Ob koncu leta. gpiot piš čez golo strn Hitf nestalni čas, Kot v gladlri strugi val srebrn Samsvoj bežf od nas. Na vshodu jutra svit Poraja solnčen dan, Ko mir skrivnosten je razlit Čez višek in ravan. Bežf za hipom hip Naprej v poznano stner In zopet z neba bledi ščip V mrakotni zre večer. Kot piš čez golo strn Hiti nestalni čas, Kot v gladki strugi val srebrn Samsvoj bežf od nas. Žarf na veji cvet, Ko svdtuje pomlad; A skoraj ziblje se neštet Na njega mestu — sad. Pripeka solnčni žar In zori bujni plod ! Vesel na njivi je ratdr, Na vrtu mladi rod. Pa kmalu gozd je gol, Potresen z listi breg, Čez noč pa goro, grič in dol Poktije srež in sneg. Kot piš čez golo strn Hitf nestalni čas, Kot v gladki stiugi val srebrn Samsvoj beži od nas. Pred tabo tu zibel . . . In v nji otrok cvetoč ¦—¦ Nedolžen, srečen in vesel Kot sam si bii nekoč. A sžn mladostnih let Kot blisk zamrž nakrat — Mladenič spž med daljni svet Izbeglih sreč iskat. Na kraj mamljivih sanj Povrača se tnožak, Bridkostij sičnih in spoznanj Spomin mu je težak. Ko v Bogu je zaspdl, Prinese ga v pokčip Do mirnih posvečenih tal Pogrebcev črni tr6p. Kot piS čez golo stra Hiti nestalni čas, Kot v gladki strugi val srebrn Samsvoj beži od nas. Samsvoj? Onž, nikdar! Izginja čas kot dim — In mi na blagor ali kvar Hitfmo v večnost ž njim . . Jos. Volc