časte
Marijo na dan romanja, 30. avgusta.

MARIJINO SVETIŠČE

30. avgusta letos smo imeli celodnev¬
no romanje k Fatimski Materi Božji
v Chelstonu,. Navzoči so bili pred¬
stavniki vse nadškofije. Slovesnost
je vodil lusašlci nadškof Adrian Mun-
gandu. V Chelstonu smo se na romanje
pripravili z devetdnevnico. Tema je
bila posvečena odrešenju sveta, pred¬
vsem pa načinu, kako mi lahko pri
tem pomagamo. Za priložnost smo iz¬
dali Marijansko revijo, ki je vse¬
bovala celotni program devetdnevnice
in romanja. Verniki so se romanja v
velikem številu udeležili. Marsikdo
bi tudi rad prišel, a ni imel trans¬
porta. Nabavljamo pa avtobus, ki bo
romanja olajševal. Obenem bo pa to
izredna pomoč pri organiziranju du¬
hovnih vaj.

Lovro Tomažin

8

Ernest Benko  je težko dočakal p. Mi¬
ha Drevenška , čeprav se je le-ta
mudil na izrednem dopustu v domovi¬
ni. Obiskat je šel bolno mamo. Na¬
šel jo je na smrtni postelji. Poko¬
pali so jo na Vernih duš dan v Vid¬
mu pri Ptuju. F.‘ Miha ni bil mo¬
gel priti na očetov pogreb maja le¬
tos. Zato je bilo pri pogrebu ču¬
titi, da se je poslavljal od obeh
staršev. Naj počivata v miru. Sinu
in nam pa pomagata izprositi Božji
žegen na misijonsko polje.

Brat Zdravko Kravos  se je na dan
brezmadežnega spočetja oglasil v
Lusaki in vam tole sporoča: Poleg
dela v šoliin na vrtu sem pripravil
trinajst dečkov iz naše gimnazije
na krst. Prišel je sam škof Mazoro-
bwe ter dečke krstil in birmal s
še štirimi drugimi fanti. Za pri¬
hodnje leto pa pripravljam skupino
tridesetih fantov, ki bi bili ra¬
di krščeni. To mi dela veselje v
tej afriški vročini.

Izdajajo Slovenski misijonarji v
Zambiji.

Naslov P.O. Box 33CG84-, Lusaka,
Zambia.

Uredil Stanko Rozman
Tiskano Printed by Baptist Press
Lusaka, Zambia.