c. URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 19 Ljubljana, petek 28, maja 1982 989. Na podlagi petega odstavka 279. člena, 5. točke drugega odstavka 286. člena in 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. Sena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. maja 1982 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji mednarodnega sporazuma o kakau, 1980 Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji mednarodnega sporazuma o kakau, 1980, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije. \ St. 0101-386/82 Ljubljana, dne- 19. maja 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 990. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena in 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. maja 1982 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o prenehanju veljavnosti zakona o ratifikaciji pogodbe o skupnem financiranju severnoatlantskih oceanskih postaj Daje se soglasje k predlogu zakona o prenehanju veljavnosti zakona o ratifikaciji pogodbe o skupnem financiranju severnoatlantskih oceanskih postaj, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije. SL »10-146/82 Ljubljana, dne 19. maja 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. Cena 35 dinarjev Leto XXXIX 991. Na podlagi 5. točke 288. člena in 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. Člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. maja 1982 sprejela , ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Mongolijo o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Mongolijo o pravni pomoči v civilnih, družinskih- in kazenskih zadevah, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslala Skupščina SFR Jugoslavije. St. 010-15/82 Ljubljana, dne 19. maja 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 992. Na podlagi 335. in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1431, 158., 166., 167., 172., 178., 179.,. 186., 187., 196., 199. in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 38/81) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. maja 1982 sprejela ODLOK o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Skupščine SR Slovenije I V Komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za mednarodne odnose se izvolijo: z* predsednika: Rudi Čačinovič, delegat v Družbenopolitičnem zboru; za podpredsednika: Vlado U r šj č, delegat v Zboru občin; ze člane: Ivan C v ar, delegat v Zboru občin, Simon D u r e t i č, delegat v Zboru združenega dela, Tibor F u 1 e, delegat v Zboru občin, Francka H er g a , delegat v Družbenopolitičnem zboru, Stevan J a n e v s k i, delegat v Zboru združenega dela, Dušanka Janša, delegat v Zbor združenega dela, Boris Kompare, delegat v Zboru občin, Stefan Korošec, delegat v Družbenopolitičnem zboru, , Jože Marolt, delegat v Družbenopolitičnem zboru, Ivan V u š n i k, delegat v Zboru združenega dela. Izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev s področja zunanje politike in mednarodnih odnosov se v Komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za mednarodne odnose imenujejo: dr. Borut B o h t e , izredni univerzitetni profesor Pravne fakultete Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani, Dušan Dolinar, novinar in publicist, Marksistični center pri Centralnem komiteju ZK Slovenije, dr. Vladimir Klemenčič, redni univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani, Slavko Š t a n t e, viceguverner Narodne banke Slovenije za informacijski sistem, dr. Iztok Winkler, sekretar komiteja Mestne konference ZKS Ljubljana. II V Komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za' vprašanja borcev NQV se izvolijo: za predsednika: Franc Mrcina, delegat v Družbenopolitičnem zboru; 1 za podpredsednika: Angelca Vlasta Vidic, delegat v Zboru občin; za člane: Marija Aljančič, delegat v Družbenopolitičnem zboru, " Mira Čuček, delegat v Zboru združenega dela, Janez Jerman, delegat v Zboru združenega dela, Rade Kordič, delegat v Zboru občin, Boris Pavlin, delegat v Družbenopolitičnem zboru, Slavko Rajh, delegat v Zboru združenega dela, Ignac Voljč, delegat v Zboru občin. m V Komisijo Skupščine Socialistične repubtifce S8o- venije za informiranje se izvolijo: za predsednika: Vlado Beznik, delegat v Zboru občin; za podpredsednika: Drago Sotler, delegat v Zboru združenega dela; za Sane: Ervin Eržen, delegat v Zboru združenega dela, Sonja K ere c, delegat v Zboru občin, dr. Tone Krašovec, delegat v Zboru občin, Aljoša Drobnič, delegat v Družbenopolitičnem zboru, Zdenka Mazi, delegat v Zboru združenega dela, Ana Marija Melanšek, delegat v Družbenopolitičnem zboru, Stanislav Smolej, delegat v Zboru združenega dela, Majda Štruc, delegat v Zboru občin, Milenko Šetinc, delegat v Družbenopolitičnem zboru, Ivanka Vrhovčak, delegat v Družbenopolitičnem zboru. Št. 0201-1/82 Ljubljana, dne 19. maja 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 993. Na podlagi 335. in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 154., 158. in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 38/81), 44. člena poslovnika Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 20/76) ter odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov in komisije Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 23 in 26/74) je Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 19. maja 1982 sprejel ODLOK o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije I V Odbor za družbenoekonomske odnose Zbora združenega dela se izvolijo: za predsednika: Natan Bernot za podpredsednika: Vitomir Dekleva za člane: Vlaotimir B oh Mira Bračko Anton C i g 1 a r i č . Franc Dolenc Skrva Glavan Strne Ivan j ko Herman Kunej Jože M r z 1 j a k Andrej N araloSnik Imre Var j u Majda 2 eh el j. II V Odbor za družbenopolitični sisteih Zbora Združenega dela se izvolijo: za predsednika: Danilo B a šin ža podpredsednika: Marija M a s n e c za člane: Bojan Boštjančič Hi j a Bregar Jože Gerkšič Ranko Krašič Erika Likar Branko Merhar Danijel Nardin Franjo P o ko s Vihorka Potrč Dora Rihar Staša Trebežnik. III V Odbor za družbenoekonomski razvoj Zbora združenega dela se izvolijo: za predsednika: Jurij Dernovšek za podpredsednika: Marjan Grabnar za člane: Andrej B o 1 d i r e v Vlado Borovinšek Vinko K e r ž a n Aleksandra Kokelj Stojan K o k o š a r Vladimir Lavrač Miran Martinčič Lovro O n u k Mirko Pavšič Franc Vičar Ivo V u k. iv V Odbor za finance Zbora združenega dela se izvolijo: za predsednika: Bernard Krivec za podpredsednika: Janez Š t o j z za člane: Branka Car Edvin Devetak Vivina Klajnšček Ervin Kerčmar Boris L i e b e r Romana Logar Jože Majcen Davorin Marušič Peter Mihelič Franc Pirc Tomaž R o d m a n. V V Odbor za stanovanjsko-komunaina vprašanja in varstvo okolja Zbora združenega dela se izvolijo: za predsednika: Vida J e 1 e r za podpredsednika: Fedja Klavora za člane: Marinka Božič Igor Bratina Stane Divjak Ludvik J e r m a n Drago Klobučar Nada Konrad Brane Kozamernik Miro K r e t Tomaž Petriček Anton S e p e c Melita Trontelj. VI V Odbor za agrarno politiko Zbora združenega dela se izvolijo: za predsednika: Franc K r a b o n j a za podpredsednika: Bojan Turk za člane: Janez Bedrač Janez Bratkovič Božidar Colarič Tone Krajnc Martin Kržan Alojz Matjan Ervin P i t z Nevio P u c e r Zlata Ravnikar Jože Strnad Terezija Štefančič. Št. 02005-1/82 Ljubljana, dne 19. maja 1982. Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Martin Mlinar 1. r. 994. Na podlagi 335. in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 143., 158. in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 38/81) ter 38., 39., 40., 41., 42., 43. in » 45. Siena poslovnika Zbora občin Skupščine SR Slovenije (Uradni list ^IS, št. 20/76) je Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji 19. maj a 1982 sprej el ODLOK o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije I V Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj Zbora občin se izvolijo: za predsednika: Božo Kuharič za podpredsednika: Janez Kocijančič za člane: Stane G a v e z Silvo Gorenc Darinka Jereb Adolf Klokočovnik Janez Komel j Božo Kovačič Tihomir Kovačič Zvonko Ferlič Hrabro S t e r d i n. II V Odbor za družbenopolitični in komunalni sistem Zbora občin se izvolijo: za predsednika: Gorazd Mazej za podpredsednika: Uroš Dular za člane: Zorko Debeljak Mirko Hajdinjak Tone Luskovič Janez Pakiž Jure Perko Vesna Slokar Franc Tetitkovič Mirko Ukmar Stane Vlaj. III V Odbor za finance Zbora občin se izvolijo: za predsednika': Angelca Vrbnjak za podpredsednika: Stojan Petrič za člane: Bojan Gorjup Avgust Gregorčič Peter 'Habjan Vlado Marčinko Janez Merhar Jure Mlinar Viljem Petek Janko Simčič Cecilija Samu. IV V Odbor za urbanizem, stanovanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja Zbora občin se izvolijo: za predsednika: Bogomir Baraga za podpredsednika: Marjan Ašič za člane: Franc Filipčič Jože Furlan Nada Golob Franc Gornjak Marjan Gostinčar Ivo Miklavčič Stanislav Petek Zlatko Šafarič Rafael Usenik. St. 02004-1/82 Ljubljana, dne 19. maja 1982. Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Mitja Horvat 1. r. 995. Na podlagi 28. alinee 335. člena, 5. alinee 350. člena in 4. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. in 2. točke amandmaja VII k ustavi Socialistične republike Slovenije, 5. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. Člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. maja 1982 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnikov Ustavnega sodišča SR Slovenije in predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije I Za sodnike Ustavnega sodišča SR Slovenije se izvolijo: Mara B ešter Tone Bole t Bogdan Osolnik Jože Pavličič Jože P e r n u š Bojan Škrk. II Za predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije se izvoli: Joče Parmi*. St. 111-61/82 Ljubljana, dne 19. maja 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije . Predsednik Vinko Hafner 1. r. 996. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 60. člena, prvega odstavka 61. člena, prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka 62. člena in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77 in 4/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. maja 1982 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije Za sodnike Vrhovnega sodišča SR Slovenije se izvolijo: Milan Gaspari, predsednik Zakonodajnopravne komisije Skupščine SR Slovenije v delegatskem mandatu 1978—1982; Tomislav Grgič, . sodnik Vrhovnega- sodišča SR Slovenije, Nada Klemenčič, svetovalka v kabinetu predsednika Predsedstva SFR Jugoslavije, Borut-Marko Kobi, javni pravobranilec. Javnega pravobranilstva Gorenjske, Milan K osterca, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Marija Ude-Marinček, svetovalka repub- liškega sekretarja za pravosodje in upravo, Franc Mastnak, sodnik Višjega sodišča v Ljubljani, Jolanka Kuhar-Mevželj, sodnica Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Alenka Jelenc-Puklavec, sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, Boris Strohsack, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Janez Šinkovec, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije, _ ■ 2ivko Zobec, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije, SL Hl-13/80 Ljubljana, dne 19. maja 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 997. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena, tretjega odstavka 254. člena in prvega odstavka 359. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 60. člena, 61. člena, prvega odstavka 74. člena in 2. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77 in 4/82) je Skupščina ' Socialistične republike Slovenije na sejah zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 19. maja 1982 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani Razrešita se: Alenka Jelenc-Puklavec, dolžnosti sodnice Višjega sodišča v Ljubljani z 31. 5. 1982; Franc Mastnak, dolžnosti sodnika Višjega sodišča v Ljubljani z 31. 5. 1982. ( St. 111-137/82 Ljubljana, dne 19. maja 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 998. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee prvega odstavka 175. člena, tretjega odstavka 254. člena in 360. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 41. in 222. člena zakona o sistemu državne uprave in o. Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. maja 1982 sprejela ODLOK o razrešitvi in imenovanju namestnikov republiških sekretarjev in namestnikov predsednikov republiških komitejev l I Razrešijo se: Stanko Debeljak, dolžnosti namestnika republiškega sekretarja za finance Dore D o v e č a r, dolžnosti namestnika republiškega sekretarja za ljudsko obrambo Vladimir Fatur, dolžnosti namestnika predsednika Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo Jože H u m e r, dolžnosti namestnika predsednika Republiškega komiteja za kulturo in znanost Andrej Miklavčič, dolžnosti namestnika predsednika Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo Drago M i r o š i č, dolžnosti namestnika predsednika Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Marjan Premik, dolžnosti namestnika predsednice Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Aleksander S k r a b a n , dolžnosti namestnika predsednika Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve Vinko Trinkaus, dolžnosti namestnika predsednika Republiškega komiteja za informiranje. n Imenujejo se: Ciril Baškovič, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Jože. Humer, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za kulturo Dinko Leskovšek, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Cveto Majdič, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za energetiko Andrej Miklavčič, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Marjan Oblak, za namestnika republiškega sekretarja za finance Metka Oderlap, za namestnico predsednika Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve Anton Plut, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide Bruno Podreka, za namestnika predsednice Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Slobodan Rakočevič, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za informiranje Ivan Samec, za namestnika republiškega sekretarja za ljudsko obrambo Ivan Seničar, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Saša Škulj, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Viktor Žakelj, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za družbeno planiranje Jelka Z ek a r, za namestnico predsednika Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve. III Z delom nadaljuje: Peter Bekeš, kot namestnik republiške sekretarke za pravosodje in upravo. St. 111-6/82 Ljubljana, dne 19. maja 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednilc Vinko Hafner L r. 999. Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega in tretjega odstavka 27. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. maja 1982 sprejela ODLOK o razrešitvi in imenovanju namestnika javnega tožilca SR Slovenije Razreši se: Boris Šetina, dolžnosti namestnika javnega tožilca SR Slovenije. Za namestnika javnega tožilca SR Slovenije se imenuje: Stane Iglič, namestnik javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani. St. 111-57/82 Ljubljana, dne 19. maja 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenil Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1000. Na podlagi 30. alinee 335. Žlena in 8. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 8. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee prvega odstavka 175. člena, tretjega odstavka 254. Člena in tretjega odstavka 359. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 25. in 26. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list SRS, št. 21/75) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 19. maja 1982 sprejela ODLOK o imenovanju namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije Imenuje se: Franci Polak, za namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja SR. Slovenije. Št. 111-114/82 Ljubljana, dne 19. maja 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik ^ Vinko Hafner 1. r. . 1001. Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78 in 33-1608/80) ter v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29-1468/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 5. seji dne 20. maja 1982 sprejel SKLEP o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije / I Organizacije združenega dela, razen organizacij združenega dela s sedežem na območju občin Gornja Radgona,. Ljutomer, Ormož, Ptuj, Šentjur pri Celju in Zagorje ob Savi vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva 35 °/o zneska obračunanega prispevka solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev v letu 1981, ki se po določbah 20. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti" za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78 in 33-1608/80) vodi na posebnih računih pri organizacijah združenega dela. Sredstva iz prejšnjega odstavka vplačajo organizacije združenega dela na vplačilne račune pri Službi družbenega knjigovodstva do 10. junija 1982. II ' Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. - 1 Št. 402-04/82-1/1 Ljubljana, dne 20. maja 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. 1002. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb V. in VI. točke 11. člena pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev GOKOP TO »Grad-oeništvo in obrt' Rogaška Slatina z dne 29. 10. 1981, na seji dne 13. 5. 1982 odločilo : Ugotovi se, da določbe V. in VI. točke 11. člena pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev GOKOP TO »Gradbeništvo in obrt« Rogaška Slatina z dne 28. 10. 1961, niso v neskladju z ustavo in zakonom. Obrazložitev 1) Družbeni pravobranilec samoupravljanja Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri 2elju in Šmarje pri Jelšah je začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku, odločbe navedenega pravilnika, ki so ga sprejeli delavci na referendumu dne 29. 10. 1981. Predlagatelj meni, da se z določbami V. točke 11. člena, ki predvidevajo pridobitev točk za dela in naloge, katere so ovrednotene po različnem razponu (od 96 do 186 točk), dajejo točke zlasti na strokovno izobrazbo delavca, katera je pogoj za zasedbo omenjenih del in nalog. Meni, da je točkovanje po tem merilu odvisno od strokovne izobrazbe oziroma pomembnosti del in palbg ter so delavci na ta način postavljeni v neenakopraven položaj, saj na število točk neposredno vpliva stopnja izobrazbe delavca. Glede merila »odnos do dela« v VI. točki 11. člena pravilnika pa predlagatelj meni, , da je s tem merilom porušen princip objektivnih kriterijev v razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo,'ki temelji na načelu delitve po delu kot to določa prvi odstavek 126. člena zakona o združenem delu. GOKOP TO »Gradbeništvo in obrt« Rogaška Slatina v odgovoru navaja, da ima stopnja izobrazbe določen vpliv na pomembnost del in nalog, vendar ta vpliv ni pretežen. Z analizo razvida del in nalog je ugotovljeno, da ima npr. tehnični administrator, za katerega se zahteva srednja izobrazba, enako število točk kot šofer z osnovno šolo in izpitom C kategorije in da imajo vodje enot, za katere se zahteva srednja izobrazba, znatno višjo startno osnovo od posameznih delavcev — referentov z višjo ali visoko izobrazbo. Iz analize pomembnosti del in nalog izhajajo, da med zahtevano šolsko izobrazbo za posamezne naloge in višino startne osnove za OD. izražene v točkah^, ni izrazite povezanosti med strokovno izobrazbo in številom točk. Odnos do dela oziroma uspešnost delavca ugotavlja komisija na podlagi izplačil osebnih dohodkov. Med postopkom je bil dne 29. 4. 1982 na referendumu sprejet pravilnik o spremembah pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. S tem pravilnikom je določeno, da se v 6. točki 10. člena za besedo »delu« vejica nadomesti s piko, nadaljnje besedilo »ter aktivnost v samoupravljanju« pa črta. Dosedanje besedilo zadnjega odstavka VI. točke 11. člena se spremeni tako. da se glasi: »Oceno uspešnosti pri delu da za delavce delovnih skupin komisija za oceno uspešnosti pri delu, ki jo imenujejo delavci v delovni enoti za dobo enega leta, oceno uspešnosti pri delu vodij enot in vodje temeljne organizacije da delavski svet temeljne organizacije.« 2) Po zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 10/76) je stanodajalec dolžan sprejeti splošni akt o oddajanju stanovanj, v katerem zlasti določi merila za prednostni red, po katerem se oddajajo stanovanja, upoštevajoč stanovanjske potrebe, število družinskih članov ter drugo socialno in premoženjsko stanje pričakovalcev stanovanj, kadrovske potrebe stanodajalca in podobno (37. člen). Ustavno sodišče je ugotovilo, da so delavci v okviru samoupravnega urejanja z določbami 11. člena pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev, ki so bile sprejete na referendumu dne 29. 10. 1981 določili naslednja merila za določanje prednostnega reda za dodelitev stanovanja oziroma stanovanjskega posojila: stanovanjske razmere delavca, delovno dobo, dohodek delavca in družinskih članov, sodelovanje v NOV in internacija, pomembnost del in nalog, odnos do dela in socialne ter zdravstvene razmere v družini delavca. Predpisovanje in vrednotenje meril za določanje prednostnega reda za dodeljevanje stanovanj oziroma stanovanjskih pdsojil je samoupravna pravica delavcev, ki jo uresničujejo na podlagi vzajemnosti in solidarnosti v skladu z ustavo in zakonom. Ustavno sodišče ugotavlja, da merili »pomembnost del in nalog« (V. točka 11. člena pravilnika) in »odnos do dela« (VI. točka 11. člena pravilnika) nista v neskladju z ustavo in zakonom. Prvo merilo je v obravnavanem pravilniku ovrednoteno tako, da izključuje možnost, da bi bil prosilec subjektivno ocenjen po prostem preudarku, ker to merilo temelji na razvidu del in nalog. Strokovna oziroma šolska izobrazba je le eden od elementov za točkovanje del in nalog in nima pretežnega vpliva v oceni pomena del in nalog, ki jih delavec opravlja ter se točkuje s 5 do 30 točkami. Z drugim navedenim merilom »odnos do dela« pa se ocenjuje delavčeva uspešnost pri delu glede na količino in kvaliteto opravljenega dela ter točkuje z 1 do 20 točk na podlagi ustvarjenih rezultatov delavca. Iz ustavnih določb in določb zakona o združenem delu, izhaja, da sta zahtevnost del in nalog in delavčev prispevek oziroma rezultat dela dve od meril za delavčevo udeležbo pri delitvi sredstev za osebne dohodke in, da le delo in rezultati dela opredeljujejo materialni in družbeni položaj delavca. To so merila za uresničevanje pravic iz delovnega razmerja, s tem pa tudi pravice do stanovanja. Zato so delavci lahko tudi ti dve merili uvrstili med merila za določanje prednostnega reda, po katerem se oddajajo stanovanja. Opredelitev in ureditev teh dveh meril v obravnavanem pravilniku je v toliki meri objektivizirano, da omogoča oceno delavčevih rezultatov dela pri uporabi sredstev za skupno porabo. Ustavno sodišče je zato na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred ' Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe. z Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Ivan Repinc, Franc Simonič in Olga Vrabič. St. Ul 119/81-7 Ljubljana, dne 13. maja 1982. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože .Pavličič 1. r. Na podlagi prvega octšfavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80), predpisuje svet Republiške skupnosti za cene NAVODILO o pošiljanju cenikov Republiški skupnosti za cene v potrditev 1 Za proizvode in storitve iz pristojnosti republike, za katere je kot ukrep neposredne kontrole cen predpisano pošiljanje cenikov v potrditev, morajo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) pred začetkom uporabe cen oziroma povečanjem cen proizvodov in storitev poslati cenike v potrditev Republiški skupnosti za cene. 2 V ceniku morajo biti navedeni naslednji podatki: 1. Za spremembo cen obstoječih proizvodov ali storitev: a) naziv cenika (z navedbo blagovne skupine izdelkov oziroma storitev, za katere se predlaga sprememba cen) in naziv predlagatelja; b) ime proizvoda (s 6 mestno šifro po nomenklaturi za mesečno poročilo industrij e IND 1) oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehno-loških in komercialnih karakteristik (kadar gre za večje število proizvodov na enem ceniku se ti podatki lahko posredujejo posebej, vendar tako, da je nedvoumno zagotovljena povezava, iz katere je mogoče razbrati na kateri proizvod iz cenika se opis nanaša); c) mersko enoto; d) dotedanjo ceno za proizvode oziroma storitve oblikovane po predpisih veljavnih do dneva dostave cenika v potrditev, vrsta dotedanjih cen (proizvajalna, v prometu na debelo, v prometu na drobno) in dotedanji prodajni pogoji: kraj in način dobave (franko proizvajalec, franko naloženo v kraju proizvajalca, franko razloženo v kraju kupca, franko skladišče kupca ipd.), način obračuna embalaže z navedbo, ali se embalaža vrača ali ne, višina in način obračuna rizika za neprodano blago idr., delež za kritje stroškov, če je ta vračunan v prodajno ceno ipd.; e) novo predlagano ceno za proizvode oziroma storitve za katere se pošilja cenik v potrditev, z navedbo vrste cene (proizvajalna, v prometu na debelo, v prometu na drobno), če proizvajalec oblikuje cene na debelo ali na drobno navesti vkalkuliran delež trgovine j na debelo oziroma na drobno; f) odstotek povečanja; g) če so prodajni pogoji spremenjeni v odnosu na dosedanje prodajne pogoje navedene v podtočki 1 d te točke, nove prodajne pogoje. > 2. Za oblikovanje cen za nove proizvode oziroma storitve: a) vse podatke vsebovane v prejšnji podtočki pod a, b, c in g; • b) prodajno ceno proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, z navedbo vrste cene (proizvajalna, cena v prometu na debelo. cena v prometu na drobno). 3 Samoupravna organizacija ali skupnost mora k ceniku priložiti: a) izvleček iz zapisnika seje samoupravnega organa o oblikovanju cen v skladu s samoupravnim aktom in zakonom; t^) kdaj in na podlagi katerega akta oziroma predpisa je bila določena dotedanja prodajna cena oziroma prodajni pogoji za proizvode oziroma storitve in odstotek povišanja cen odobren v tem aktu; c) raven cen, ki je za proizvod oziroma storitev v skladu s predpisi veljala na dan 31. decembra predhodnega leta, če so bile cene navedene v podtočki b) te točke oblikovane po tem datumu; d) obrazložitev in dokumentacijo, da so cene iz cenika oblikovane na podlagi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona oziroma skladno z razdelavo teh kriterijev v samoupravnem splošnem aktu (samoupravni splošni akt o podrobni razdelavi kriterijev za oblikovanje cen, v skladu z določbo 3. odstavka 48. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen) oziroma samoupravnem sporazumu ali drugem aktu (samoupravni sporazum ali drugi akt o podrobni razdelitvi kriterijev v skladu z določbo 2. odstavka 48. plena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, če -je takšen samoupravni sporazum oziroma akt sklenjen za proizvode oziroma storitve iz cenika); e) količinski in vrednostni plan proizvodnje in storitve (za tekoče leto za katere se predlaga povečanje ceh oziroma oblikovanje cen za nove proizvode z opredelitvijo deleža teh izdelkov in storitev v celotnem prihodku samoupravne organizacije in skupnosti; f) izračun kazalcev iz 140. člena zakona o združenem delu za organizacijo združenega dela in primerjava s kazalci za podskupino, skupino ali panogo za preteklo leto in zadnje, razpoložljive podatke za tekoče leto; g) za proizvode in storitve, ki so pomembnejše iz širšega družbenega vidika, izjavo samoupravne organizacije in skupnosti — predlagateljice zahtevka ali in s kašnim uspehom so bile opravljene konzultacije z neposrednimi porabniki ali njihovimi asociacijami; h) mnenje ustreznega splošnega združenja oziroma Gospodarske zbornice Slovenije ali so cene iz cenika oblikovane v skladu s sprejeto politiko cen in programom za izvajanje politike cen za tekoče leto. Podtočko b) in c) se navaja samo pri zahtevkih za spremembo cen. 4 Pri uveljavljanju cen za nove izdelke v smislu odloka ZIS o tem, kaj se šteje za nov proizvod, ki je rezultat domačega znanstvenoraziskovalnega in razvojnega dela (Uradni list SFRJ, št. 70/80), so samoupravne organizacije in skupnosti dolžne predložiti tudi: a) za nove izdelke, ki so rezultat domačega znan-stveno-razvoj nega dela in so patentirani pri patentnem zavodu, ustrezen certifikat; b) za nove izdelke, ki so rezultat domačega znan-stveno-razvoj nega dela in niso patentirani (nov izdelek za jugoslovanski trg): — izjavo oziroma mnenje ustrezne institucije ali uporabnikov, ki so doslej uporabljali izdelke iz uvoza, — ceno in osnovne tehnično-tehnološke in komercialne značilnosti primerljivih' tujih proizvodov; c) za izdelke oziroma storitve, ki so novi le za samoupravno organizacijo in skupnost: — cene podobnih oziroma enakih izdelkov pomembnejših proizvajalcev v SFRJ z obrazložitvijo, iz katere je razvidno, da je primerjava ustrezna (prospekti, enake tehnično-tehnološke značilnosti); d) za izdelke oziroma storitve, ki pomenijo modifikacijo obstoječih lastnih izdelkov: — veljavno ceno obstoječega izdelka z obrazložitvijo razlike (tehnične, tehnološke, funkcionalne, vrednostne) do cene modificiranega izdelka; e) za sezonske proizvode ali storitve se smiselno uporabi vsebina tistega dela navodila, ki se nanaša na potrjevanje cen obstoječih proizvodov (tč. 1., 2., 3.), le da je v ceniku pod obstoječimi cenami potrebno navesti ceno primerljivih proizvodov ali storitev iz sezone prejšnjega let& z njihovimi primerljivimi teh-nično-tehnološkimi in komercialnimi značilnostmi. 5 Republiška skupnost za cene lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti še dodatne podatke in pojasnila, ki so potrebni za ocene, ali so cene iz cenika oblikovane v skladu s kriteriji, določenimi z zakonom oziroma s sprejeto politiko cen programom za izvajanje politike cen za tekoče leto. Po potrebi daje Republiška skupnost za cene pojasnila glede pošiljanja cenikov za posamezne proizvode iz skupin proizvodov, za katere je predpisano pošiljanje cenikov v potrditev. 6 Če v ceniku ni podatkov, dokumentacije in obrazložitve iz 2. do 4. točke tega navodila bo zahtevala Republiška skupnost za cene od samoupravne organizacije oziroma skupnosti naj cenik dopolni v roku, ki ne more biti krajši od 6 dni. Če samoupravna organizacija oziroma skupnost ne dopolni cenika v roku iz prvega odstavka te točke, se šteje, da cenik ni bil predložen, o čemer izda Republiška skupnost za cene ustrezen upravni akt. 7 Predpisana dokumentacija se dostavlja: — Republiški skupnosti za cene cenik (tj. točka 2 tega navodila) v treh izvodih, ostalo v tem navodilu navedeno dokumentacijo, v enem izvodu — pristojnemu splošnemu združenju oziroma Gospodarski zbornici celotno gradivo v enem izvodu. 8 Z dnem, ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o pošiljanju cenikov Republiški skupnosti za cene v potrditev (Uradni list SRS, št. 7/81). 9 Za cenike, katere so samoupravne organizacije in skupnosti do dneva, ko začne veljati to navodilo poslale Republiški skupnosti za cene v potrditev, se bo postopek končal po dosedanjih predpisih 10 To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik sveta Republiške skupnosti za cene Janez Lenasi 1. r. 1004. Na podlagi 15. in 16. člena ter v zvezi s tretjim odstavkom."8.. člena zakona 6 zajamčenem osebnem do-dohku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82) izdaja direktor Zavoda SR Slove-venije za statistiko ODREDBO o višini minimalnih življenjskih stroškov Minimalni življenjski stroški na delavca so v aprilu 1982 znašali 6.790 din.' St. 010-3/82 Ljubljana, dne 14. maja 1982. . * Direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko Tofiiaž Banovec 1. r. 1005. Na podlagi 40. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) ter 54. člena statuta Gospodarske zbornice Slovenije je skupščina GZS na 14. seji dne 11. maja 1982 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu 1. člen Prvi odstavek 5. člena se spremeni in glasi: »Pripravniška doba traja lahko najmanj šest mesecev in največ eno leto, če zakon ne določa drugače.« v 2. člen 11. člen se dopolni z novim petim odstavkom, kt glasi: . »Splošna združenja lahko za posamezne ali vse poklice stroke in Gospodarska zbornica Slovenije za poklice skupne več ali vsem strokam na pobudo organizacij združenega dela pripravi in sprejme skupne zasnove programa pripravništva.« Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek. 3. člen Te spremembe in dopolnitve pravilnika začno veljatt osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik GZS Andrej Verbič 1. r. 1006. Na podlagi 18. in 43. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, 32. in 113. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije in na podlagi 10. in 11. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije, uporabniki in izvajalci letaliških storitev sklepamo ■ SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije za obdobje 1981—1985 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom o temeljih plana razvoja letališč in letališke dejavnosti v Sloveniji (v nadaljevanju sporazum) smo se uporabniki in izvajalci na podlagi usklajenih strokovnih podlag in enotne metodologije sporazumeli o prevzemu konkretnih obveznosti pri razvoju letališke infrastrukture in letališke dejavnosti v srednjeročnem obdobju 1981 do 1985, da bi na ta način zagotovili kakovostne, varne in trajne letališke storitve. 2. člen . Udeleženci sporazuma bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju skladno s cilji, opredeljenimi v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost uresničevali naslednje skupne naloge: — omogočili združenemu delu hitrejše vključevanje v mednarodno delitev dela. — skupno načrtovali vrste in obseg letaliških storitev, . — oblikovali skupno mrežo letališč kot celotnega sistema letališke infrastrukture, — vključevali letališča v enoten koncept integralnega transporta, v cilju zmanjševanja družbenih stroškov transporta, — skupno načrtovali prometne povezave letališč, — uredili z dohodkovnim povezovanjem in interesnim združevanjem dela in sredstev soodvisnost udeležencev v letalskem prometu, — uskladili razvoj letališč z razvojem ostale prometne infrastrukture. II. RAZVOJNE USMERITVE 3. člen Za realizacijo usklajenih ciljev smo se udeleženci sporazuma dogovorili, da bomo v srednjeročnem planu 1981—1985 pričeli z izvajanjem dolgoročnega plana. V tem obdobju bomo uvedli sodobne tehnološke postopke in opremo za izvajanje kvalitetnih, varnih In trajnih letaliških storitev tako, da bomo: — športna letališča usposobili za šolanje kadrov, kakor tudi za potrebe SLO, — letališču v Slovenj Gradcu pridobili status terciarnega letališča, — terciarno letališče Portorož usposobili za javni letalski promet malih letal s kratkim pristajanjem in vzletanjem (STOL aviacija), — letališče Maribor vključili preko zbirnega blagovnega centra v integralni transport in ga izpopolnili za nudenje kakovostnih in varnih letaliških storitev ž ustrezno tehnologijo, — na letališču Ljubljana pričeli s pripravami za izgradnjo južnega terminala. v 4. člen Na podlagi usklajenih potreb o vrstah, obsegu in kakovosti letaliških storitev uporabniki in izvajalci predvidevamo naslednjo finančno rast letališkega prometa po posameznih letih na letališčih Portorož, Maribor in Ljubljana ter načrtujemo razvoj naslednjih vrst letaliških storitev: Na letališču Portorož bomo dosegli: — povprečno 20 operacij letal dnevno, — sprejeli in odpravili letno 10.000 potnikov, . — 300 ur poslovnega letenja na leto. Na osnovi teh fizičnih kazalcev in vrst zračnega prometa predvidevamo na vseh letališčih v Sloveniji 9 %> povprečno letno rast prometa letal, 13 %> povprečno letno rast števila potnikov in 17 °/o povprečno letno rast količine tovora. 5. člen Uporabniki in izvajalci se bomo sporazumeli o standardih in normativih kakovosti in varnosti letaliških storitev s posebnim aktom, ki ga bo samoupravna interesna skupnost za letališko dejavnost sprejela do konca leta 1981. Do takrat bomo upoštevali priznane mednarodne standarde nudenja letaliških storitev, določene s priporočili mednarodne organizacije za civilni zračni promet (ICAO). 6. člen Cene letaliških storitev bomo uporabniki in izvajalci oblikovali na osnovi upoštevanja naslednjih elementov: — materialne stroške po predpisanih standardih varnosti in sporazumno dogovorjenih standardih in normativih kakovosti in cenah, ki veljajo za čas zadovoljevanja skupnih potreb, — amortizacijo, določeno na podlagi kriterijev, določenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti, — sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatke, ki se na podlagi zakona krijejo iz dohodka v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na podlagi sporazumno dogovorjenih normativov potrebnega živega dela in sicer v skladu s samoupravnitti splošhim aktom o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo izvajalca, vendar največ do povprečnega osebnega dohodka in sredstev skupne porabe na delavci v prometni dejavnosti. — sredstva za razširitev materialne podlage dela, Če je tako določeno V samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti. Pri tem bomo za podlago oblikovanja cen upoštevali skupno dogovorjene standarde varnosti ter standarde in normative kakovosti letaliških storitev. Uporabniki in izvajalci se sporazumemo, da tako oblikovane cene praviloma pokrivajo enostavno reprodukcijo letališke dejavnosti. 7. člen Izvajalci se obvezujemo, da bomo amortizacijske stopnje oblikovali na osnovi zakona o amortiziranju infrastrukturnih objektov (Uradni list SFRJ, št, 58/76). Posamezne stopnje bomo opredelili v samoupravnih aktih. 8. člen Izvajalci letaliških storitev in posebni uporabniki letališč in letaliških storitev bodo svoje potrebe in interese vsklajevali s posebnimi sporazumi in pogodbami. 9. člen Za zadovoljitev usklajenih potreb in interesov uporabnikov in izvajalcev letaliških storitev ter kontinuirano uresničevanje programa razvoja letališke infrastrukture in letališke dejavnosti v letu 1981—1965, smo se udeleženci sporazumeli, da bomo zagotovili naslednji obseg investicijskih naložb: v mio din na Letališču Ljubljana — pripravljalna dela za izdelavo inve- sticijsko projektne dokumentacije za južni potniški terminal 100.000 — prometna in komunalna infrastruktura 280.000 Skupaj 380.000 na Letališču Maribor — zagotavljanje sredstev pogonske pri- pravljenosti in modernizacija sistemov za varen sprejem in odpravo letal 96.000 Slovenj Gradec — usposobitev letališča za varen javni zračni promet 17.700 Portorož — dograditev letališča za domači in mednarodni promet ter varno pristajanje malih letal (STOL aviacija) 24.000 Ostala športna letališča — ureditev maneverskih površin in ko- munalna ureditev za varno letenje in nemoten razvoj športnega letalstva 26.300 Skupaj naložbe v letališko infrastrukturo 544.000 Višino potrebnih sredstev za uresničevanje skupnega programa razvoja letališke infrastrukture in letališke dejavnosti bomo uporabniki in izvajalci zagotavljali iz naslednjih virov: — lastna sredstva izvajalcev 118.500 — združevanje ^uporabnikov ' 360.000 — krediti izvajalcev 65.500 Skvpaj sredstev 1 544.000 Za zagotovitev ciljev in nalog, dogovorjenih s tem sporazumom, bomo udeleženci vzajemno nepovratno združili 360 mio. din s prispevno stopnjo 0,28 °/o od davčne osnove temeljnih organizacij združenega dela. 10. člen Uporabniki in izvajalci ugotavljamo, da so navedeni programi le del dolgoročnih usmeritev, zato smo se sporazumeli, da bomo obveznosti za uresničitev dolgoročnih ciljev razvoja letališč prenesli v naslednje srednjeročno obdobje 1986—1990. 11. člen Izvajalci letaliških storitev se obvezujemo, da bomo z realizacijo programa razvoja letališke infrastrukture in letališke dejavnosti zagotovili sorazmerno dogovorjeno kakovost, varnost in trajnost letaliških storitev. 12. člen Uporabniki letaliških storitev se obvezujemo, da bomo v skladu s potrebami in interesi po zmanjšanju transportnih stroškov glede racionalizacije časa, zanesljivosti, varnosti in ekonomičnosti pri prevozu potnikov in tovora koristili komparativne prednosti letalskega prometa. 13. člen Izvajalci letaliških storitev v Sloveniji se zavezujemo, da se bomo povezali v najustreznejšo samoupravno obliko ter tako zagotovili enotno nastopanje na domačem in tujem trgu, usklajeno dogovarjanje z uporabniki glede razvoja letališke infrastrukture in letališke dejavnosti in enotno izobraževali ter usposabljali delavce, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela letališke dejavnosti. 14. člen Realizacija programa, zastavljenega s tem planom, je vezana na ustrezno zakonsko ureditev družbenoekonomskega položaja letališke dejainosti skladno z določili 6. točke 321. Mena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74). 15. člen Z ustrezno samoupravno povezavo in organizacijo bomo izvajalci zagotovili pogoje za uresničitev sklepov dogovorjenega programa tako, da se bomo ustrezno samoupravno organizirali v cilju izvrševanja določenih poslovnih funkcij kot so: skupno planiranje, razvoj, marketing, izobraževanje, nabava rezervnih delov in opreme iz uvoza, samoupravna regulativa, stdtitve aeroinženiringa in oblikovanja enotnih meril za ugotavljanje in delitev dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov. 16. člen Uporabniki in izvajalci letaliških storitev bomo v okviru samoupravnih organov Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost tekoče spremljali iz-. vajanje tega sporazuma, analizirali vzroke za odstopanje plana ter sprejemali in usklajevali ukrepe za odpravo motenj. 17. člen Udeleženci bomo spreminjali in dopolnjevali ta sporazum zlasti v naslednjih primerih: — pri bistvenih spremembah pogojev gospodarjenja — pri pojavu nove tehnologije v letališki dejavnosti — pri odločitvah in spremembah v planiranem družbenem proizvodu, kar bi imelo za posledico spremembo dolgoročnega programa. 18. člen e Spremembe in dopolnitve bomo sprejemali po postopku, ki velja za sprejem tega sporazuma. 19. člen Ta sporazum začne veljati z dnem, ko ga sprejmejo samoupravni organi uporabnikov in izvajalcev članov Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost in podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki. Prikaz planiranega obsega letal, potnikov in tovora na letališču Ljubljana v obdobju 1981—1985 Elementi Plan za leto Indeks 8/3 x981 1982 1983 1984 1985 1. Skupno število operacij letal 12.410 13.120 14.500 16.100 18.000 156,66 1.1. Letal v domačem prometu 7.220 7.430 8.270 9.280 10.530 156,12 1.2. V mednarodnem prometu 5.190 5.690 6.230 6.820 7.470 157,43 2. Skupno število potnikov 646.400 720.700 825.000 950.000 1,100.000 187,19 2.1. Število potnikov v domačem prometu 351.870 386.800 442.780 509.870 590.370 187,64 2.2. Število potnikov v mednarodnem prometu 294.530 333.900 382.220 440.130 509.630 186,66 3. Skupaj tovorni promet (v tonah) 6.600 8.000 9.500 11.200 13.500 220,95 3.1. Tovorni promet v domačem prometu 2.740 3.200 3.800 4.480 5.400 201,49 3.2. Tovorni promet v mednarodnem prometu 3.860 4.800 5.700 6.720 8.100 236,15 —-------------------'------------------------------------------------------------------------------------1- Opomba: Skupno število operacij pomeni število sprejetih in odpravljenih letal. Število letal v pristanku je polovica operacij. Prikaz planiranega prometa po vrstah na letališču Maribor v obdobju 1981—1985 Z^p' Elementi Plnirani obseg prometa v letu Indeks 1981 1982 1983 1984 1985 8/3 1. Skupno število operacij letal 3.600 4.000 4.400 5.000 5.500 171,88 1.1. Letal v domačem prometu 1.980 2.200 2.380 2.780 3.000 168,63 1.2. Letal v mednarodnem prometu 1.620 1.800 2.020 2.220 2.500 175,93 2. Skupno število potnikov 167.000 185.600 204.000 231.400 260.000 175,00 2.1. Število potnikov v domačem prometu 120.100 134.000 147.000 167.000 187.000 174,77 2.2. Število potnikov v mednarodnem prometu 46.900 51.600 57.000 64.400 73.000 175,90 3. Skupaj tovorni promet (v tonah) 1.345 1.541 1.880 2.294 2.800 253,85' 3.1. Tovorni promet v domačem prometu 589 671 811 981 1.215 248,47 3.2. Tovorni promet v mednarodnem prometu 756 870 1.069 1.313 1.585 258,14 Opomba: Skupno število operacij pomeni število sprejetih in odpravljenih letal. Število letal v pristanku je polovica operacij. s Predsednik skupščine Aloja Kokalj L r. 1097. Na podlagi 31. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije je Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije na svoji drugi seji dne 20. aprila 1982 sprejela SKLEP o ugotovitvi začetka veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije za obdobje 1981—1985 Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije za obdobje 1981—1985 veljaven, uporablja pa se od 1. januarja 1981. leta. Ljubljana, dne 20. aprila 1982. Predsednik skupščine Alojz Kokalj 1. r. 1008. ANEKS k samoupravnemu sporazumu o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije za obdobje 1981—1985 Uporabniki in izvajalci letaliških storitev smo se sporazumeli za naslednje spremembe samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije za obdobje 1981—1985: 1. Spremeni se 1. člen, tako da se glasi: »1. člen S tem samoupravnim sporazumom o temeljih plana razvoja letališč in letališke dejavnosti v Sloveniji (v nadaljevanju sporazum) smo se uporabniki in izvajalci sporazumeli, da bomo o prevzemu konkretnih obveznosti pri razvoju letališke infrastrukture in letališke dejavnosti v srednjeročnem obdobju 1981—1985, da bomo na ta način zagotovili kakovostne, varne in trajne letališke storitve.« 2. Spremeni se 3. člen, tako da se glasi: >3. člen Za realizacijo usklajenih ciljev smo se udeleženci sporazuma dogovorili, da bomo v srednjeročnem planu 1981—1985 pričeli z izvajanjem dolgoročnega pl&na. V tem obdobju bomo uvedli sodobne tehnološke postopke in opremo za izvajanje kvalitetnih, varnih in trajnih letaliških storitev tako, da bomo: — na letališču Ljubljana pričeli s pripravami za izgradnjo južnega terminala, — letališče Maribor vključili preko zbirnega blagovnega centra v integralni transport in ga izpopolnili za nudenje kakovostnih in varnih letaliških storitev z ustrezno tehnologijo, — letališče Portorož usposobili za javni letalski promet malih letal, — letališče v Slovenj Gradcu usposobili za javni letalski promet malih letal, — športna letališča usposobili za šolanje kadrov, kakor tudi za potrebe SLO.« 3. Spremeni se 4. člen, tako da se glasi: »4. člen Na podlagi usklajenih potreb o vrstah, obsegu in kakovosti letaliških storitev uporabniki in izvajalci predvidevamo naslednjo fizično rast letališkega prometa: 9 °/o povprečno letno rast prometa letal, V3*k povprečno letno rast števila potnikov in 17 6/o povprečno letno rast količine tovora. 4. Črta se 6. člen. 5. Črta se 7. člen. 6. Spremeni se 9. člen, tako da se glasi: »9. člen Za zadovoljitev usklajenih potreb in interesov uporabnikov in izvajalcev letaliških storitev, ter kontinuirano uresničevanje programa razvoja letališke infrastrukture in letališke dejavnosti v letu 1981—1985, smo se udeleženci sporazumeli, da bomo zagotovili naslednji obseg sredstev za: a) program, opredeljen v dogovoru o temeljih plana SR Slovenije 1981—1985 1. Letališče Ljubljana pripravljalna dela na izgradnji južnega potniškega terminala, zagotovitev varnega zračnega prometa — 304.000 2. Letališče Maribor za zagotovitev varnega zračnega prometa — 96.obo 3. Letališče Portorož za zagotovitev varnega javnega zračnega prometa — 20.000 4. Letališče Slovenj Gradec za zagotovitev varnega prometa — 15.000 5. Ostala športna letališča ureditev za varno letenje športne aviacije — 20.000 Skupaj — 455.000; b) ostale naložbe 1. Letališče Ljubljana prometna in komunalna infrastruktura — 128.160 2. Letališče Maribor modernizacija sistemov za varni sprejem in odpravo letal — 50.000 3. Letališče Portorož dograditev letališča za domači in mednarodni promet — 25.000 4. Letališče Slovenj Gradec usposobitev letališča za vami javni zračni promet — 10.000 5. Ostala športna letališča ureditev manevrskih površin — 20.000 Skupaj — 233.160 Skupaj a in b: 688.160 7. Za 9. členom se dodajo novi členi, ki se glasijo: »9a. člen Viri sredstev za naložbe v letališko infrastrukturo bodo zagotovljeni: a) za naložbe, dogovorjene v družbenem planu SRS z interesnim združevanjem gospodarstva v znesku 455.000, b) za ostale naložbe iz naslednjih virov: — krediti izvajalcev — 82.800 — lastna sredstva — 150.360 Skupaj 233.160 Skupaj a in b — 688.160 9b. člen Za zagotovitev ciljev in nalog, dogovorjenih s tem sporazumom, bomo udeleženci interesno združevali sredstva v višini 455 milijonov din. Osnova za združevanje v letih 1981—1985 po stopnji 0,28 ”/o bo od dela čistega dohodka, zmanjšanega za’ osebne dohodke in povečanega za amortizacijo nad minimalno z zakonom predpisano stopnjo. 9c. člen v Osnova za plačilo akontacije je poslovni obračun preteklega leta. Tekoče se plačujejo akontacije v višini 1/12 do 10. v mesecu. 9d. člen V primeru, da združena sredstva prekoračijo planirano vsoto bo skupščina odločala o vračilu sredstev. Kolikor pa ne bomo dosegli višine planiranih sredstev, bo skupščina odločala o rebalansu prispevne stopnje.« 8. Črta se 14. člen. 9. Črta se 17. člen. 10. Črta se 18. člen. Predsednik skupščine Alojz Zokalj 1. r. 1009. Na podlagi 31. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije je Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije na svoji drugi seji dne 20. aprila 1932 sprejela SKLEP o ugotovitvi začetka veljavnosti aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije za obdobje 1981—1985 Skupščina Samoupravne interesne skupnosti ugotavlja, da, je aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije za obdobje 1981—1985 veljaven, uporablja pa se od 1. januarja 1981. leta. Finančne obveznosti, ki izhajajo iz aneksa se obračunajo na osnovi poslovnega obračuna TOZD preteklega leta po stopnji 0,28 % iz dela čistega dohodka TOZD, zmanjšanega za osebne dohodke in povečanega za amortizacijo iznad minimalne z zakonom predpisane. Zavezanci poravnavajo obveznosti na žiro račun Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije št. 51500-681-43260 pri SDK Kranj. Ljubljana, dne 20. aprila 1982. Predsednik skupščine Alojz Zokalj 1. r. 1010. Na podlagi 31. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije je skupščina samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost na svojem zasedanju dne 20. aprila 1982 sprejela STATUT Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem statutom se v skladu z določili samoupravnega sporazuma' o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije (v nadaljevanju skupnost) ureja: — ime, sedež in dejavnost skupnosti, — organizacija skupnosti. — sestava, pooblastila in odgovornosti skupščine skupnosti in ostalih organov, — samoupravno planiranje v skupnosti, — pravice in obveznosti skupnosti, — nadzor organov upravljanja, — reševanje sporov in druge zadeve skupnega pomena. 2. člen Ime skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za letališko dejavnost Slovenije, p. o. Sedež skupnosti je: Zgornji Brnik 130a. Štampiljka skupnosti je okrogle oblike z besedami .Samoupravna interesna skupnost za letališko dejavnosti Slovenije. 3. člen Skupnost odgovarja za obveznosti v pravnem prometu z drugimi z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. 4. člen Odgovornost članov skupnosti za obveznosti skupnosti je omejena subsidiarna do višine združenih deležev članov. 5. člen Člani skupnosti so uporabniki in izvajalci letaliških storitev, določeni v 5. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije, ki sprejmejo samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne' skupnosti in ga podpišejo njihovi pooblaščenci. ' 6. člen Skupnost vodi register članov skupnosti in sicer ločeno za uporabnike in izvajalce letaliških storitev. 7. člen Skupnost opravlja naloge določene v 2. in 3. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti. Glavna dejavnost skupnosti je zagotavljanje in usklajevanje razvoja in varnosti letališke infrastrukture. II. II. ORGANI UPRAVLJANJA SKUPNOSTI 1. Skupščina^ skupnosti 8. člen Člani skupnosti oblikujejo skupščino, kot nsjvišji organ upravljanja skupnosti. Skupščino skupnosti sestavljata dva zbora in sicer: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev letaliških storitev. Zbor uporabnikov ima 2-7, zbor izvajalcev pa 10 delegatskih mest, tako da ima skupščina skupnosti 37 delegatskih mest. 9. člen Skupščina skupnosti ima naslednje pristojnosti: — sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti; — sprejema ukrepe za izvajanje planov skupnosti; — predlaga sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti; — predlaga spremembe in dopolnitve tega statuta; — odloča o cenah letaliških storitev; — sprejema zaključni račun skupnosti; — sklepa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z organizacijo združenega dela, ki opravlja strokovna in administra-tivno-tehnična dela za skupnost in njene organe; — voli predsednika skupnosti, njegovega namestnika in tajnika skupnosti; — imenuje - izvršni odbor skupščine ter druga stalna in občasna telesa; — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti; — voli arbitre za reševanje sporov; . — opravlja druge naloge v skladu s tem statutom. 19. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev volita predsednika zbora in njegovega namestnika za mandatno dobo 4. let in skupno odločata o zadevah, določenih v prejšnjem členu tega statuta, 11. člen Predsednika skupščine skupnosti in njegovega namestnika izvoli skupščina izmed delegatov zbora uporabnikov za mandatno dobo štirih let in sicer s soglasjem Republiške konference SZDL in je lahko ponovno izvoljen še za eno mandatno dobo. 12. člen Predsednik skupščine skupnosti oziroma njegov namestnik ima naslednje pristojnosti: — sklicuje in vodi zasedanje skupščine; — usklajuje in usmerja delo zborov skupščine in njenih organov; — podpisuje sklepe in akte skupščine; — skrbi za zakonitost in javnost dela skupščine; — opravlja druge naloge, določene s tem s tatu-" tom in poslovnikom. 13. člen Predsednik skupščine skupnosti je za svoje delo odgovoren delegatom zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Predsednik skupščine se lahko odpokliče pred iztekom mandatne dobe, če ne izpolnjuje obveznosti, določenih v prejšnjem odstavku, če tako odločijo delegati obeh zborov z večino glasov. 14. Hm Pred glasovanjem za odpoklic morajo delegati skupščine dobiti mnenje Republiške konference SZDL. O razrešitvi predsednika skupščine odloča skupščina skupnosti. 2. Izvršni odbor 15. Sen Skupščina skupnosti ima izvršilni organ — izvršni odbor, ki ima 9 Članov. Člane izvršnega odbora imenuje skupščina skupnosti za mandatno dobo 4 let. Člani izvršnega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in njegovega namestnika. Zbor uporabnikov imenuje v izvršni odbor 6 članov, zbor izvajalcev pa 3 člane. 16. člen Izvršni odbor opravlja zlasti naslednje naloge: — izvršuje sklepe skupščine skupnosti; — pripravlja gradivo za zasedanje skupščine skupnosti; , — odloča o zadevah, ki se nanašajo na ureditev medsebojnih odnosov članov skupnosti na načelih, ki jih je o teh zadevah, sprejela skupščina skupnosti; — proučuje posamezne zadeve in jih posreduje skupščini, če so le-te v pristojnosti skupščine skupnosti; — pripravlja osnutke samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter ^jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini skupnosti; — sprejema sklepe za izvajanje samoupravnih sporazumov, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti v skladu s sklepi skupščine; — obravnava vprašanja, predloge in pripombe s področja delovanja skupnosti; — organizira izdelavo informacij, analiz, elaboratov in študij za potrebe skupnosti; i — odloča o plačilu dela tajnika SIS — odloča o drugih zadevah, ki mu jih naloži skupščina skupnosti. 17. člen Predsednik izvršnega odbora ima naslednje pristojnosti: — vodi delo izvršnega odbora; — zastopa skupnost in podpisuje za skupnost; — sklicuje in vodi seje izvršnega odbora; — odgovoren je za izvrševanje sklepov skupščine in izvršnega odbora; — usmerja delo strokovne službe skupnosti in opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina skupnosti. 18. člen Člani izvršnega odbora so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti. Za odpoklic oziroma razrešitev članov izvršnega odbora se uporabljajo ista določila, kakor za odpoklic predsednika skupščine. 3. Stalna in občasna telesa skupnosti 19. člen Skupščina skupnosti oziroma izvršni odbor lahko po potrebi imenujeta stalne ali občasne komisije. 20. člen S sklepom o ustanovitvi komisije se določi področje dela, sestava komisije in način dela. 4. Tajnik Skupnosti 21. člen ' Tajnik skupnosti opravlja naslednje naloge: — organizira seje organov skupnosti; — zagotavlja pripravo gradiva za zasedanje skupščine; — sodeluje pri izdelavi samoupravnih splošnih aktov skupnosti in opravlja druga dela v zvezi z de- . : lovanjem skupnosti; — usklajuje delo med samoupravnimi organi skupnosti in družbenopolitičnimi skupnostmi; — usklajuje delo med samoupravnimi organi skupnosti in DSSS Aerodroma Ljubljana; — zagotavlja izvajanje in uresničevanje sklepov samoupravnih organov skupnosti oziroma organiza-ranje postopkov za uresničevanje sklepov skupnosti; — organizira delo samoupravnih organov skupnosti skladno z akti skupnosti; — organizira in zagotavlja delovanje delegatskega sistema; — izvaja operativne naloge po sklepih skupščine in drugih Samoupravnih organih skupnosti; — usklajuje aktivnost samoupravnih organov skupnosti na področju SLO in izvaja sklepe teh organov. 22. člen Funkcija tajnika skupnosti je lahko volonterska ali profesionalna. Tajnika skupnosti imenuje skupščina skupnosti na podlagi javnega razpisa za obdobje 4 let in je lahko po izteku mandata po predpisanem postopku ponovno imenovan, in sicer, če je ta funkcija profesionalna. Tajnik, skupnosti uresničuje svoje pravice in obveznosti v DSSS Aerodroma Ljubljana, ki opravlja strokovna dela za skupnost. Tajnik skupnosti je pri-svojem delu samostojen in odgovarja za svoje delo skupščini skupnosti, ki ga je imenovala. 23. člen Delavec, ki opravlja dela in naloge tajnika skupnosti, mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka šola družbene ali tehnične smeri, •— 5 let delovnih izkušenj, —moralnopolitična neoporečnost, — aktivno obvladanje vsaj enega svetovnega jezika. Poleg navedenih pogojev mora biti kandidat družbenopolitično razgledan in aktiven, z moralnimi vrlinami in ustvarjalnim odnosom do uveljavljanja samoupravnega sporazumevanja in dogovar-' jan j a. HI. ODLOČANJE V OJR.GANIH SKUPNOSTI 24. člen Skupščina skupnosti odloča na zasedanju obeh zborov, ki enakopravno odločata o vseh zadevah iz pristojnosti skupščine. Za veljavno sklepanje je potrebna navzočnost večine delegatov v vsakem zboru. 25. člen Sklep o posamezni zadevi iz pristojnosti skupščine skupnosti je sprejet, če ga sprejmeta oba zbora z večino-glasov vseh delegatov v zboru v enakem besedilu na ločenem glasovanju. 26. člen V primeru, da zbora predloga, o katerem ločeno glasujeta, ne sprejmeta v enakem besedilu, ali če predlog v posameznem zboru ni sprejet, se . prične usklajevalni postopek. 27. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev imenujeta v usklajevalno komisijo vsak po tri člane. Usklajevalna komisija je dolžna pripraviti predlog enotnega predloga, ki ga posreduje obema zboroma. 28. člen ' Če pri ponovnem glasovanju odločitev ni sprejeta v obeh zborih, oziroma Se usklajevalna komisija ne oblikuje enotnega predloga, se zadeva preloži na naslednje zasedanje skupščine skupnosti, kjer se ponovno glasuje o predlogu. 29. člen V primeru, da nesoglasja z usklajevanjem ni mogoče odpraviti, se zadeva predloži v reševanje notranji arbitraži. 30. člen Delegati v zboru uporabnikov in izvajalcev imajo pravico in dolžnost,. da delajo po pooblastilih članov skupnosti in v skladu s smernicami delavcev, ki so jih izvolili ter s temeljnimi stališči organizacij, ki so jih delegirale v skladu s skupnimi in splošnimi interesi. IV. REŠEVANJE SPOROV 31. člen Člani skupnosti so soglasni, da bodo medsebojne spore reševali sporazumno na podlagi sporazumevanja in dogovarjanja. 32. člen Za reševanje sporov med skupnostjo in, njenimi člani oziroma med člani skupnosti, se člani skupnosti dogovorijo, da spore predložijo v reševanje notranji arbitraži. 33. člen Notranjo arbitražo sestavlja 10 arbitrov, in sicer 5 izmed delegatov zbora uporabnikov in 5 zbora izvajalcev. Arbitre izvoli skupščina skupnosti. 34. člen Stranke v sporu z liste arbitrov imenujejo vsaka po dva arbitra, ki skupaj imenujejo predsednika arbitraže. 35. člen Notranja arbitraža prične z delom na podlagi pismene zahteve strank v sporu. 36. člen Arbitraža odloča z večino glasov. V. V. NADZOR NAD DELOM SKUPNOSTI 37. člen Nadzor nad delom skupnosti, izvajanjem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov opravljajo: — člani skupnosti neposredno; — skupščina in njeni organi; — odbor samoupravne delavske kontrole. 38. člen Neposreden nadzor opravljajo člani skupnosti predvsem z obravnavo poročil o delu skupnosti, opozarjanjem organov skupnosti na nepravilnosti pri njihovem delu in s tem, da urejajo odgovornosti delegatov za njihovo delo v skupnosti 39. člen Skupščina skupnosti nadzira izvrševanje svojih sklepov, delo skupnosti, delo izvršnega odbora in drugih organov skupščine skupnosti tako, da spremlja izvajanje sklepov organov skupnosti, samoupravnih splošnih aktov in sprejema ukrepe za njihovo izvajanje. 40. člen Odbor samoupravne delavske kontrole sestavlja šest delegatov, od katerih izvoli vsak zbor po 3 delegate. . 41. člen Delegati odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo izmed sebe predsednika odbora in njegovega namestnika. 42. člen Mandatna doba delegatov odbora samoupravne delavske kontrole traja 4 leta. 43. člen Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje: — uresničevanje sklepov organov upravljanja skupnosti; — izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov' skupnosti; — uporabo sredstev, ki se združujejo v skupnosti; — pravilnost strokovne službe skupnosti; — opravlja druge zadeve. 44. čle. Odbor samoupravne delavske kontrole je dolžan o svojem delu in stališčih obveščati skupščino skupnosti. 45. člen Za reševanje del s področja SLO imenuje skupščina tričlanski odbor za SLO. VI. ENOTE SKUPNOSTI 46. člen Uporabniki in izvajalci letaliških storitev, ki imajo posebne interese za poslovanje in razvoj posameznih letališč, lahko s sklenitvijo posebnega samoupravnega sporazuma ustanovijo enoto samoupravne interesne skupnosti. 47. člen Enote samoupravne interesne skupnosti, določene v prejšnjem členu, se lahko ustanovijo le s predhodnim soglasjem skupščine skupnosti. 48. člen Pri urejanju odnosov v enoti skupnosti upoštevajo uporabniki in izvajalci osnove, sprejete s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi^ samoupravne interesne skupnosti in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti. 49. člen Pravice in obveznosti enote skupnosti se natančneje določijo s statutom enote skupnosti, ki ga potrdi skupščina skupnosti. VII. PLANIRANJE V SKUPNOSTI 50. člen Uporabniki in izvajalci letaliških storitev s planiranjem v skupnosti uresničujejo skupne interese in cilje, pri opravljanju letališke dejavnosti. 51. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti za srednjeročno obdobje določajo uporabniki in izvajalci medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti zlasti pri določanju: — načrtovanja vrste in obsega letaliških storitev, — oblikovanja letališke mreže kot celotnega sistema letališke infrastrukture, — vključitve letališč v enoten koncept integralnega transporta, v cilju zmanjševanja družbenih stroškov transporta, — načrtovanja prometnih povezav letališč, — soodvisnosti udeležencev v letalskem prometu z dohodkovnim povezovanjem in interesnim združevanjem dela in sredstev, — vsklajenega razvoja letališč z razvojem ostale prometne infrastrukture. 52. člen Srednjeročni plan skupnosti izhaja iz določil samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana in vsebuje zlasti: — analizo uresničitve predhodnega srednjeročnega plana skupnosti; — glavne smeri in kazalce tekoče dejavnosti in razvoja letališke dejavnosti; — fizični obseg letaliških storitev; — standarde in normative kakovosti posameznih letaliških storitev; — amortizacijske stopnje; — kriterije in merila za oblikovanje cen posameznih letaliških storitev; — objekte z opremo, ki se bodo gradili, njihovo lokacijo; — višino sredstev, ki se bo združevala za realizacijo programa; — obveznost za odplačilo kreditov za že izgrajene objekte letališke infrastrukture; — obveznosti za zagotavljanje sredstev za odpravljanje motenj v poslovanju temeljnih organizacij izvajalcev letaliških storitev; — način združevanja sredstev za letališko infrastrukturo in letališko dejavnost. 53. člen Letni plan vsebuje zlasti analizo uresničevanja srednjeročnega plana za prejšnje leto, ukrepe za uresničevanje nalog srednjeročnega plana skupnosti za načrtovano leto, skladno s pogoji in možnostmi družbenoekonomskega razvoja in ukrepov ekonomske politike. Z letnim planom se kontinuirano dopolnjuje in usklajuje srednjeročni plan skupnosti. Z letnim planom se uporabniki in izvajalci letaliških storitev dogovorijo o višini združenih sredstev za razvoj letališke dejavnosti. VIII. OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA SKUPNOST 54. člen Strokovna, strokovno-administrativna in admi-nistrativno-tehnična dela za skupnost in njene organe opravlja Aerodrom Ljubljana na podlagi samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklene s skupnostjo. 55. člen S samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih se določijo: — strokovna, strokovno-administrativna in ad-ministrativno-tehnična dela, ki jih strokovna služba opravlja za skupnost; — pogoji in način opravljanja dela; — organizacijski in kadrovski sestav strokovne službe; — način pokrivanja stroškov strokovnih služb; — odgovornost strokovnih služb za opravljanje dela; — druge zadeve. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 56. Člen Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti, veljati pa začne, ko je objavljen v Uradnem listu SRS. 57. člen Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo po postopku, ki velja za sprejem statuta. 58. člen Določila tega statuta razlaga skupščina skupnosti. Ljubljana, dne 20. aprila 1982. Predsednik skupščine Alojz Žokalj 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI idil. Na podlagi programa prioritetnih investicij v objekte in naprave za oskrbo z vodo, kanalizacijo, toplotno energijo in plinom na Območju ljubljanskih občin za leto 1982, ki sta ga sprejela zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin na 18. seji dne 9. aprila 1982 sklepamo: 1. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, ki ga zastopa predsednik Teodor Dovečar 2. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, ki ga zastopa predsednik Jurij Zavec 3. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center, ki ga zastopa predsednik Milan Slemnik 4. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki ga zastopa predsednica Gabrijela Jelen 5. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška, ki ga zastopa predsednik Dušan Brekič 6. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki ga zastopa predsednik Jožko Vučemilo 7. Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, ki jo, zastopa predsednik IO Miloš Pirc 8. Komunalna skupnost občine Ljubljana Bežigrad, ki jo zastopa predsednik IO Boris Andree 9. Komunalna skupnost občine Ljubljana Center, ki jo zastopa predsednik IO Božo Arhar 10. Komunalna skupnost občine Ljubljana Šiška, ki jo zastopa predsednik IO Stane Žagar 11. Komunalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki jo zastopa predsednik IO Srečko Zorn 12. LB — Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana, ki jo zastopa direktor Slavko Korbar 13. DO Vodovod — Kanalizacija, ki jo zastopa glavni direktor Drago Lipič 14. DO Vodovod — Kanalizacija — TOZD Kanalizacija Ljubljana, ki jo Zastopa direktor Jože Kolar 15. DO Vodovod — Kanalizacija — TOZD Mestni vodovod Ljubljana, ki jo zastopa direktor Stefan Flisar 16. DO Energetika Ljubljana, ki jo zastopa v. d. direktorja Slavko Lambergar 17. DO Energetika — TOZD Komunalna energetika Ljubljana, ki jo zastopa direktor Andrej Ciuha 18. DO Energetika — TOZD Plinarna Ljubljana, ki jo zastopa direktor Dušan Jazbinšek N SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za uresničitev programa prioritetnih investicij v objekte in naprave za oskrbo z vodo, kanalizacijo, toplotno energijo in plinom na območju ljubljanskih občin za leto 1982 1 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma ugotavljamo: — da sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin dne 9. 4. 1982 sprejela program prioritetnih investicij v razširjeno reprodukcijo individualnih komunalnih objektov in naprav za leto 1982, ki temelji na srednjeročnem programu razširjene re- produkcije individualnih komunalnih objektov in naprav za obdobje 1981—1985; — da program prioritetnih investicij za leto 1982 vsebuje vse nerealizirane investicije iz programa za leto 1981 in obenem zagotavlja izgradnjo predvsem tistih objektov in naprav komunalne infrastrukture, ki zagotavlja realizacijo' programov usmerjane stanovanjske gradnje v letu 1982; — da je realizacija programa možna le z doslednim združevanjem vseh razpoložljivih namenskih sredstev ih njihovo namensko uporabo; — da prevzemamo odgovornost za tiresničitev sprejetega programa in realizacijo dogovorjenega sistema financiranja po tem sporazumu, ki je sestavni del programa. 2. člen Skupna vrednost programa prioritetnih investicij razširjene reprodukcije za leto 1932 je 851,890.000 din, In sicer: v 000 din za objekte in naprave: — oskrbe z vodo 206.250 — odvoda odpadnih voda 237.986 — toplotne energije 230.863 — plina iz omrežja 145.791 Skupaj 820.890 ostalo 31.000 Skupaj 851.890 V poziciji »ostalo« so zajete naslednje obveznosti: — sofinanciranje komunalne infrastrukture za potrebe ljubljanskega gradu 4.000 — vračilo kredita zavarovalnici 22.000 — plačilo obresti za najete kredite 5.00(1 Skupaj 31.000 3. člen Udeleženci sporazuma ugotavljamo, da materialno osnovo za financiranje sprejetega programa zagotavljajo naslednji viri sredstev: v 000 din — prispevek 1,20 °/o od BOD, ki ga zdru- ženo delo na osnovi podpisanega samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana 1981—1985 izloča iz čistega dohodka 423.430 — sredstva prispevka sorazmernega deleža investitorjev k stroškom izgradnje komunalne infrastrukture 110.000 — sredstva združena na Zvezi, prenežena iz leta 1981 90.000 — premostitveni krediti in garancije 180.000 — razpoložljiva kreditna sredstva zavarovalne skupnosti 39.000 — sredstva SIS za 10-letni program Izgradnje cest 8.000 — še neporavnane obveznosti Komunalne skupnosti Moste-Polje 1.460 Skupaj 851.890 ’ 4. člen Sredstva sorazmernega deleža investitorjev se ugotavljajo na podlagi posebnega sporazuma o merilih za določitev sorazmernega deleža investitorjev poslovnih in industrijskih objektov ter investitorjev stanovanjskih objektov k stroškom izgradnje virov in primarnih vodov individualne komunalne rabe in se pobirajo na osnovi štiripartitnih pogodb, ki jih sklepajo občinske komunalne skupnosti, komunalne TOZD, zavezanci plačila sorazmernega deleža in uprav-Ijaiec zemljišča. S podpisom pogodbe prevzemajo občinske komunalne skupnosti in njihova Zveza ter komunalne TOZD obveznost, da bodo zavezancu plačila sorazmernega deleža pravočasno zagotovile izgradnjo komunalne infrastrukture, za katero je plačal sorazmerni delež k stroškom izgradnje, in da so te investicije vnesene v program prioritetnih investicij za leto 1982. Določila v tem členu navedenega sporazuma se obvezno upoštevajo pri ugotavljanju in določanju stroškov urejanja stavbnih zemljišč. 5. člen Zbrana sredstva sorazmernega deleža investitorjev se evidentirajo ločeno po namenu in dejavnostih posameznih komunalnih TOZD ter ločeno po posameznih občinah in se uporabljajo za programske naloge razširjene reprodukcije dejavnosti, za katero je bil prispevek zbran. Analitično evidenco o sklenjenih pogodbah z investitorji, ki so zavezanci plačila sorazmernega deleža, vodijo komunalne TOZD. Analitično evidenco o realizaciji obveznosti iz sklenjenih pogodb vodi Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin preko Stanovanjsko-kcmunalne banke, pri kateri se ta sredstva združujejo. C. člen Vsa razpoložljiva namenska sredstva iz 3. člena tega sporazuma in finančni učinki, ki izvirajo iz gospodarjenja s temi sredstvi pri Stanovanjsko-komu-.nalni banki, združujemo podpisniki na posebnem računu Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin in jih dajemo v gospodarjenje Stano-vanjsko-komunalni banki na podlagi posebnega dogovora, ki ga sklenejo občinske komunalne skupnosti in njihova Zveza, komunalne TOZD in Stanovanjsko-komunalna banka. 7. člen Obveznost povračila premostitvenih kreditov, garancij in komercialnih kreditov ter povračila za že izvršena dela po programu za leto 1981 se poravnajo iz združenih sredstev v smislu 6. člena tega sporazuma. Te obveznosti in njihova višina se vnesejo v konkreten letni finančni načrt združevanja in porabe vseh namenskih sredstev za realizacijo programa za leto 1982. Več zbrana sredstva iz vseh virov navedenih v 3. členu tega sporazuma se bodo uporabljala predvsem za zniževanje premostitvenih kreditov in bančnih garancij. 8. člen Ne glede na kratkoročnost premostitvenih kreditov in bančnih garancij, ki jih bodo občinske komunalne skupnosti in njihova Zveza vračale neposredno iz bodočega priliva sredstev prispevka 1,2 °/» od BOD za leto 1982 bo Stanovanjsko-komunalna banka komunalnim TOZD odobravala dolgoročna posojila z 10-letno odplačilno dobo po 7,5 %> obrestni meri ob najmanj 50 % nepovratni lastni udeležbi iz združenih sredstev, ki bodo prenesena in vezana v obliki depozita pri Stanovanjsko-komunalni banki za dobo 10 let. Nepovratna sredstva za lastno udeležbo se zagotavljajo iz združenih sredstev v smislu 6. člena tega sporazuma. 9. člen Udeleženci sporazuma ugotavljamo, da bo odplačilo anuitet za najete kredite za investicije v letu 1982 zagotovljeno: • — iz prispevka ob ceni komunalne storitve, — iz tistega dela cene komunalne storitve, ki je določen za razširjeno reprodukcijo, — iz izločenega dela amortizacije komunalne TOZD na podlagi določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985, — iz dela sredstev zbranega prispevka 1,20 %> od BOD, — iz dela sredstev sorazmernega deleža investitorjev k stroškom izgradnje komunalne infrastrukture, — s tekočo politiko cen komunalnih storitev. 10. člen Vsa združena sredstva iz 6. člena tega sporazuma se smejo uporabljati le za programske naloge na podlagi predhodnega mnenja in sklepov investicijskega odbora za spremljanje realizacije programa prioritetnih investicij pri Zvezi komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, ki ga sestavljajo delegati udeležencev tega sporazuma. Investicijski odbor sprejema in potrjuje finančne konstrukcije za vsako programsko investicijo posebej. 11. člen V primeru, da občinske komunalne skupnosti ali drugi neposredni investitorji poleg sredstev iz 3. člena tega sporazuma angažirajo druga dodatna sredstva, lahko z njimi neposredno financirajo dodatne investicije v omrežje in naprave sekundarnega značaja, ki zagotavlja komunalno infrastrukturo usmerjeni stanovanjski gradnji dokončani do 30. junija 1983. Povračilo teh sredstev se mora upoštevati pri sestavi programa prioritetnih investicij za leto 1983. Dodatne investicije iz dodatnih virov sredstev predhodno obravnava investicijski odbor in sprejme sklep o povračilu teh sredstev iz programskih virov sredstev v letu 1983. 12. člen Odgovornost za fizično realizacijo programa prioritetnih investicijskih naložb v okviru dejansko razpoložljivih sredstev nosimo investitorji: —, TOZD Kanalizacija Ljubljana, Ambrožev trg 7, — TOZD Mestni vodovod Ljubljana, Krekov trg 10, — TOZD Komunalna energetika Ljubljana, Ve-rovškova 62, — TOZD Plinarna Ljubljana, Verovškova 70, ki jim podpisniki zagotovijo nepovratna sredstva za lastno udeležbo in omogočijo najetje kreditnih sredstev za naložbe, sprejete s programom za leto 1982, vsakemu za svojo dejavnost. 13. člen ^Uresničitev programa prioritetnih investicij za leto 1982 zahteva naj strožjo finančno disciplino vseh udeležencev in izpolnjevanje določil tega samoupravnega sporazuma. V primeru, da se dogovorjen sistem financiranja na podlagi programa in tega sporazuma ne bo realiziral, je vsak izmed udeležencev tega sporazuma dolžan obvestiti investicijski odbor pri Zvezi komunalnih skupnosti, ki bo z operativnimi predlogi o razrešitvi posameznih problemov sproti seznanjal vse ude-ležence tega sporazuma. 14. člen Investitorji se obvezujemo, da bomo investicije, ki so zajete s programom ,za leto 1982 in tem sporazumom oddajali najugodnejšemu ponudniku; strokovno nadzorstvo nad gradnjo (49. Člen zakona o graditvi investicijskih objektov) pa organizirali v skladu z 10. členom zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena. 15. člen Udeleženci smo sporazumni, da se sprejeta globalna finančna konstrukcija Za realizacijo programa spremeni lahko le s spremembo programa samega in sicer po postopku po katerem je bil le-ta sprejet. Posamezne podražitve in prekoračitve predračunskih vrednosti investicij obravnava in ugotavlja investicijski odbor pri Zvezi komunalnih skupnosti. 16. člen Izvršni odbori občinskih komunalnih skupnosti in izvršni odbor Zveze obravnavajo izvajanje programa .za leto 1982 (fizično in finančno realizacijo) in izvajanje tega sporazuma ter o svojih ugotovitvah poročajo skupščinam komunalnih skupnosti in vsem ostalim udeležencem sporazuma. 17. člen Udeleženci smo sporazumni, da bopio morebitne spore v zvezi z realizacijo programa za leto 1982 in s tem sporazumom reševali soglasno v okviru investicijskega odbora. Kolikor v investicijskem odboru o spornih zadevah ne bo doseženo soglasje, bomo ustanovili posebno notranjo arbitražo v smislu 578. člena zakona o združenem delu. Arbitražna komisija se sestane takoj, ko nastane spor in pripravi predlog za razrešitev sporne zadeve. Rešitev spora je dokončna, ko jo potrdi pristojna skupščina komunalne skupnosti. 18. člen Ta sporazum se spremeni ali dopolni na način in po postopku kot je veljal za njegov sprejem. Spremembo določil sporazuma lahko predlaga katerikoli od udeležencev sporazuma. Predlog sprememb in dopolnitev mora biti posredovan pismeno in z obrazložitvijo izvršnemu odboru Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. 19. člen K temu sporazumu lahko pristopijo tudi druge organizacije in skupnosti, ki imajo interes za realizacijo sprejetega programa in zato združevati sredstva po določbah tega sporazuma. z 20. člen Ta sporazum ostane v veljavi, dokler ni program za leto 1982 v celoti realiziran. 21. člen Sporazum začne veljati, ko ga sklenejo vsi udeleženci. 22. člen Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 15. aprila 1982. 1012. Na podlagi programa prioritetnih investicij v objekte in naprave individualne komunalne porabe na območju ljubljanskih občin za leto 1982, ki ga je sprejela skupščina Zveze komunalnih skupnosti na svoji seji dne 9. aprila 1982, 33. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 8/82) ter 26. in 27. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Uradni list SRS, št. 7/77) sklepamo : 1. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, ki ga zastopa predsednik Teodor Dovečar 2. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, ki ga zastopa predsednik Jurij Zavec 3. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center, ki ga zastopa predsednik Milan Slemnik 4. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki zastopa predsednica Gabrijela Jelen 5. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška, ki ga zastopa predsednik Dušan Brekid 6. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki ga zastopa predsednik Jožko Vučemilo 7. Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, ki jo zastopa predsednik IO Miloš Pirc 8'. Komunalna skupnost občine Ljubljana Bežigrad, ki jo zastopa predsednik IO Boris Andree 9. Komunalna skupnost občine Ljubljana Center, ki jo zastopa predsednik IO Božo Arhar 10. Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje, ki jo zastopa predsednik IO Lado Svetek 11. Komunalna skupnost občine Ljubljana Šiška, ki jo zastopa predsednik IO Stane Žagar 12. Komunalna skupnost občine Ljubljane Vič-Rudnik, ki jo zastopa predsednik IO Srečko Zorn 13. LB — Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana, ki jo zastopa direktor Slavko Korbar 14. DO Vodovod — Kanalizacija, ki jo zastopa glavni direktor Drago Lipič 15. DO Vodovod —Kanalizacija — TOZD Kanalizacija Ljubljana, ki jo zastopa direktor Jože Kolar 16. DO Vodovod — Kanalizacija — TOZX) Mestni vodovod Ljubljana, ki jo zastopa direktor Štefan Flisar 17. DO Energetika Ljubljana, ki jo zastopa v. d. direktorja Slavko Lambergar 18. DO Energetika — TOZD Komunalna energetika Ljubljana, ki jo zastopa direktor Andrej Ciuha 19. DO Energetika — TODZ Plinarna Ljubljana, M jo zastopa direktor Dušan Jazbinšek SPORAZUM o merilih za določitev sorazmernega deleža investitorjev poslovnih in industrijskih objektov ter investitorjev stanovanjskih objektov k stroškom izgradnje virov in primarnih vodov individualne komunalne rabe 1. Sorazmerni delež investitorjev k stroškom izgradnje virov in primarnih vodov individualne komunalne rabe, kot pomemben finančno planski instrument, služi predvsem za zagotavljanje nepovratnih lastnih sredstev investitorjem izgradnje s programom za leto 1982 predvidenih investicij. 2. Investitor je dolžan plačati sorazmerni delež stroškov po teh merilih na osnovi štiripartitne pogodbe, ki jo sklenejo investitor, komunalna TOZD, občinska komunalna skupnost in upravljalen zemljišča (5. izvod pogodbe se dostavi Zvezi komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin) in ta sredstva združiti na računu združenih sredstev ža financiranje programa razširjene reprodukcije individualne komunalne rabe za leto 1982, pri Ljubljanski banki — Stanovanj-sko-komunalni banki. 3. Sorazmerni delež investitorja k stroškom izgradnje objektov in naprav za oskrbo s toplotno energijo in plinom se določa po priključni moči objektov, ki se priključujejo na omrežje in znaša: Dosedanji Predlagani Ind — za toplotno energijo 2,45 din W 2,82 din W 115 — za plin 1,72 din W 1,98 din W 115 Investitorji stanovanjskih objektov, ki ukinjajo lastni vir ogrevanja plačajo sorazmerni delež v višini 2/3 stroškov iz preg šn j ega odstavka te točke. 4. Sorazmerni delež investitorjev k stroškom izgradnje objektov za oskrbo z vodo, odpadno vodo in požarno vodo znaša: Dosedanji din/m2 Predlagani din/m! Ind za pitno vodo 105 — za odvod odpadne in meteorne vode 105 — za odvod jn meteorne odpadne vode 50 121 115 od skupne uporabne tlorisne površine novozgrajenega objekta ;21 115 od skupne uporabne tlorišne površine novozgrajenega objekta 58 115 od m* utrjene manipulativne poslovne površine Investitorji obstoječih stanovanjskih objektov, ki se priključujejo na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje plačajo sorazmerni delež v višini 2/3 stroškov iz prejšnjega odstavka te točke. din/m! — za požarno vodo 180 za količino do 11/m!/min , 240 za količino od 1,10 l/m*/ /min do 1,50 l/m2/min din/m* 300 za količino od 1,51 l/m2/ /min do 2 l/m2/min, od skupne tlorisne površine, ki služi kot osnova za izračun požarne obremenitve naj večjega požarnega sektorja. * V Pri obračunu sorazmernega deleža za požarno vodo je potrebno upoštevati: Sorazmerni delež investitorja za požarno vodo k stroškom izgradnje virov in pri/narja za vodovodni sistem velja za primere, kjer je po izračunu požarne obremenitve potrebno zagotavljati direktno in istočasno iz javnega vodovodnega omrežja potrebne količine vode. Sorazmerni delež za požarno vodo se ne obračunava v primerih, če se potrebne količine požarne vode zagotavljajo na drugačen ali posredni način (požarni bazen, katerega kapaciteta zadošča za zagotavljanje vseh potrebnih količin vode in se polni z meteor:-o vodo ali kontrolirano iz javnega vodovodnega omrežja). V primerih kombinacij istočasnega odvzema vode iz požarnega bazena in javnega vodovodnega omrežja, velja sorazmerni delež investitorja za požarno vodo, ki temelji na količini potrebne vode, izračunane na-1 ms/min po predhodnem zmanjšanju skupno potrebne količine za količino, ki jo vsebuje požarni bazen. V primerih, ko je skupna uporabna tlorisna površina objekta, ki služi za izračun sorazmernega deleža za pitno vodo ista, kot skupna tlorisna površina, ki služi kot osnova za izračun požarne obremenitve, se za ta del površine obračuna samo sorazmerni delež za požarno vodo. 5. Investitorji, ki so zavezanci plačila sorazmernega deleža stroškov po teh merilih, plačajo tudi vse dejanske investicijske stroške za izgradnjo sekundarnega omrežja, ki ga povzroči njihova investicija. 6. Plačilo sorazmernega deleža investitorjev je pogoj za izdajo soglasja h gradnji za objekt oziroma priključek, to je pred idajo soglasja k priključitvi na omrežje. Le v izjemnih primerih se lahko rok plačila podaljša, vendar v soglasju vseh štirih podpisnikov. Pri izdelavi izračunov stroškov vseh obračunskih območij, je potrebno upoštevati pri mešanem sistemu kanalizacije 50 %> meteorne vode kot kolektivno porabo in 50 Ve odpadne vode kot individualno porabo pri sekundarnem omrežju kanalizacije. 7. Plačila sorazmernega deleža so oproščeni investitorji: — usmerjene stanovanjske gradnje, ki se realizira v prioritetnih stanovanjskih soseskah po planih in letnih programih samoupravnih stanovanjskih skupnosti, če so njihove organizacije združenega dela podpisale samoupravni sporazum o združevanju sredstev prispevka 1,20 od BOD iz čistega dohodka in poravnale svoje obveznosti; — stanovanjskih objektov oziroma stanovanj, k; se vključujejo v prograpa prenove samoupravnih stanovanjskih skupnosti, in če so njihove organizacije združenega dela oziroma sami podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev prispevka 1,20 od BOD, ki se plačuje iz čistega dohodka in poravnali svoje obveznosti; — lastniki oziroma upravljale! tistih stanovanjskih objektov za katere se objektivno ugotovi, da prekomerno onesnažujejo zrak in na podlagi tega Komite za energetiko IS SML izda ustrezni sklep ob predhodnem soglasju dobavitelja energije, da so zagotovljene potrebne proizvodne in prenosne kapacitete in če so njihove OZD oziroma sami podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev prispevka 1,20 •/« od BOD, ki se plačuje iz čistega dohodka in poravnali-svoje obveznosti. Prekomerno onesnaževanje zraka ugotovi za to strokovno usposobljena institucija pri optimalnih pogojih obratovanja kotlarne. 8. Način ugotavljanja sorazmernega delža Investitorjev objektov samoprispevka III bo določen s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga bodo sklenile komunalne skupnosti in skupnost za izvajanje programa samoprispevka III ter komunalne TOZD na podlagi skupno sprejete finančne konstrukcije. 9. S podpisom štiripartitne pogodbe prevzemajo komunalne skupnosti in komunalne TOZD obveznost, da bodo viri in primarne komunalne naprave za potrebe investitorjev — plačnikov sorazmernega deleža vnesene v letne programe izgradnje individualnih komunalnih objektov in naprav in pravočasno zgrajene. 10. Določila tega sporazuma se obvezno upoštevajo pri ugotavljanju in določanju stroškov urejanja stavbnih zemljišč. 11. Ta sporazum je sestaYni del programa razširjene reprodukcije v objekte in naprave individualne komunalne rabe in sporazuma o združevanju sredstev za uresničitev programa razširjene reprodukcije v objekte in naprave individualne komunalne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1982. 12. Merila začnejo veljati, ko sporazum podpišejo vsi udeleženci, uporabljajo pa se osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 13. Določbe tega sporazuma se uporabljajo do sprejetja novega sporazuma o merilih za določitev sorazmernega deleža investitorjev. Ljubljana, dne 15. aprila 1982. 1013. Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS. št. 3/81), 6. in 58. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družtiienoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81), 32. in 34. člena ‘samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za obdobje 1981—1985. 7. in 31. Siena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljane je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljane na seji dne 30. aprila 1982 sprejel PRAVILNIK o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravnih stanovanjskih skupnostih občin, ustanoviteljic Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljane ' I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom urejajo Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane, ustanoviteljice Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljane (v nadaljevanju: stanovanjska" skupnost.) pogoje in merila za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti. 2. člen Združena sredstva vzajemnosti se uporabljajo za: — kreditiranje graditve, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš ter prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, — kreditiranje graditve, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš ter prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, — kreditiranje graditve samskih domov in nakupa stanovanj v samskih domovih za delavce, — premostitvena posojila, ki jih lahko dobijo družbeni investitorji stanovanjske graditve in pripadajočih komunalnih naprav in stanovanjske zadruge za čas izvajanja stanovanjske graditve. Del združenih sredstev vzajemnosti se namenja za posojila stanovanjskim skupnostim za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš. Stanovanjska skupnost odobrava ta posojila občinskim stanovanjskim skupnostim Ljubljane v skladu z njihovimi letnimi programi izven razpisa, v okviru razpoložljivih sredstev vzajemnosti, združenih za ta namen. Stanovanjska skupnost lahko uporablja izven razpisa začasno prosta sredstva vzajemnosti za premostitveno kreditiranje po četrti alinei tega člena. Pogoje za posojila izven razpisa določi zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. 3. člen Kreditiranje po tern pravilniku se izvaja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti. 4. člen Stanovanjska skupnost objavi vsako leto razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti za stanovanjsko graditev po posameznih namenih, usklajenih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti. Razpis, traja praviloma vse leto oziroma do naslednjega razpisa. Z razpisom se določi čas sprejemanja vlog za posamezne namene. Stanovanjska skupnost dodeljuje posojila v skladu z razpoložljivimi sredstvi po pogojih in merilih tega pravilnika. Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Komisija za kreditiranje družbene umerjene stanovanjske graditve pri skupščini stanovanjske skupnosti rešuje vloge za posojila in dodeljuje posojila. 5. člen Razpis s stanovanjske skupnosti mora vsebovati zlasti: — obseg sredstev, predvidenih za posojila, — namene posojil, — osnove in merila za dodeljevanje posojil, — povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji, ki se upošteva pri reševanju vlog, — cena za m2 stanovanjske površine pri graditvi in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, — ceno *za m2 stanovanjske površine, ki se upošteva pri izračunu kupnine za staro stanovanjsko enoto, če ni uradne cenitve, — čas trajanja razpisa. — roke za sprejemanje in reševanje vlog za posamezne namene, — rpk in način objave rezultata razpisa. 6. člen Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti po razpisu in tem pravilniku imajo: 1. organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljevanju: organizacije), ki imajo sedež na območju mesta Ljubljane in so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za obdobje 1981 do 1985, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote, ki: — združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu, — začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve, ki vrednostno ni večji od štirih odstotkov celotne mase bruto osebnih dohodkov v tem obdobju in združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu, — niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznot plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem, sporazumu o terpeljih plana stanovanjske skupnosti, 2. delavci, ki varčujejo pri katerikoli banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti in so zaposleni pri organizacijah, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so začasno oproščene združevanja, 3. kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki varčujejo pri katerikoli banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti in združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbenopravne osebe, če združujejo sredstva vzajemnosti, 4: upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občin Ljubljane in varčujejo pri katerikoli banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti, 5. delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, če združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in varčujejo pri katerikoli banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti. (Za občane, ki so navedeni v točkah dve do pet, se v nadaljevanju uporablja izraz: delavci). 7. člen Organizacije iz prejšnjega člena lahko porabljajo posojilo za reševanje stanovanjskih vprašanj na območju mesta Ljubljane in na' območju tistih stanovanjskih skupnosti, kjer imajo sedež njihove delovne enote. Delavci iz prejšnjega člena lahko porabljajo posojilo za graditev,' nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš na območju stanovanjskih skupnosti mesta Ljubljane in na območju stanovanjskih skupnosti, kjer imajo sedež delovne enote, pri katerih so zaposleni. Posojilo lahko porabljajo tudi izven teh območij pod pogojem, če se dnevno vozijo, oziroma se bodo vozili na delo iz kraja, kjer gradijo, kupujejo ali prenavljajo stanovanjsko enoto in jim organizacija da soglasje ali odobri posojilo za isto stanovanjsko enoto. 8. člen Stanovanjska skupnost upošteva pri dajanju posojil organizacijam njihov ekonomski položaj, pri dajanju "posojil delavčem pa tudi socialni položaj. 9. člen Vse posle po tem pravilniku opravlja Ljubljanska banka. Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana (v nadaljevanju: banka) na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzajemnost pri graditvi stanovanj v obdobju 1981—1985, sklenjenega med občinskimi stanovanjskimi skupnostmi mesta Ljubljane in banko. II. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIS V DRUŽBENI LASTI 10. člen Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo organizacije za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, če izpolnjujejo poleg pogojev iz 6. in 7. člena tega pravilnika še naslednje pogoje: — da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, — da predložijo letni- načrt sklada skupne porabe, iz katerega je razviden priliv in odliv sredstev za financiranje stanovanjske graditve, nakupa in prenove, — da predložijo načrtovane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, — da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja, — da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske graditve samoupravne stanovanjske skupnosti, — da jim posojilo, po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje f matične konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot, — da predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo z izgubo. 11. člen Za izračun posojila organizacijam se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: Število družinskih Stanovanjska članov ’ površina do m! 1 2 3 4 1 32 2 45 3 58 4 70 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2. 12. člen Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu, in sicer: Povprečni OD Višina posojila, izračunanega od zneska po 11. členu, največ Doba vračanja največ do 100 %> 50 "/o 10 let 100—120 »/o 40 o/o 8 let nad 120 «/e 30 »/o 6 let Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture je višina posojila lahko višja za 10 poenov. Organizacijam, ki poslujejo z izgubo, lahko zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti odloži odplačevanje odobrenega posojila največ za dve leti, vendar morajo posojilo v celoti vrniti najkasneje v 10 letih. Organizacije plačujejo obresti za čas odloga odplačevanja polletno. 13. člen Obrestna mera za posojila organizacijam za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš je pet odstotkov letno. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah. 14. člen Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti za graditev samskih domov in nakup stanovanj v samskih domovih za delavce, je največ 30 odstotkov od predračunske vrednosti oziroma končne cene stanovanja ali stanovanjskega dela objekta. Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture, je vi^ Mna posojila za namene iz prvega odstavka lahko največ 40 odstotkov. Obrestna mera je pet odstotkov letno. Doba vračanja je največ sedem let. 15. Sen Organizacija priloži k vlpgi za posojilo poleg do-kmnentov iz 6. in 10. člena tega pravilnika še dokumente, ki jih banka zahteva za stanovanjska posojila organizacijam. Glede tehnike poslovanja in določil, ki jih ta pra-vftpik ne navaja, se smiselno uporabljajo bančni akti za stanovanjska posojila organizacijam. 16. člen Organizacija lahko odsvoji kreditiranje stanovanjske enote pred plačilom celotnega dolga samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo. V teh primerih si stanovanjska skupnost pridržuje pravico spremeniti kreditne pogoje. Odločitev o posamezni vlogi sprejme komisija za kreditiranje družbene usmerjene stanovanjske graditve. III. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN ‘ PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIS V ZASEBNI LASTI 17. člen Delavci iz 6. člena tega pravilnika lahko dobijo posojila za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če: — predložijo soglasje svoje organizacije, ki ima pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti po 6. členu tega pravilnika, da lahko dobijo posojilo po tem pravilniku, — niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem, lastniki: vseljivega primernega stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše, ki presega 50 m2 uporabne tlorisne površine, — porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanjske enote, za katero prosijo posojilo, — pri nakupu stanovanj ali stanovanjskih hiš z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo. 18. člen Vseljivost in primernost lastniške stanovanjske enote po drugi alinei prejšnjega člena ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi v občini za delavce, zaposlene pri organizacijah, njihova organizacija, za ostale pa krajevna skupnost, kjer imajo stalno prebivališče. 19. člen Posojilo, ki ga lahko dobi delavec za graditev, nakup ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše znaša največ 40 odstotkov maksimalne vsote vseh posojil, upoštevaje dejansko oziroma standardno stanovanjsko površino po 24. členu tega pravilnika. Osnova za izračun višine posojila je pri nakupu zadnja znana cena po dokumentaciji, pri graditvi in prenovi pa cena, ki jo določi stanovanjska skupnost v skladu z 19. členom družbenega dogovora. 20. člen Prednost pri pridobitvi posojila po tem pravilniku ima delavec, ki: — je sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem stanju, — kupuje stanovanje ali gradi stanovanjsko hišo, vseljivo v krajšem roku, — ima slabe stanovanjske razmere (prebiva v stanovanju VI. ali VII. kategorije), — je začasno nosilec stanovanjske pravice na stanovanju, ki ga je dobil v okviru družbene pomoči kot mlada družina in ga mora v šestih letih izprazniti. 21. člen Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi po tem pravilniku za graditev, nakup in prenovo, je odvisna od: — razmerja med višino povprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu in — višine posojila, do katerega je delavec upravičen, ali ga je dobil pri banki na podlagi namenskega varčevanja, Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici: Povprečni mesečna dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu do 100 °/o 100—120 °/o nad 120 ”/o Posojilo, izraženo z odstotkom od maksimalne vsote vseh posojil po 24. členu, največ 40«/e 30 °/e 20«/e Delavec lahko dobi posojilo po prejšnji lestivici pod pogojem, če znaša posojilo banke na podlagi njegovega namenskega varčevanja:. Pri povprečnem mesečnem Od zneska posojila dohodku na člana družine vzajemnosti do 100 °/e 20 e/, 100—120°/o 40 »/e nad 120 %> 60”/o Delavcu, ki ne doseže navedenega odstotka posojila na podlagi namenskega varčevanja, se višina posojila izračuna tako, da se znesek posojila na podlagi namenskega varčevanja pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici: Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom Faktor na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu do 100 e/o 100—120 «/. nad 120 °/o 22. člen Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju in po pogodbi o predhodnem varčevanju za vezavo sredstev. Pripadajoče pbsojilo se v obeh primerih ugotavlja po lestvici za namensko varčevanje pravilnika banke o stanovanjskih posojilih občanom. 23. člen Doba vračanja posojila za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti je največ 16 let 9 mesecev. Za izračun mesečnih anuitet prvih pet let se uporablja doba vračanja posojila največ 20 let. Obrestna mera je pet odstotkov letno. Stanovanjska skupnost upošteva pri določanju dobe vračanja posojila delavca vsoto mesečnih anuitet vseh stanovanjskih posojil. Delavec vrača posojilo v mesečnih anuitetah, ki se po petih letih odplačevanja povečajo za 12,5 odstotka, po 10 letih pa še za 12,5 odstotka prve mesečne anuitete. Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo posojilojemalec plačeval za to sta- 2.5 1.6 novanj&ko enoto po predpisih o stanarinah. Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 500 din. Delavec lahko prosi stanovanjsko skupnost za spremembo kreditnih pogojev, če se mu socialne razmere med plačevanjem bistveno poslabšajo. V nobenem primeru pa ne more biti dejanska doba vračanja posojila daljša od 20 let in obrestna mera nižja od štirih odstotkov- 24. člen Vsota vseh posojil delavca za stanovanjsko enoto« pri bankah, stanovanjskih skupnostih in družbenoprav-nih osebah lahko znaša pri: — nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja 80 odstotkov, — zadružni stanovanjski graditvi 75 odstotkov, — graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne stanovanjske graditve 60 odstotkov, — prenovi 60 odstotkov od predračunske vrednosti oziroma končne cene, upoštevaje standardno stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 m^. 25. člen Delavec priloži k vlogi za pbsojilo poleg dokumentov iz 17. člena tega pravilnika še dokumente, navedene v pravilniku banke o stanovanjskih posojilih občanom. Glede kreditne sposobnosti delavcev, zavarovanja, porabe, odplačevanja posojila m določil, ki jih ne navaja ta pravilnik, veljajo določila pravilnika banke o stanovanjskih posojilih občanom. 26. člen Delavec lahko odsvoji kreditirano stanovanjsko enoto pred plačilom celotnega dolga samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo. V tem primeru si stanovanjska skupnost pridržuje pravico spremeniti kreditne pogoje. Odločitev o posamezni vlogi sprejme komisija za kreditiranje družbene usmerjene stanovanjske graditve. IV: KONČNE DOLOČBE 27. člen Organizacija ali delavec, ki meni, da je prizadet v pravicah, xki mu gredo po tem pravilniku in po razpisu, lahko vloži pritožbo na zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. 28. člen V primeru sodnega spora je pristojno v Ljubljani. 29. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Tega dne preneha veljati pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve, ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti 7. aprila 1975. Ljubljana, dne 30. aprila 1982. Samoupravna stanovanjska ' skupnost Ljubljana CELJE 1014. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 15. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/82) na svoji seji dne 12. maja 1982 določil prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov občine Celje. Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov obsega odlok o davkih občanov, .ki je objavljen v prečiščenem besedilu v Uradnem listu SRS, št. 11-772/78, ter spremembe in dopolnitve objavljene v Uradnem listu SRS, št. 1-43/79, 16-806/79, 1-63/80, 15-855/81 in 11-603/82. St. 422-18/82-8 Celje, dne 28. aprila 1982. Predsednik • Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r. ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besedilo) I. SPLOSNE določbe 1. člen Davki se v občini Celje predpisujejo, odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah' zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka ter po predpisih izdanih na tej podlagi. 2. člen Občani plačujejo po "tem odloku: 1. davek iz osebnega dohodka delavcev 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 6. davek na dohodke od premoženja 7. davek od premoženja 8. davek od dobitkov od iger na srečo. 3. člen Zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov, morajo voditi evidenco o dohodkih in' izdatkih. Glede vrste in načina vodenja te evidence se uporabljajo določbe tretjega odstavka 23. člena zakona. Zavezance iz prvega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženske) in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, lahko uprava za družbene prihodke na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige. Taka oprostitev je mogoča tudi za preostalega zakonca in otroke, ki v skladu z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in imajo zaposlenega le poslovodjo. Izvršni svet lahko oprosti vodenja evidence o dohodkih in izdatkih zavezanca iz prvega odstavka tega člena, če so zato kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni) po kriterijih, ki jih sprejme. II. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 4. člen Davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,50 “/o. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Stopnja davka od osebnega dohodka, ki odpade na osebni dohodek iz gozda znaša 29 °/o. 6. člen Davek od osebnega dohodka, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne odmeri od lesa, odkazanega za drva in od tistega dela lesa, ki ga občan uporabi za neposredno lastno uporabo, ki je namenjena za gradnjo ali obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva. Zavezanec mora dejstvo, da potrebuje les za gradnjo ali obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva, dokazati z gradbenim dovoljenjem ali potrdilom o priglasitvi gradbenih del do konca koledarskega leta, v katerem se odmerja davek. 7. člen Glede na proizvodne in ekonomske pogoje se zaradi določitve različnih stopenj občinskega davka od osebnega dohodka iz1 kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz -kmetijstva) območje občine razdeli na tele skupine katastrskih občin: I. Celje, Medlog, Ostrožno, Sp. Hudinja in Škofja vas II. Tremarje, Trnovlje, Vojnik - Trg IH. Arclin, Brezova, Dobrna, Dol, Košnica, Lemberg, Lisce, Loka, Strmec pri Vojniku, Prožinska vas, Podgorje, Socka, Sentjungert, Smiklavž, Šmartno, Višnja vas, Vojnik — okolica, Zagrad IV. Brezovica, Bukovžlak, Čreskova, Ogorevc, Homec, Klanc, Pečovje, Lipa, Male dole, Novake, Pozni vrh, Rupe, Svetina, Brdce nad Dobrno, Kompole, Tomaž nad Vojnikom, Teharje, Verpete, Zavrh, Zavodno. 8. člen Stopnje občinskega davka od kmetijstva znašajo: v. — v prvi skupini 13 — v drugi skupini 9 — v tretji skupini 5 — v četrti skupini 2,4 Ce ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah, se odmeri davek po stopnji katastrske občine, kjer ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka. 9. člen Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje po stopnji 30 %> od katastrskega dohodka negozdnih površin. Od dohodka gozdov se plačuje davek iz kmetijske dejavnosti po stopnji 45 °/o. Tega davka od osebnega dohodka iz kmetijske de- javnosti ne plačujejo zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju. 10. člen Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se odmerja, če se zavezanec ukvarja: 1. s farmsko rejo perutnine (brojlerjev, kur nes-nic, puranov, jarkic, enodnevnih piščancev), 2. s pitanjem govedi in prašičev v primeru, ko gre za industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelano krmo na kmetiji 3. s specializirano pridelavo: a) sadja in grozdja na površini nad 0,5 ha, ter jagodičevja na površini nad 0,30 ha, če ne gre za organizirano pridelavo z organizacijami združenega dela, b) drevesničarstva in trsničarstva na več kot 0,50 ha površine, c) zelenjave, okrasnega rastlinja in cvetja; sadik in semen v pokritih rastlinjakih na najmanj 150 m2 površine, v plastenjakih nad 500 m2 ali na odprtih površinah na več kot 2000 m2., Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se odmeri tudi, če se dejavnosti opravljajo na manjšem obsegu, -kot je to določeno v 1., 2. in 3. točki prvega odstavka, in dohodki skupaj presegajo dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov. 11. člen Davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja e/o ' 30.000 18 od 30.000 60.000 21 od 60.000 do 100.000 24 od 100.000 do 150.000 28 od 150.000 do 200.000 32 nad 200.000 35 Davek po teh stopnjah plačujejo zavezanci, ki jim je kmetijstvo glavni'poklic, nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov. Zavezanci davka od kmetijske dejavnosti, ki jim kmetijstvo ni glavni poklic pa plačujejo davek po teh stopnjah tudi od dohodkov do višine osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov. 12. člen Zavezanci, ki se jim odmerja davek od kmetijstva pd dejanskem dohodku morajo voditi evidenco o prihodkih in odhodkih v obliki knjige prejemkov in izdatkov ter knjigo seznam osnovnih sredstev. 13. člen Za obračunavanje stroškov se smiselno uporabljajo določbe 75., 76. in 78. člena zakona o davkih občanov in normativni stroški kot v kooperantskih odnosih, razen Če ni s tem odlokom ali zakonom drugače določeno. 14. člen Za vlaganja v razširjeno reprodukcijo, se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za obrtno dejavnost. 15. člen Občani, ki se jim odmerja davek iz kmetijske dejavnosti, po dejanskem dohodku, morajo do 31. 1. za preteklo leto vložiti davčno napoved za odmero davka. Istočasno uveljavljajo olajšave za razširitev materialne osnove. , 16. člen Začasno so oproščeni 'davka iz kmetijstva dohodki zemljišč: let 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna 6 2. na katerih se zasadijo vinogradi nad 10 arov 4 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki z nizko debeljnim nasadom nad 50 arov 5 17. člen Zavezancem davka iz- kmetijstva, ki posedujejo kmetije, za katere po odloku o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 5/75) velja posebna ureditev dedovanja in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna olajšava pod naslednjimi pogoji: — da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ, pristojen za kmetijstvo, in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini; — da' preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore v turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija. Ne glede na prvi odstavek tega člena se prizna posebna olajšava tudi zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v strojne skupnosti in za združevanje sredstev in dela — kooperacija. Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev v preusmeritev gospodarstva oziroma za preusmeritev v turistične namene ter glede na to, ali se zavezancu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ali ne, in sicer: 1. dvakratna olajšava v višini 75 odstotkov letnega davka, če znaša investicija 50 odstotkov od katastrskega dohodka, vendar najmanj 10.000 din do 150.000 din, 2. trikratna olajšava v višini 75 odstotkov letnega davka, če znaša investicija od 150.000 do 250.000 din, 3. trikratna olajšava v višini 100 odstotkov letnega davka, če znaša investicija nad 250.000 din. Zavezancem, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku in se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, se olajšava iz prejšnjega odstavka zniža za 40 odstotkov. Izračunane olajšave po teh kriterijih se zavezancem, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku, znižajo in to zavezancem iz III. skupine katastrskih občin za 20 odstotkov, iz II. skupine katastrskih občin za 30 odstotkov in iz I. skupine katastrskih občin za 40 odstotkov. Priznanje olajšave po tem členu lahko davčni zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva vložena v tekočem letu je mogoče uveljaviti v 15 dneh po preteku leta, v katerem je davek odmerjen. Mnenje o tem, ali gre za preusmeritev gospodarstva oz. preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, ter če je investicija primerna in v skladu z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo oz. območna turistična organizacija. Za nakup traktorjev in drugih kmetijskih strojev, ki niso predvideni v ureditvenem programu kmetije, olajšave po tem členu ni mogoče uveljaviti. Pri priznavanju olajšav za nakup plemenske živine je potrebna tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine. Olajšave, ki se priznavajo po tem členu zaradi nakupa plemenske živine, kmetijskih strojev in opreme, se prekličejo v primeru, če je zavezanec pred potekom treh let od priznane olajšave kupljeno živino, kmetijske stroje ali opremo odtujil. 18. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek od kmetijstva zniža za 2.000 din. Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se prizna olajšava za otroke, ki se šolajo za poklic kmetovalca ali gospodinje, v višini plačane šolnine. Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava iz prvega odstavka poveča za 50 odstotkov. Za otroke, ki prejemajo štipendijo, se olajšava iz prvega odstavka oziroma iz drugega odstavka tega člena zmanjla za 50 odstotkov. Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred oziroma letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se prizna najdlje do 26. leta starosti otroka. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oziroma letnik šole. 19. člen Davka iz kmetijstva so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev ne presega 20.000 din, in če se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. Za višinske kraje po prvem odstavku tega člena se štejejo naselja: Brdce nad Dobrno, Parož, Strmec nad Dobrno, Šentjungert in Velika Raven, Lindek, Brdce nad Črešnjicami, Beli Potok, Črešnjevec, Gabrovec, Homec, Hrastnik, Javornik, Kanjuce. Landek, Lačna vas, Loka nad Dobrno, Male dole, Pečovnik, Rupe, Kladnart, Selce pri Strmcu, Svetli dol, Tomaž nad Vojnikom, Zavrh nad Dobrno ,in Zavrh nad Šmartnim. 20. člen če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod. rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel prepre- čiti, oceni škodo posebna cenilna komisija, ki jo imenuje izvršni svet. IV. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 21. člen Pri odmeri davka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se upoštevajo naslednja merila: — višina napovedanega dohodka, ki ne more biti nižja od povprečnega bruto osebnega dohodka po vrstah dejavnosti v preteklem letu za zavezance, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic oziroma od 50 odstotkov povprečnega bruto osebnega dohodka po vrstah dejavnosti v preteklem letu za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. Dohodek je lahko nižji le po kriterijih iz naslednjega člena tega odloka: — predvideni čas oziroma obseg opravljanja dejavnosti v tekočem letu; povprečni bruto osebni dohodek se upošteva sorazmerno številu delovnih dni, v katerih bo zavezanec opravljal dejavnost; čas rednega letnega odmora ne vpliva na višino bruto osebnega dohodka; — višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke SIS in davek oij osebnega dohodka delavcev do višine, ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov, zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic. V skupni stopnji se ne upoštevajo stopnje prispevkov, ki jih zavezanci plačujejo poleg davka v pavšalnem znesku. 22. člen Za odmero davka v pavšalnem letnem znesku se povprečni bruto osebni dohodek iz prejšnjega člena lahko zmanjša po naslednjih kriterijih: , a) če je zmanjšana delovna sposobnost zavezanca zaradi starosti 30 — nad 50 odstotkov let (ženske) oziroma 55 let (moški) za 45 — nad 55 odstotkov let (ženske) oziroma 60 let (moški) za 60 — nad 60 odstotkov let (ženske) oziroma 65 let (moški) za — nad 65 let (ženske) oziroma 70 let (moški) za 75 odstotkov — nad 75 let zavezanci, če predvideni dohodek ne presega 10 odstotkov povprečnega bruto osebnega dohodka — za 100 odstotkov ^ b) če je zmanjšana delovna sposobnost zavezanca zaradi kroničnega obolenja ali invalidnosti, pod pogojem, da ta kriterij še ni bil upoštevan po merilih iz prejšnjega člena — za 25 odstotkov c) če je poslovni sedež izven mestnega središča in to vpliva na obseg poslovanja — za 20 odstotkov d) če je dejavnost sezonskega značaja — za 10 odstotkov. Povprečni bruto osebni dohodek se poveča, če zavezanec zaposluje delavca — za 20 odstotkov. 23. člen Dohodek, ki se upošteva pri pdmeri davka v pavšalnem znesku, je lahko višji od1 dohodka po merilih iz prejšnjih dveh členov, če se na podlagi podatkov o načinu . in obsegu žavezančevega poslovanja, na podlagi primerjave z drugimi zavezanci, ki poslujejo v podobnih pogojih in na podlagi drugih ugotovitev utemeljeno predvideva, da bo dohodek višji. Za dohodek po tem členu in dohodek po davčni napovedi se šteje, da so kriteriji iz prejšnjega člena ter predvideni čas oziroma obseg opravljanja dejavnosti, že upoštevani. 24. člen Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja °/o • do 30.000 31 od 30.000 do 60.000 36 * od 60.000 do 100.000 40 od 100.000 do 150.000 44 od 150.000 do 200.000 48 Od 200.000 do 300.000 52 nad 300.000 56 25. člen. Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnove iz 10. člena po stopnji 30 °/o, nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov se uporablja 'progresivna lestvica iz prejšnjega člena tega odloka. 26. člen Posebna olajšava po 82. členu zakona o davkih občanov za vlaganje v razširjeno reprodukcijo, se prizna v obrtnih dejavnostih: lončarstvo, steklarstvo, kovaštvo, ključavničarstvo, orodjarstvo, strugarstvo, avtomehanika, precizna mehanika, mehanika koles, kleparstvo, avtokleparstvo, mesarstvo, pekarstvo, mlinarstvo, inštala^erstvo za vodovod, plinske in klimatizacij ske naprave ter naprave za centralno ogrevanje, mizarstvo, kolarstvo, sodarstvo, lesno strugarstvo, ščetkarstvo, parketarstvo, vozno ličarstvo, čiščenje in mazanje vozil, elektromehanika za hladilne naprave, elektromehanika za RTV in elektromehanika za gospodinjske stroje in1 aparate, zidarstvo, gostinstvo (razen bifejev). Olajšava po prvem odstavku tega člena se ne prizna zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic. Davčni Zavezanec uveljavlja posebno olajšavo v roku, ki je določen za vložitev davčne napovedi. 27. člen V smislu 83. člena zakona o davkih občanov se odmerjeni davek iz obrtne dejavnosti zniža za 30 %> zavezancem, ki redno opravljajo naslednje dejavnosti: krojaštvo, pletiljstvo, šiviljstvo, vezilstvo, čevljarstvo, ortopedija, izdelovanje copat, moško frizerstvo, pedikura, krpanje perila, nogavic in vrečk, popravilo dežnikov, brušenje nožev in britev, sedlarstvo vprežne opreme, podkovsko kovaštvo, kovaštvo, popravilo vozov in kmetijskega orodja, urarstvo, kolarstvo, popravilo dvokoles in mopedov, likanje oblek in perila, čiščenje obutve, postreščki in žaganje drv. Olajšave iz prvega odstavka tega člena ne more j d znašati več kot 6.000 din. Zavezancem, ki so prvič v občini ustanovili obrtno delavnico iz obrtnih strok, navedenih v prvem odstavku tega člena in se zavežejo, da bodo v občini najmanj 3 leta opravljali to redno obrtno dejavnost, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 75 %>, drugo leto za 50 °/o, tretje leto za 25 %>, vendar največ za 17.000 din. Zavezanec lahko v enem koledarskem letu koristi le eno izmed predpisanih olajšav po tem členu. Zavezancu še prizna olajšava, ki je za njega ugodnejša. 28. člen 'Zavezancem se ne odmeri davek iz obrtnih dejavnosti po letu, ko dopolnijo starost 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in ne presega 10.000 din odmerne ošnove. Osnova za davek iz obrtnih dejavnosti se zmanjša za dohodke invalidnin, pokojnin in otroških dodatkov, katere bi dobivali po veljavni odločbi vojni ali delovni invalidi, ter upokojenci, če ne bi opravljali obrtne dejavnosti. 29. člen Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, po naslednjih stopnjah: •/. 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd., ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 °/o invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela io 2. od prodaje srečk, vplačil pri športnih na- povedih ter pri lotu; od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev doseženih za opravljanje del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov domače obrti in od dohodkov potujočih zabavišč 20 3. od provizij poslovnih agentov in pover- jenikov ter od zbiranja oglasov; od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike; od dohodkov doseženihi z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30 4. od dohodkov oseb, ki priložnostno op- ravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1., 2. in 3. točke; od dohodkov doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 40 Prireditelji morajo pred začetkom dela prijaviti zabavišče davčnemu organu občine. Dohodki od zbiranja odpadnega materiala (železo, papir, steklo in podobno), dohodki od domače obrti, če se po obrtnem zakonu štejejo za predmete domače obrti, dohodki od obiranja hmelja, dohodki v zvezi s popisom prebivalstva, dohodki od popisa vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, oranja snega in nakladanja piščancev, so oproščeni plačila davka iz obrtnih dejavnosti po odbitku. , < V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 30. člen •Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja do 30.000 31 od 30.000 do 60.000 36 od 60.000 do 100.000 '40 od 100.000 do 150.000 44 od 150.600 do 200.000 48 ■ od 200.000 do 300.000 52 nad 300.000 56 31. člen Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, pla,-čujejo davek iz osebnega dohodka ,do višine po 10. členu zakona o davkih občanov po stopnji 30 °/o; nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o. davkih občanov se uporablja progresivna lestvica iz 30. člena tega odloka. Za zavezance davka iz intelektualnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšalnem znesku, se uporabljajo merila iz 21., 22. in 23. člena odloka o davkih občanov. 32. člen Davek od intelektualnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje po stopnji 40 0/o. '! 33. člen Merila iz tretjega odstavka 27. člena odloka se uporabljajo tudi za odvetnike. VI. 35. člen Zavezanci iz četrtega odstavka 104. člena zakona o davkih občanov plačujejo davek iz avtorskih pravic po stopnji iz 34. člena odloka. 36. (pen Če nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje izvršni svet. VII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA 37. člen Davek na dohodek naslednjih stopnjah: od premoženja se plačuje po Osnova din Stopnja °/e do 30.000 34 od 30.000 do 60.000 38 od 60.000 do 100.000 ' 42 ' od 100.000 do 150.000 46 od 150.000 do 200.000 ' 50 od 200.000 do 300.000 54 nad 300.000 60 38. člen Davki na dohodke od premoženja se plačujejo od dohodkov doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če je preteklo 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena, ali če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 10.000 din. 39. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60*/o stroškov; od dohodkov doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, pa se prizna 30 °/o stroškov za vzdrževanje in uporabljanje; VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV ' ' './ 40. člen Od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov v višini 50 Ve. 34j člen Stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (nadaljnje besedilo: davek iz avtorskih pravic) znaša 20 Ve. Od dohodkov iz avtorskih pravic, od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcije takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov, artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah, se plačuje davek po stopnji 40 Vo. Davek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav ter koristnih predlogov po pravilnikih o izumih, tehničnih izboljšavah, in koristnih predlogih OZD in drugih, ter po 1. točki 96. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah. 41. člen Od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob se davek na dohodke od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 6.000 din letno. Od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob ne plačujejo davka na dohodke od premoženja zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo preko zveze študentov, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta, občinske konference ZMS ali organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s turizmom in gostinstvom. Vlil; DAVEK OD PREMOŽENJA 42. člen Davek od tovornih,, cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombijev, se plačuje v tehle letnih zneskih: 1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov glede na nosilnost: tone din do 3 1.000 din od vsake začete tone od 3 do 4 5.000 od 4 do 5 8.000 nad 5 8.000 + 4.000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti; 2. za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo: 120 din; 3. za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni pa" prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila navedena v 1. točki; 4. za delavne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo: 60 din; 5.a) za vlečna tovorna vozila: KM din do 25 120,00 nad 25 do 40 170,00 nad 40 do 63 220,00 nad 63 270,00 b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki; 6. za tovorne tricikle z nosilnostjo d lo 400 kg in z delovno prostornino motorja: ccm din nad 125 do 250 30 nad 250 do 500 40 nad 500 do 1.000 50 nad 1.000 60 Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več; 7. za kombije — glede na delovno prostornino motorja in sicer: ccm din do 900 500 nad 900 do 1.350 800 nad 1.350 do 1800 1.100 nad 1.800 do 2.500 1.400 nad 2.500 do 3.100 1.700 nad 3.100 2.000 43. člen Davek od stavb se plača od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe. 44. člen Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu: — po povprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti, — po gradbeni izvedbi stavbe, — po letu gradnje oz. letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu zazidave ali nadzidave stavbe. Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lože, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe. Za določitev vrednosti stavbe na način iz prvega odstavka se lahko uporabljajo tudi merila na osnovi tabele za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka-o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Celje (Uradni list SRS, št. 10/73 in 33/73). Iz tabele, navedene v prejšnjem odstavku tega člena se uporabljajo določbe L, 2., 3., 4. in 7. točke A, B in C tabele. 45. člen Glede na gradbeno izvedbo, se na vrednost m2 koristne stanovanjske površine, določene v 60. Členu in ob upoštevanju določb 44. člena, uporabi količnik: — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 1,00; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, količnik 0,70; — ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 0,60. Vrednost m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po prvem odstavku tega člena, se zmanjša: •/. — pri kletnih prostorih za 75 — pri ložah za 30 — pri balkonih za 75 — pri mansardnih prostorih za 20 — pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih 50 Vrednost m2 površine poslovnih prostorov, ugotovljena po prvem odstavku tega člena se poveča za 25 °/o, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske Stavbe, ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. 46. člen Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossbvi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ta ne spreminja-razen v primerih iz 48. člena tega odloka. (pdločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov. 47. člen Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja, Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najpozneje do 31. 1. po preteku leta, ko je bila stavba pridobljena, opravljena rekonstrukcija oz., ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše uprava za družbene prihodke. 48. člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja se spremeni, ko se je gradbena vrednost mZ koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973 oz. kasneje povečala za več kot 20 %>. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih. Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. 1. za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. 49. člen Zavezanci davka na posest stavb, ki prebivajo v višinskih krajih, navedenih v 19. členu odloka o davkih občanov občine Celje, ne plačujejo davka od stavb. Olajšave, priznane po tem členu, se ne priznajo lastnikom počitniških stavb (vikendov) in garaž, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami. 50. člen Davek od premoženja na posest stavb, se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: •/. — od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,12 — od poslovnih prostorov ' 0,20 — od počitniških hiš 0,50 51. člen Davek od gozdnih zemljišč se plača v višini 0,60 kratnega katastrskega dohodka teh zemljišč. IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 52. člen Stopnja davkov od dobitkov od iger na srečo znaša 15 %>. X. DRUGE DOLOČBE 53. člen Občani so dolžni na javni poziv predložiti občinski upravi za družbene prihodke podatke o svojem premoženju in načinu pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile. 54. člen Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v na-slednj ih primerih: 1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil ob- davčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev; 2. če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti in drugih podobnih vzrokov dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje dolga, največ za 3 mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja vzroka, zaradi katerega se lahko odobri odlog plačila ali obročno plačevanje davkov. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna v tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila davka po 1. točki tega člena. 55. člen Pooblašča se izvršni svet, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, lahko organ iz prejšnjega odstavka, ki je pristojen za odpis, predlaga, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah. XI. POROŠTVO 56. člen Uprava z^ družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin. Višina obveznosti, za katere morajo jamčiti poroki, je enaka letni povprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občini odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti. V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca; od katerega se zahteva poroštvo, presegajo osnovo iz predhodnega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti. 57. člen Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtnih dejavnosti se zahteva za naslednje dejavnosti: — avtoprevozništvo, — avtotaxi, — stavbne obrti, — izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov, — izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol, — opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo. Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti, se zahteva ne glede na prvi od- stavek tega člena, če zavezanec vlogi za opravljanje obrtne dejavnosti ne priloži dokazov, da ima poravnane vse svoje davčne obveznosti. 58. člen Uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo v tehle primerih: 1. ko prisilna izterjava iz premičnega premoženja zavezanca ni uspela, zapadli davki pa presegajo povprečno odmerjeni davek v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali sorodni dejavnosti; 2. ko obstaja utemeljen sum. da bo davčni zavezanec zapustil državo za, daljši čas:,:. : XII. VLOŽITEV NAPOVEDI 59. člen Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero davka morajo vložiti napoved do '31. januarja. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 60. člen Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene v letu 1973 znaša 2.500 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavb je podlaga za izračun davčne osnove za leto 1974. 61. člen Davčno napoved za odmero davka na posest stavb za leto 1'9'74 morajo davčni zavezanci vložiti davčnemu organu do 30. 6. 1974. Davčne napovedi ni potrebno vložiti obSahom, ki so oddali popisni list o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih, počitniških in poslovnih prostorov zasebnih lastnikov," ža stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu organu v letu 1974. 1015. Skupščina občine Celje je po 8. členu zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list 'SRS, št. 3/73) na sejah zborov dne 27. maja 1982 sprejela SKLEP o razpisu referenduma' za uvedbo samoprispevka v občini Celje 1. člen Za območje občine Celje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje objektov na področju Vodooskrbe, zdravstvenega in socialnega varstva, otroškega varstva in komunalne infrastrukture. 2. člen Referendum bo v nedeljo, 13. junija lyoz. 3. člen- S sredstvi Zbranimi s samoprispevkom se bo sofinancirala gradnja objektov po naslednjem programu. V prvem delu programa so naštete naložbe skupnega občinskega pomena, v drugem delu pa naložbe komunalne infrastrukture v krajevnih skupnostih: I. Objekt Čas pričetka gradnje Skupna predrač.. .vrednost objekta v 000 din Višina referend. sredstev v skupni, vrednosti v 000 din Sofinanciranja naložb drugih nosilcev finan. 1. Izgradnja vodooskrbnega sistema — vodarna Medlog - 1983 41.000 26.000 15.000 OKS — vodovod Košnica 1984 6.000 6.000 — — vodnjak H v LeVcu 1984 6.000 2.500 3.500 OKS — vodnjak G v Levcu 1985 6.000 2.000 4.000 OKS — vodohram Lisce (I. F.) 1986/87 40.000 40.000 — — cevovod Medlog—Lisce 1986/87 12.000 12.000 — cevovod Lisce—Čopova 1986/87 20.000 20.000 — —1 vodovod Dobrna in Kompole 2. Nabava medicinske opreme za TOZD Zdravstvenega centra Celje v Celju 1985 10.000 10.000 Odbor za (v obrazložitvi seznam) — adaptacija Zdravstvene postaje 1982/87 45.000 45.000 izgr. boln. Dobrna — izgradnja delavnic za duševno 1983 10.000 10.000 — Obč. skup. prizadeto mladino 1982/83 5.000 5.000 . soc. var. 3. Izgradnja otroškega vrtca Nova vas — sever 243.000 42.000 Skupaj 1983/84 42.000 220.500 22.500 Čas pričetka gradnje BS?. vrednost objekta v 000 din . VlSihM v 000 din Udeltr^ba v iifeio|bin tittiiih nosilcev financiranja . , ,«i . ...VU 1 2 1 3 . 4 II. PROGRAM KOMUNALNIH UREDITEV PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH KS ALJAŽEV HRIB — sofinanciranje rekonstrukcije Plečnikove ulice po $.500 ©IfiS obstoječi trasi KS DEČKOVO NASELJE — sofinanciranje odvodnjavanja površin, asfaltiranje Robove ulice in ureditev pločnikov po obstoječi 1985 7.500 5.000 trasi KS DOBRNA — sofinantiranje asfaltiranja odseka ceste Ružička- 1985 6.970 4.000 2M0 OKS/KS —Gutenek — 1,2 km 1984 '.2.000 6.000 6.606 ©KS — sofinanciranje izgradnje mrliške veže 1986/37 8.000 4.500 3.500 KS — sofinanciranje hortikulturne ureditve DOLGO POLJE — sofinanciranje asfaltiranja Veselove ulice in ure- 1984 3.000 2.000 1.000 KS ditev pločnikov v Ul. M. Pijade po obstoječi trasi 1984 6.500 2.000 4.500 ©KS — ureditev Vrunčeve ulice po obstoječi trasi KS FRANKOLOVO 1986 12.000 2.000 10.000 OKS-Enota — sofinanciranje peš poti skozi naselje Frankolovo — sofinanciranje ureditve pokopališča in vodovoda — 1986/87 4.000 S.OCO 1.600 KŠ sanacija KS GABERJE — sofinanciranje ceste na Pokopališče in ureditev 1983 5.000 3.000 2.000 KS južnega pobočja Golovca , i KS Hudinja — sofinanciranje ureditve Travniškega potoka zRZ-7 1986 10.000 5.CC0 1.566 SSS 1.566 ©KS 1.000 KS 1.000 SOPP in ureditev Lahovnice KS LJUBEČNA — sofinanciranje napeljave vodovoda v naselju Lju- ;985 23.56d > 16.000 13.5d0 OKS-Enota bečna, Leskovec, Glinško in Žepina [984 12.000 8.000 4.000 KS — sofinanciranje ureditve kanalizacije Ljubečna KS MEDLOG — sofinanciranje ureditve kanalizacije v Ronkovi, 1985 15.800 s.dob 12.800 OKS-Enota Ložnici, Lavi, Babno KS OSTROŽNO — sofinanciranje izgradnje kanalizacije od Malgaja 1985 8.000 4.066 4.666 . KS do Irmančnika — 100 m 1985 3.000 2.000 1.000 KS ' ' ' ' . ■ ■' 1 2 3 4 — sofinanciranje cestnih odsekov v Dobrovi — 2270 m (ZN Ostrožno in Lokrovec) — sofinanciranje ureditve krajevnih cest Lopata — 1984/86 20.000 4.000 16.000 OKS-Enota 950 m — sofinanciranje krajevnih cest v Lokrovcu — 1400 1985 2.660 2.000 660 KS metrov 1985 3.920 2.000 1.920 ■ ."v '3; ’ 5 "X .'XX'".-: KS POD GRADOM = , : X- ' f KS — sofinanciranje primarnega telefona v Košnici 1982 4.000 4.000 — sofinanciranje ceste k JLA KS SAVINJA 1983 3.500 2.000 1.500 OKS.KS JLA — sofinanciranje peš brvi čez Savinjo KS STRMEC 1985 10.000 5.000 5.000 OKS.KS JLA — sofinanciranje mostu čez Hudinjo v Socki 1986 10.000 8.500 1.500 OKS — sofinanciranje mrliške veže v Strmcu KS SVETINA — sofinanciranje rekonstrukcije ceste v Kanjuce — 1987 8.000 4.500 3.500 KS 880 m 1987 10.500 6.500 4.000 OKS — sofinanciranje povezave Celje—Svetina KS ŠKOFJA VAS — sofinanciranje kanalizacije v Zadobrovi, Škofji 1982 5.500 1.500 4.000 PTT, SKS, OZD vasi in Šmarjeti KS ŠMARTNO — sofinanciranje rekonstrukcije cest 11/Šd v Gorici —1 km in Šmartno—Rupe do Razgorškove kapele 1985 29.700 12.000 17.700 KS — 1 km KS ŠTORE — sofinanciranje I. faze gradnje lok. vodovodov v 1983/84 13.000 10.000 3.000 KS Prožinski vasi in Ogorevcu 1985 5.000 2.500 2.500 —- sofinanciranje I. faze toplifikacije Litia KS TEHARJE — sofinanciranje kanalizacije Teharje, Slance, Bu- 1983 20.000 10.000 10.000 OKS-Enota SSS kovžlak, Vrhe 1986/87 17.000 9.000 8.000 KS — sofinanciranje rekonstrukcije ceste v Bukovžlaku KS TRNOVLJE — — sofinanciranje ureditVe kanalizacije v Zg. in Sp. 1987 1.500 1.000 500 KS Trnovlj ah KS VOJNIK — sofinanciranje rekonstrukcije lokalne ceste Ko- 1984 12.500 9.000 3.500 KS žuh—meja s KS Frankolovo in v Vojniku 1982/83 15.000 10.000 J.000 OKS.KS Skupaj 329.050 167.000 162.050 / V prikazanih vrednostih objektov, tam kjer je to potrebno, so zajeti tudi stroški zaklonišč, komunalni prispevek, stroški projektiranja in nadzorstva. 4. člen Skupna investicijska vrednost objektov, navedena v prejšnjem členu, maša po predračunskih ocenah v mesecu septembru 1981 568,050.000 din. Od tega zneska pa do končne vrednosti posameznih objektov bodo zagotovile občinske samoupravne interesne skupnosti in sicer Občinska komunalna skupnost, Skupnost stanovanjskega gospodarstva, Občinska zdravstvena skupnost. Občinska skupnost socialnega varstva, krajevne skupnosti, Temeljna vodna skupnost in Območna vodna skupnost ter Skupnost za izgradnjo bolnišnice v Celju. To pomeni, če sredstva navedena v tem členu zaradi podražitve gradnje ne bi zadostovala za realizacijo vsakoletnega programa izgradnje objektov, zagotovijo manjkajoča sredstva samoupravne interesne skupnosti, v čigar področje sodijo posamezni objekti. 5. člen Če bo s samoprispevkom zbranih več sredstev, kot je predvideno, se višek zbranih sredstev razdeli samoupravnim interesnim skupnostim in KS v takem razmerju, kot je to določeno za predvidene objekte. 6. člen ^ Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. avgusta 1982 do 31. julija 1987. 7. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje un občani, ki stalno prebivajo na območju občine Celje po stopnji 1,4 od naslednjih osnov: — delovni ljudje, ki prejemajo OD iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu oziroma Če prejemajo nadomestila OD od neto prejemkov. Za OD se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi; — upokojenci od neto pokojnin; — kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost od katastrskega dohodka; — delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, samostojno opravljajo intelektualne storitve, so zavezanci davka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ali ki plačujejo davek po odbitku od dohodka, zmanjšanega za davek in prispevek po povprečni stopnji za posamezno leto. 8. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust. Samoprispevka tudi ne plačujejo: — delovni ljudje, ki prejemajo OD iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presega 8.000 din neto mesečno; — kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 4.500 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja; — kmetje za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša; — delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualno storitev, za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih. 9. člen Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo OD ali nadomestilo OD iz delovnega razmerja, od kmetijske in obrtne ali druge gospodarske, dejavnosti ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 4.000 din mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka. O zahtevah delovnih ljudi in občanov, navedenih v tem členu, bo odločal odbor iz 11. člena tega sklepa. 10. člen Zneski iz 8. ih 9. člena sklepa, do katerih se samoprispevek ne plačuje, se lahko letno valorizirajo glede na porast stroškov življenja, ki jih letno ugotavlja ustrezna institucija za statistiko gibanja cen v SRS. O valorizaciji zneskov iz prejšnjega odstavka tega člena odloča odbor iz 11. člena tega sklepa. 11. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu pri Samoupravni interesni skupnosti za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena in se bodo uporabljala izključno za namene, določene v 3. členu tega sklepa. Za zbiranje sredstev samoprispevka in nakazova-vanja teh SIS ter za uresničevanje programa skrbi odbor, ki ga sestavljajo predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, na čigar področju se gradijo objekti š sredstvi iz samoprispevka in predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in izvršnega sveta. Investitorji za objekte, ki se sofinancirajo iz samoprispevka, so samoupravne interesne skupnosti, v čigar področje sodijo objekti, in KS, vsaka na svojem področju, ki tudi zagotavlja v svojem srednjeročnem planu realizacijo teh naložb, kot je to predvideno v 3. členu tega sklepa. 12. člen Družbeni nadzor nad zbiranjem In uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja občinska skupščina. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih OD kontrolira Služba družbenega knjigovodstva in Občinska uprava za družbene prihodke v okviru svojih pristojnosti. 13. člen Referendum vodi dbčinska volilna komisija. 14. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Skupščina občine Celje I • Glasovnica Na referendumu dne 13. junija 1982 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo petih let (od L S. 1982 do 31. 7. 1987) za območje občine Celje, za sofinanciranje izgradnje objektov na področju vodooskrbe, zdravstvenega in socialnega varstva, otroškega varstva in komunalne infrastrukture, v skladu s sklepom o razpisu referenduma z dne 27. 5. 1982 (Uradni list SRS, št. 19/82) glasujem PROTI ZA 2ig Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 15. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi Skupščina občine Celje. 16. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 014-1/82 Celje, dne 27. maja 1982. Predsednik Skupščine občine Celje Edo Stepišnik L r. 1616. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list Š6S, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 12. maja 1982 sprejd SKLEP o javni razgrnitvi predloga lokacijske dokumentacije za novo glinišče v Smiklavžu 1 Javno se razgrne predlog lokacijske dokumentacije za novo glinišče v Smiklavžu (v nadaljnjem besedilu: LD). LD je izdelal Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo, Sektor za planiranje, pod št. 242/ 81?A v marcu 1981. 2 LD bo javno razgrnjena v prostorih Občinskega kdmitftja za urejanje prostora in varstvo okolja in v prP*torih, ki jih določi krajevna skupnost Ljubečna. ' ' 3 Pripombe k LD lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in Organi. 4 Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St 351-745/81=5 Celje, dne 12. maja 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipL inž. L r. 1017. , Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 12. maja 1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Spodnja Hudinja 1 Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Spodnja Hudinja — cona 12 in 13b (v nadaljnjem besedilu: predlog sprememb in dopolnitev ZN). Predlog sprememb in dopolnitev ZN je izdelal Razvojni center Celje, TGZD Planiranje, v mesecu aprilu 1982 pod št. proj. 14/82 in ZPI, sektor za planiranje, v mesecu marcu 1982 pod št. LD 120/82. 2 Predlog sprememb in dopolnitev ZN bo javno razgrnjen v prostorih Občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Gaber j e. V 3 Pripombe k predlogu sprememb in dopolnitev ZN lahKo dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. 4 Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 350-7/77-5 Celje, dne 12. maja 1982. Predsednik Ižvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r. GROSUPLJE 1018. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 6. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 32/79) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na svoji seji dne 18. maja 1982 sprejel SKLEP o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta Smarje-Sap P-2 1 Dovoli se' manjši odmik od zazidalnega načrta Smarje-SaP P-2 (Uradni Isit SRS, št. 1/80): — določitev funkcionalnega zemljišča obstoječim objektom v območju zazidalnega načrta s teni. da odpade objekt št. 1 in prilagodi površina k objektom št 2, 28, 29 in 39 — delni premik ceste proti pokopališču, s tem, da se delno zmanjša površina za objekte št. 37, 47, 48, 49, 50 in 52. 2 Odmik grafično ponazarja arhitektonsko zazidalna situacija, ki jo je izdelal Projektivni atelje Ljubljana pod št. 2079 v maju 1982. 3 i Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 4 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 350-10/79 Grosuplje, dne 18. maja 1982. Predsednik Izvršnega svčta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r. 1019. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27 72 in 8^f3) in 6. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 32/79) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na svoji seji dne 18. maja 1982 sprejel SKLEP o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta Jerova vas v Grosupljem 1 1 i Dovoli se manjši odmik od zazidalnega načrta Jerova vas v Grosupljem (Uradni list SRS, št. 15/73) in s tem gradnja doma za varstvo odraslih. 2 Odmik grafično ponazarja arhitektonsko zazidalna situacija, ki jo je izdelal Projektivni atelje Ljubljana pod št. 1499/82 v maju 1982 in je sestavni del dokumentacije sprejetega zazidalnega načrta. 3 • . . ... Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija občine Grosuplje. 4 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 350-10/82 Grosuplje, dne 18. maja 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r. KAMNIK 1020. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti. (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik za obdobje 1981—1985 je skupščina na sejah obeh zborov sprejela SKLEP o obračunavanju In plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov. 2. člen Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje-kmetje: a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 18 č/o, b) pavšal na kmetijsko gospodarstvo 970 din. Prispevek v znesku 970 din letno na osebo plačujejo: — za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom — za uživalce stalnih preživnin — organ oziroma organizacija, ki plačuje preživnino; — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč. 3. člen Delovni ljudje, ki se jim' po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je- enaka povprečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu'v gospodarstvu v SR Sloveniji. 4. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci, znanstveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, 'likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejnice, nogometaši — neamaterji. športniki, manekeni in modni delavci, artisti — plesalci, kolporterji tiska, športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, prtljažni nosači, delavci na kmetijskih zemljiščih) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega "zavarovanja' v SR Sloveniji. Za delavce, ki so zaposleni pri drugih delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka v pretek- lem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Te osnove so tudi za odmero pravic iz socialne varnosti. 5. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije, in sicer: — v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji; — v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Za osebe, kj so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 6. člen Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo. Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek plačan. 7. člen Višina prispevka iz 3., 4., 5. in 6. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po prispevni stopnji, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 37/81. 8. člen Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81). Osnova za obračunavanje prispevka za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80). 9. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca zoper pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, pla- čujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 410 dm mesečno na posameznega upravičenca. 10. člen Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 37/81. 11. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega In invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14%. 12. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenje za poklicne bolezni po stopnji 6% od bruto prejemka. 13. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. Prispevek za zdravstveno varstvo' iz tega člena se'obračunava in plačuje po stopnji iz 7. člena tega sklepa. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 10-507/81) 15. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982 dalje. St. 3/2-06-22/82-6 . Kamnik, dne 4. maja 1982. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik Franc Drobnič 1. r. LENART 1021. Na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39-2385/81) ter 367. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na 139. seji dne 26. marca 1982 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S to odredbo se določi izvajanje veterinarsko-sanitarnih ukrepov v letu 1982, pravice in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti, delovnih organizacij. Veterinarskega zavoda Maribor, obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, ter občanov na območju občine Lenart, da se ugotovi in prepreči širjenje v tej odredbi navedene kužne in parazitame bolezni. 2. člen Veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni morajo v letu 1982 izvesti ukrepe za ugotavljanj e, odkrivanje, preprečevanje in zatiranje določenih kužnih in parazitarnih bolezni na območju občine Lenart. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe predpisane po tej odredbi. 3. člen Veterinarske organizacije so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem pismeno obvestiti veterinarskega inšpektorja občine. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 4. člen Odrejena preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. Izvajalec cepljenja mora imeti to potrjeno z laboratorijskimi izvidi. » 5. člen Veterinarske organizacije morajo ob izvajanju preventivnih cepljenj in za diagnostične preiskave voditi evidenco o datumu cepljenja ali preiskave, o imenu in bivališču posestnika ali lastnika živali, o vpisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva, o rezultatu cepljenja in preiskave. Izvajati morajo tudi kontrolo ali so bile vse živali cepljene. Veterinarske organizacije morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni veterinarski inšpektorat n. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Veterinarski zavod Maribor mora opraviti splošno preventivno cepljenje psov proti steklini do 1. maja 1982. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Preventivno je cepiti tudi domače živali, ki se - pasejo brez nadzorstva, oziroma živali v gospodarstvih zaradi suma, da bi živali lahko prišle v stik s steklo živaljo. . 7. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijami združenega dela; — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo .gospodarsko dejavnost. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse, ki ga določi republiška veterinarska uprava. Na območju občine Lenart opravi preventivno cepljenje Veterinarski zavod Maribor. Cepljenje morajo, opraviti na način, ki ga določi proizvajalec vakcine. 8. člen Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji iz jat, ki so bile zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine, Marekov! bolezni, infekcioznemu in Gumbom bolezni in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitro-furanskih pripravkov (nitrofurozon, furazolidon, itd.). Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega ti-fisu po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarski zavod Maribor. Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekov! bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravi z registriranimi vakcinami Veterinarski zavod Maribor. 9. člen Veterinarski zavod Maribor mora cepiti prašiče proti svinjski kugi v vseh gospodarstvih, ki imajo deset ali več plemenskih svinj oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje se opravi s sevom Klapiniziranega virusa. 10. Člen Veterinarski zavod Maribor mora v letu 1982 nadaljevati VI. splošno tuberkulinizaci j o govedi. Najpozneje do 31. decembra 1982 leta mora biti opravljena intrademalno turberkulinizirano najmanj SOV* goved z območja občine Lenart, upoštevajoč že tu-berkulinizacijo goved v letu 1981. Tuberkulinizirati se morajo tudi osnovne goveje črede organizacij združenega dela, biki v pri rodnem pripustu in goveja čreda v hlevih, kjer se nahajajo ti plemenjaki. 11. člen Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: —• krave individualnih proizvajalcev mleka za ljudsko prehrano z mlečnim prstanastim preiskusom; — govejo čredo krav, telic in plemenske živali v osnovnih čredah organizacij združenega dela s serološko preiskavo krvi. Vzorce mleka in krvi odvzame veterinarski zavod Maribor. Mlečno prstanasto preiskavo opravi Veterinarski zavod Maribor, serološko preiskavo krvi pa VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 12. člen Na govejo levkozo je treba pregledati vsa plemenska goveda v družbeni lasti razen plemenskih goved v okuženih črecjeh. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Maribor, preiskavo seruma opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, 13. člen Plemenjake v prirodnem pripustu je treba enkrat letno preiskati • na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/1PV). Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Maribor, preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. i ; 14. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba pregledati kri plemenskega žrebca v Zg. Partinju pri Toplaku. Vzorec krvi odvzame Veterinarski zavod Maribor. Serološki pregled vzorca v krvi opravi pooblaščeni laboratorij po določilu republiške odredbe. 15. člen Čebelje družine z območja občine Lenart, ki še niso okužene in so bile na paši v drugih republikah ali izven območja občine je treba preiskati na varo-atozo. Preiskavo opravi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Organizacijo odvzema vzorcev in potrebne preglede opravi Veterinarski zavod Maribor. Vzorce čebel je treba dostaviti v preiskavo do 31. marca 1982. • 16. člen Na spomladansko viremijo eritrodematitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1982 preiskati krape iz. registriranih vej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati dd konca leta 1982. Vzorce rib vzame Veterinarski zavod Maribor;-preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 17. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-5/79 Lenart, dne 26. marca 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart Branko Kos, inž. org. dela 1. r. 1022. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1145/77 in 2-36/78) ter 367. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na 140. seji dne 8. aorila 1982 sprejel ODREDBO o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lenart 1. člen S to ■ odredbo se določa višina pristojbin za vete-rinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja iz 17., 21. in 1. in 2. odstavka 30., 31. in 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76 in 67/80) ter 25., 27., 4. točke 28. člena. 29.. 30. in 2. točke 35. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1145/77 in 2-36/78). 2. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov, preglede klavnih kopitarjev, parkljarjev, perutnine in kuncev, za veterinarsko sanitarne preglede živalskih proizvodov in živalskih surovin v predelavi, za dovoljenja za promet z mlekom, in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se na območju občine Lenart plačujejo naslednje pristojbine: I. Za veterinarsko-sanitarn pregled kamionskih ali vagonskih pošiljk, pri nakladanju j rHndanju in razkladanju živih živali — kamion do 2 toni 300 — kamion do 10 ton 400 — za vsako nadaljnjo tono pa še po 40 — za kosovne pošiljke živih živali 1000 za kopitarje, goveda in jelenjad od komada 115 — za žrebeta in teleta, prašiče, drobnico, pse, mačke in ostalo živo divjad ter druge živali od komada 45 — za perutnino,-golobe in druge ptiče, kun-. če in druge male živali — za kamion, kombi in vagon 200 :— za vsako vozilo z enodnevnimi piščanci 300 — za kamionske ali vagonske pošiljke čebel 300 — za manjše pošiljke čebel za vsakih 10 panjev 115 — za pošiljke rib, divjačine, žab, polžev itd. do 1 tone 200 — za kamion, kombi ali vagon do 10 ton 400 — za vsako nadaljnjo tono 40 — za letalsko pošiljko 1000 — za kosovne pošiljke perutnine, golobov, ptičev, kuncev in drugih malih živali po komadu oziroma kg 35 Za pošiljke živil, proizvodov, surovin živalskega izvora in živalskih odpadkov — za avto ali kamion do 2 toni 200 — za avto, kamion in vagon do 10 ton 400 — za vsako nadaljnjo tono 40 — za letalsko pošiljko 580 — za kosovne pošiljke živil, surovin, proizvodov in živalskih odpadkov po pošilijki - 160 — za mast, zaseko, maslo, sire, med, vosek, jajca in ostalo po kg 1,15 —• za mleko po 1 ali kg 0,23 Veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk kopitarjev in parkljarjev, ki se vodijo izven območja občine — po živali 100 " — za premeščanje živali na območju občine iz objekta v objekt, na območje paše ali sejmišče — razstave za kamionske pošiljke 230 din — za posamezno govedo ali kopitarje 58 — za prašiče, teleta, drobnico po komadu , 23 V eterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, prekladanju ali razkladanju izvoznih ali uvoznih po-žiljk živali, živil živalskega izvora, živalskih proizvodov, surovin, odpadkov, valilnih jajc, iker, semena za umetno osemenjevanje in krmil: — za pošiljke do 1 tone 500 — za pošiljke nad 1 tono 1000 — za kosovne pošiljke ' 230 Veterinarsko-sanitarni pregled mesa, jajc, mleka, rib, divjačine in njihovih izdelkov, rakov, školjk, žab, polžev, želv in iker namenjenih za hrano ljudi — v predelovalnicah mesa znašajo pristojbine 0,24 din po kg predelane hrane ali po pogodbi upoštevajoč čas, ki je potreben za stalni nadzor in 25 °/o od vrednosti porabljenega časa ali pogodbe; — v gostinskih obratih, prodajalnah živil živalskega izvora, v obratih družbene prehrane, skladiščih, pakirnicah, predelavah živil, v obratih kmečkega turizma, pri zasebnikih in na prireditvah, se za veteri-narsko-sanitarne preglede živali, za zakol, divjačine, rib in drugih živil živalskega izvora, določi pristojbine za vsako začetno uro porabljenega časa za opravljen pregled 400 din: — na tržnicah in razstaviščih se zaračuna za ve- terinarsko-sanitarni pregled: — za živo perutnino do 50 komadov 70 — za živo perutnino nad 50 komadov do 2 toni 350 — za nadzor transportov živali in živil, ki so pripeljane na tržnico z veterinarskim potrdilom za kamion do 2 toni 350 — za pregled mesa perutnine in kuncev po kg 7 — za ribe in drugo po kg 6 — za mlečne izdelke po kg 2,30 — za jajca po komadu 0,10 Obračun za opravljanje stalnega veterinarsko-sa-nitarnega nadzora na tržnici se poračuna po pogodbi upoštevajoč čas za opravljanje nadzora in 25 “/o od vrednosti porabljenega časa ali pogodbe. Za , opravljanje -veterinarsko-sanitarnega nadzora ali pregleda živali na živinskih sejmih, dogonih, razstavah in drugih javnih prireditvah za vsako začeto uro porabljenega časa 400 din 3. člen Za izdajo dovoljenja za promet s svežim mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za vsakoletno podaljšanje dovoljenja se določi letna pristojbina po vzorcu 280 din. Pristojbine zbere od kooperantov organizator odkupa mleka in jih odvede na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni proračuna občine Lenart. Lastnik molznic, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, temveč ga sam oddaja za javno potrošnjo, mora poleg pristojbine plačati še 1 X letni pregled krav molznic na tuberkulozo, stroške odvzema vzorca krvi ter preiskave vzorca za izključitev bolezni — bruceloza, kar znaša po kravi molznici 280 din. Pristojbina in nastali stroški preiskav se zaračunajo lastniku krav molznic po opravljenih preiskavah. 4. člen Sestavni del pristojbin za preglede po 2. členu 5. točke te odredbe je pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede pri razkladanju in nakladanju živali, živalskih proizvodov in surovin. J 5. člen Kadar doseže obračun pristojbin in kosovnih pošiljk pri istem transportnem sredstvu višino pristojbine za vagon, kamion ali letalo, se obračuna pristojbina za kamionske, vagonske ali letalske pošiljke. 6. člen Redni veterinarsko-sanitarni nadzor v proizvodnji, skladiščenju in prometu živil se določi mesečno pavšalna pristojbina (ali po pogodbi) Mesarija Fekonja Henrik v višini 1500 din Ostali koristniki veterinarsko-sanitarnih uslug iz drugega odstavka V. točke 2. člena plačajo stroške preiskav po opravljenih preiskavah na podlagi posebnega sklepa sočasno s plačilom usluge za pregled. 7. člen Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi zakola odpremljajo v klavnico, ter za živali zaklane v sili, ki so bile pred tem pregledane po pristojnem veterinarju, se pristojbina ne zaračunava. 8. člen Pristojbino plača naročnik usluge oziroma organizacija, ki se bavi s prometom, proizvodnjo, predelavo ali skladiščenjem živil, surovin ali odpadkov živalskega izvora takoj po opravljenem pregledu oziroma po izdaji dovoljenja ali pa se zaračunava mesečno po obračunu ali pogodbeno. Pristojbine navedene v 2. členu te odredbe se lahko plačujejo tudi v enoletnem pavšalu, ki ga sporazumno določita organizacija združenega dela pri kateri se opravljajo veterinarsko-sanitarni pregledi in Skupščina občine Lenart. Nalog za izdelavo predloga pogodbe izda izvršni svet skupščine občine organizaciji, ki opravlja veterinarsko-sanitarne pseglede in ki izdaja dovoljenja. 9. člen Opravljanje pregledov, ki so taksativno našteti v 2. členu je treba prijaviti veterinarskemu inšpektoratu oziroma pooblaščeni veterinarski organizaciji najpozneje 12 ur pred zaprošenim pregledom. V primeru, če pošiljka oziroma predmet pregleda ni pripravljen za veterinarsko-sanitarni pregled, kot j13 bilo zaprošeno oziroma dogovorjeno, se poleg pristojbine zaračuna zamudnina za vsako začeto uro čakanja Ž00 din, katero je naročnik pregleda dolžan plačati organizaciji, ki izvaja nadzor. Naročnik veterinarsko-sanitarnega pregleda lahko zahteva povrnitev škode, ki bi nastala, če delavec veterinarskega inšpektorata ali pooblaščene veterinarske organizacije potem, ko je bilo sprejeto obvestilo pravočasno in delavec brez opravičila oziroma dogovora ni opravil pregleda v dogovorjenem času. Za veterinarsko-sanitarni pregled, ki se mora opraviti izven rednega delovnega časa, se pristojbina poveča za 50 %>. 10. člen Sredstva plačana za pristojbine se zbirajo na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Lenart in se razen sredstev zbranih po 3. in 6. členu te odredbe koristijo takole: 15 °/o se odvede na račun za zdravstveno varstvo živali proračuna republike; 10 % ostane ra računu za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Lenart in 75 »/o služi za pokritje izdatkov oziroma stroškov, ki nastajajo z veterinarsko-sanitarnimi pregledi. Pristojbine plačane po 3. in 6. členu se nakazujejo na postavko kot »drugi prihodki« navedenega računa. Posebne materialne stroške, ki vsebujejo prevozne stroške (kilometrina), stroške posebnih preiskav in stroške izvedencev, zaračuna Veterinarski zavod na podlagi opravljenega pregleda stranki, ki je zahtevala pregled. 11. člen Veterinarski zavod v času, ko njegov pooblaščeni delavec opravlja določeno storitev ne more zaračunavati še dela, ki ga opravlja le-ta istočasno z opravljanjem osnovne storitve za katero se zaračunavajo stroški v skladu s to odredbo. 12. člen Nadzor nad izvajanjem te odredbe vrši veterinarski inšpektor Skupne uprave inšpekcijskega nadzorstva občin Lenart, IVaribor in Slovenska Bistrica. 13. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja za promet mleka, na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 15-876/81). 14. člen Odredba začne veljai osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-5/78 Lenart, dne 8. aprila 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart Branko Kos, inž. org. dela 1. r. 1023. Izvršni svet Skupščine občine Lenart je na podlagi 143. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80), 10. in ll.a člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1-5/79, 11-583/81) in 367. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št 4-258/81) na seji dne 29. aprila 1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka karte razvrstitve zemljišč, namenjene za potrebe kmetijstva in gozdarstva v občini Lenart 1 Javno se razgrne osnutek karte razvrstitve zemljišč namenjenih za potrebe kmetijstva in gozdarstva v občini Lenart. 2 1 Osnutek karte razvrstitve zemljišč bo javno razgrnjen v prostorih sekretariata za družbenogospodarske zadeve občine Lenart, soba 35/11., ter bo javno na vpogled ob uradnih dneh. 3 V času razgrnitve lahko k osnutku karte razvrstitve zemljišč, namenjene za potrebe kmetijstva in gozdarstva, podajo svoje pripombe in predloge za- interesirane organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in občani. 4 Rok za sprejem pripomb in predlogov je 15 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. 5 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na razglasnih deskah Skupščine občine Lenart in vseh krajevnih uradih. St. 465-3/75 Lenart, dne 29. aprila 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart Branko Kos, inž. org. dela 1. r. LITIJA 1024. Izvršni svet Skupščine občine Litija je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 18. maja 1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka spremembe odloka o Urbanističnem redu občine Litija — grafični del 1 Javno se razgrne osnutek spremembe odloka o urbanističnem redu občine Litija, katerega je izdelala Komunala Litija Urbanistična služba v aprilu 1982. 2 Sprememba zajema grafični del odloka o urbanističnem redu in sicer v tem delu zmanjšanje območja za gradnjo počitniških hišic v coni Slivna - Mačkovec (KS Vače) ter določitev tega območja za prestavitev obeležja geometričnega središča Slovenije ter njegovega varovalnega pasu. 3 / Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Skupščine občine Litija, Jerebova ulica in na Urbanistični službi Komunala Litija. 4 Pripombe k osnutku lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni računajoč od dneva objave tega sklepa. 5 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-1/82 Litija, dne 18. maja 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Gusti Grošelj I. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1025. Na podlagi 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad ODREDBO o dopolnitvi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju občine Ljubljana Bežigrad 1. člen V odredbi o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 7/82), se doda nov 5.a člen, ki se glasi: »Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, broj-lerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti pri individualnih rejcih perutnine v naseju Tomačevo, oz. v krajih na območju občine kjer se omenjena bolezep na novo pojavi. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino. Vakcina mora biti' pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno' priznani metodi. Cepljenje določeno s tem členom opravi Veterinarska postaja Posavje. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.« 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-8/82 Ljubljana, dne 11. maja 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jurij Zavec 1. r. RAVNE NA KOROŠKEM 1026. Na podlagi 18. in 41. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec so zbori uporabnikov in zbori izvajalcev občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd na seji dne 25. februarja 1982, Radlje ob Dravi na seji dne 24. februarja 1982, Ravne na Koroškem na ^eji dne 26. februarja 1982 in Slovenj Gradec na seji dne 25. februarja 1982 sprejeli i SKLEP o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij uporabnikov za leto 1982 1 1. člen S tem sklepom se za leto 1982 ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samo- upravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985, opredelijo osnove za' obračunavanje prispevkov, določi stopnja in višina prispevka ža določene delovne ljudi in občane (določene kategorije uporabnikov). 2. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavaro- " vanja iz drugih republik plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14°/o. Za delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa in za upokojence, ki niso izgubili status upokojenca, plačujejo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek po stopnji 6 "A od bruto osebnega dohodka v breme dohodka. Za delavce ter občane, ki so sklenili pogodbo o delu po 213. členu zakona o delovnih razmerjih, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 6°A od bruto prejemka v breme dohodka. 3. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji, ki je s posebnim sklepom dogovorjen za delavce in združeno delo od istih osnov, kot je to določeno v pogodbi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost. 4. člen Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci — katoliški duhovniki, kolporterji tiska, športniki, amaterji, umetniki itd.) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno •organizacijo pogodbo o kooperaciji, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, ki je dogovorjen za delavce in združeno delo, in sicer od osnov, določenih s pogodbami po izvajanju pokojninskega in invalidske- * ga zavarovanja v SR Sloveniji. 5. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, ki je dogovorjen za delavce in združeno delo in sicer od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se učijo oz. so na praksi, plačuje delovna organizacija prispevek za zdravstveno varstvo, ki je dogovorjen za delavce in združeno delo in sicer od mesečnih osnov po prvem odstavku tega člena. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati ugotovitveni sklep o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračunavanje prispevkov določenih kategorij uporabnikov za leto 1961. ) 7. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. St 06-420-10/76 Predsednik skupščine OZS Dravograd Ivan Piki 1. r. Predsednik skupščine OZS Radlje ob Dravi' Karel Korošec L r. Predsednik\ skupščine OZS Ravne na Koroškem Jože Trokšar 1. r. Predsednik skupščine OZS Slovenj Gradec Ivo Sisernik 1.' r. SLOVENSKE KONJICE , 1027. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 20. členi/ zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/79), 3. členu zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3-183/82) in 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. maja 1982 sprejela ODLOK ' o ustanovitvi samoupravnega sklada za Intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Slovenske Konjice in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1 1. člen S tem odlokom se ustanovi samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki upravlja s sredstvi za intervencije, ki jih uvede občina Slovenske Konjice. Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom, tem odlokom in statutom sklada. . 2. člen Organ upravljanja sklada je skupščina sklada, v katero delegirajo dve tretjini delegatov organizacije združenega dela, porabniki hrane, združeni v samoupravni interesni skupnosti za oskrbo in sveti potrošnikov pri krajevnih skupnostih z območja občine; eno tretjino delegatov pa proizvodne kmetijske organizacije združenega dela in organizacije združenih kmetov z območja občine Slovenske Konjice. Podrobnejša ureditev organizacije in delovanje sklada se določi s statutom sklada, ki ga sprejme skupščina sklada. Administrativno tehnična in druga opravila za sklad opravlja Komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj. 3. člen Sklad predloži program dela in finančni načrt za naslednje leto po sprejemu na skupščini sklada Izvršnemu svetu Skupščine občine Slovenske Konjice do 15. oktobra v tekočem letu. Zaključni račun in poročilo o izvršitvi letnega programa dela in poročilo o porabi sredstev, ki so bila zagotovljena z občinskim proračunom predloži sklad, po sprejemu na skupščini sklada. Izvršnemu svetu Skupščine občine Slovenske Konjice za vsako preteklo leto do 30. marca v tekočem letu. 4. Sen Program dela sklada mora biti usklajen z dogovorom o enotni politiki pospeševanja proizvodnje hrane v SR Sloveniji, ki ga vsako leto sklenejo samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji. 5. člen Sredstva za intervencije, ki jih izplačuje sklad, se zagotavljajo iz sredstev, ki jih samoupravno združujejo delavci namensko iz skladov skupne porabe, iz sredstev rezerv in iz osebnih dohodkov v temeljni organizaciji združenega dela in v delovnih skupnostih in iz sredstev proračuna občine ter iz drugih virov. 6. člen Sredstva sklada se uporabljajo na podlagi predpisov Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice, oziroma občinske skupščine v skladu s 3. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list-. SRS, št. 1/79) v skladu z letnim programom dela sklada in v skladu z letno resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Slovenske Konjice. 7. člen Za zagotovitev sredstev za intervencije v proizvodnji hrane z namenom uresničevanja ciljev in nalog pri družbeno organizirani proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti občine. Slovenske Konjice se s tem odlokom za obdobje 1982—1985 uvaja posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,30 e/». Sredstva iz prejšnjega odstavka se usmerjajo v sklad. 8. člen Sredstva, zbrana po določbi prejšnjega člena, se lahko uporabijo za namene iz 6. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in za namene vsakoletnega usklajenega programa dela sklada, zlasti pa: — za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi — za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje . — za delovanje kmetijske pospeševalne službe — za pospeševanje vzreje in ulova sladkovodnih rib — za nadomestilo dela' obresti pri kreditih danih iz sredstev HKS — za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih — za akcijske naloge po programu, ki ga vsako leto sprejme sklad. 9. člen Sredstva za intervencije iz 7. člena tega odloka se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom, oziroma pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano. 10. člen Glede obračunavanja in vplačevanja posebnega občinskega davka po tem odloku se uporabljajo določbe odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13-983/78, 1-119/79, 7-538/80, 1-137/81, 11-714/81 in 11-644/82). 11. člen Posebni občinski davek po tem odloku se obračunava od osebnih' dohodkov delavcev, izplačanih' po 20. maju 1982. 12. člen Priprave za sklic ustanovne skupščine sklada opravi Komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Slovenske Konjice. Konstituiranje sklada se opravi najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka. ' ■ 13. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati I. točka 2. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Slovenske Konjice za obdobje srednjeročnega programa 1981—19G5 ter se v celotnem besedilu navedenega sporazuma besedilo: »samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Slovenske Konjice« nadomesti z besedilom »samoupravni sklad za- intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Slovenske Konjice«. 14. člen Ta odlok začne' veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-2/82-1 , Slovenske Konjice, dne , 17. maja 1982. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ‘ Tone Turnšek 1. r. 1028. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3., 5., 8. in 13, členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) in 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. maja 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta »Rogla« v občini Slovenske Konjice 1. člen / Zazidalni načrt »Rogla« v občini Sovenske Konjice, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu »Rogla« v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 24-1261/80 in 31-1516/81) se spremeni in dopolni po dokumentaciji, ki jo je izdelal' Urbanistični inštitut SR Slovenije v Ljubljani pod številko Ul 708 v mesecu decembru 1981 in pod isto številko v mesecu februarju in maju 1982. 2. člen Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je bil razgrnjen na javni vpogled s sklepom Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice o javni razgrnitvi osnutka sprememb oziroma dopolnitev zazidalnega načrta »Rogla« v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 8-432/82). 3. člen Zazidalni načrt »Rogla« v občini Slovenske Konjice ter njegove spremembe in dopolnitve so stalno na vpogled organizacijam in občanom pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta in njegovih sprememb in dopolnitev bo opravljala občinska urbanistična inšpekcija. 5. člen * Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 06-7/78-2/3 Slovenske Konjice, dne 17. maja 1982. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 1029. Sledeč cilju, da se nenehno oživljajo in utrjujejo pridobitve narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije, da se poglabljajo in razvijajo samoupravni socialistični odnosi n'a delegatski osnovi, kar je pogojeno z nenehnim večanjem;materialne baze v občini in v ceiotnčm družbenem prpstoru, ter težeč k dejanski odločilni vlogi delovnih ljudi in občanov kot nosilcev oblasti v vseh sferah družbenega življenja, je občinska skupščina sprejela statut občine kot temeljni akt na osnovi, katerega bodo delovni ljudje in občani v občini Šentjur pri Celju uresničevali vse svoje pravice in dolžnosti, M izhajajo iz ustave SFRJ, ustave SRS, spremljajoče zakonodaje, dokumentov ZK, SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij in tega statuta. Uspehi, ki so jih delovni ljudje in občani dosegli v prizadevanjih za razvoj in napredek na vseh področjih dela in življenja ter izhajajoč iz pravice delovnih ljudi in občanov, da uživajo rezultate svojega sedanjega in minulega dela ter vse pridobitve splošnega in materialnega ter družbenega napredka, v prizadevanjih v čim doslednješem uresničevanju pravice delovnih ljudi do vedno bolj neposrednega odločanja o vseh družbenih zadevah, so spodbudili občinsko skupščino, da je po široki javni razpravi v vseh sredinah, kjer delovni ljudje in občani ustvarjajo in žive, na obnovi 185. člena ustave SRS (Uradni list. SRS, št. 6/74) dopolnila in sprejela na seji družbenopolitičnega zbora dne 9. marca 1982, na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, dne 9. marca 1982 dopolnjen statut tako, da v prečiščenem besedilu glasi: STATUT občine Šentjur pri Celju TEMELJNA NAČELA Samoupravni položaj delovnih ljudi in občanov občine Šentjur pri Celju, izvirajoč iz družbenoekonomskega in političnega sistema temelječega na ustavi in opredeljenega v tem statutu je njihova neodtujljiva pravica. Nihče ne srne delovnim ljudem in občanom kratiti svoboščin, pravic in dolžnosti, ki jih zagotavlja in opredeljuje ustava SRBU, ustava SRS in statut. Ta statut opredeljuje na osnovi določil ustav SFRJ in SRS tista vprašanja, ki v ustavah niso podrobno urejena oziroma ustava določa zanje, da jih delovni ljudje in občani opredeljujejo v statutih občin. Svoboščine, pravice in dolžnosti uresničujejo in skrbijo za njihovo varstvo delovni ljudje in občani neposredno, organizirani v SZDL, zvezi sindikatov, zvezi socialistične mladine, zvezi združenj borcev NOV ter v zvezi komunistov kot vodilni idejnopolitični sili. V teh oblikah se dogovarjajo za politično in akcijsko enotnost socialističnih sil v usmerjanju družbenega razvoja. II Vsi organi oblasti in samoupravljanja v občini ter vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij v organih občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacijah, organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, društvih ter drugih družbenih organizacijah so dolžni v okviru svojih, pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu in za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih. Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja, se urejajo v skladu z ustavnimi dopolnili, smernicami sprejetimi v družbenopolitičnih organizacijah ter tem statutom, v statutih organov oblasti in samoupravljanja v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih. Skladno z navedenim, se v občini uresničujejo načela skrajševanja mandatov nosilcem, samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij kar v nadaljevanju opredeljuje ta statut III III Delovni ljudje in občani neposredno in v organih samoupravljanja, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter državnih organih so dolžni s svojo dejavnostjo, ki je usmerjena v razširitev pogojev za nadaljnji razvoj socialistične družbe, za premagovanje njenih nasprotij ter za družbeni napredek: — širiti in krepiti materialno osnovo družbe s tem, da razvijajo proizvajalne sile, večajo proizvodnost dela in nenehno razvijajo samoupravne socialistične odnose na delegatski osnovi, — ustvariti pogoje, v katerih se bodo odpravljale razlike med umskim in fizičnim delom ter v katerih bo postajalo človeško delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti, — nenehno spodbujati in težiti k vsevečjemu ter dejanskemu združevanju dela in sredstev, kadarkoli to terjajo narava proizvodnje, ekonomska, tehnična in tehnološka povezanost, s pogojem, da to neposredno ali posredno vpliva za povečanje dohodka, večjo produktivnost dela in pospešenemu razvoju materialne osnove ter samoupravnih odnosov, — širiti in razvijati vse oblike samoupravljanja na vseh nivojih, krepiti solidarnost med delovnimi ljudmi, zagotavljati enakomeren razvoj vseh območij občine ter graditi med ljudmi odnose, ki bodo temeljili na zavesti o skupnih interesih, na socialistični morali in na svobodni dejavnosti človeka, — razvijati vsestransko sodelovanje in zbliževanje z vsemi narodi in narodnostmi Jugoslavije, kakor tudi izven nje, — težiti po nenehnem osvobajanju človeka in dela, kar je pogojeno s tem, da bo delavec dejansko gospodar rezultatov svojega sedanjega in minulega dela. IV O uresničevanju svojih skupnih interesov v občini odločajo delovni, ljudje, organizirani v temelj-,nih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegatih v .občinski skupščini in drugih organih samoupravljanja. Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in samoupravne pravice, odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela in odločajo o drugih vprašanjih svojega položaja. Poleg osnovnih pravic in dolžnosti, ki jih imajo po ustavi delavci v temeljni organizaciji združenega dela, da tudi izven temeljne organizacije in v okviru družbenopolitičnih skupnosti, odločajo o preseženi vrednosti, o svojem položaju v družbi in o zadovoljevanju splošnih družbenih, osebnih in skupnih potreb. Delovni ljudje in občani ustanovijo krajevne skupnosti, v katerih neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese, za kar tudi prispevajo sredstva. Tiste svoje pravice in dolžnosti, ki jih delovni ljudje in občani ne morejo dokončno reševati v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v krajevnih skupnostih, uresničujejo v samoupravnih interesnih skupnostih in zborih občinske skupščine. Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje na podlagi samoupravnih sporazumov in sicer, na področju zadovoljevanja izobraževalnih, kulturnih, telesnokulturnih in drugih potreb, nadalje na področju zdravstva, pokojninskega varstva, komu- nale, stanovanjskega gospodarstva, kakor tudi na drugih področjih. Temeljno izhodišče pri organiziranju skupščinskega sistema v občini je v statutu opredeljeno kot usmeritev, da bodo v skupščini zastopani vsi resnični interesi delovnih ljudi in občanov. Zbori v občinski skupščini so v tem statutu opredeljeni kot mesto oziroma način usklajevanja interesov delovnih ljudi v temeljnih organizacijah oziroma krajevnih skupnostih, v katerih se delegati temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij, dogovarjajo o vseh vprašanjih, pomembnih za nadaljnji razvoj občine. Na tistih področjih dela, ki jih opredeljuje ustava in so se delovni ljudje zaradi skupnega reševanja vprašanj organizirali v interesni skupnosti, skupščine teh interesnih skupnosti enakopravno odločajo v ustreznem zboru občinske skupščine. Da bi ob zelo razvejanem samoupravnem sistemu zagotavljali usklajenost delovanja posameznih samoupravnih organov in organizacij, je v statutu opredeljen tudi družbenopolitični zbor, ki skladno z dor ločili ustave usklajuje posamezne interese ter zagotavlja kontinuiran razvoj samoupravnih odnosov, kakor tudi razvoj občine. V skupščinskem sistemu se pojavlja izvršni svet občinske skupščine kot izvajalec sklepov občinske skupščine, po drugi strani pa je odgovoren za stanje v občini, kar pomeni, da se pojavlja kot predlagatelj določenih ukrepov. V Splošna ljudska obramba, kot redna in trajna funkcija samoupravne socialistične družbe, nedotakljiva in neodtujljiva pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih in interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij in organov v občini je v tem statutu opredeljena kot enotni sistem organiziranja za obrambo SFRJ pred vsako agresijo ter kot obveznost omenjenih dejavnikov pri njenem uresničevanju. V okviru enotnega sistema splošne ljudske obrambe SFRJ zagotavljajo dejavniki iz 1. odstavka materialne in druge pogoje za pripravljanje na splošno ljudsko obrambo ter za usposabljanje vseh subjektov zanjo. VI VI Svoje samoupravne pravice in dolžnosti uresničujejo delovni ljudje in občani tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Zveza komunistov v občini, kot del Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije, je s svojim usmerjevalnim, idejnim in političnim delom v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja, glavni pobudnik in nosilec politike dejavnosti za varstvo in za nadaljnji razvoj, pridobitev socialistične revolucije 'in poglabljanja socialističnih samoupravnih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti ter je za to tudi odgovorna. V SZDL delovni ljudje in občani, družbenopolitične organizacije in društva ter vse organizirane socialistične sile na čelu z zvezo komunistov uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda. V ta namen zlasti: — ustvarjajo pogoje za delovanje delegatskega sistema, — obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj in predlagajo možne rešitve in sicer v organih SZDL oziroma v družbenopolitičnem zboru, — obravnavajo vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov, — spremljajo delo organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij in izražajo svoja mnenja ter ocene, — ustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladine, žensk in neposrednih proizvajalcev v družbenem in političnem življenju, — spodbujajo samoupravno dogovarjanje ter spremljajo delo samoupravnih interesnih skupnosti. Delavci, prostovoljno organizirani v sindikatu, se zavzemajo za tak družbenoekonomski položaj in za svojo vlogo v družbi in političnem sistemu, ki ustreza interesom in težnjam delavskega razreda, zlasti pa za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, za uresničevanje samoupravnih pravic in interesov delavcev, za usklajevanje posameznih in skupnih interesov s splošnimi interesi, za usposabljanje delavcev, za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij, za demokratično določanje kandidatov za člane delegacij v TOZD, za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcij oblasti, za zagotavljanje socialne varnosti ter razvijanje in krepitev njihove solidarnosti. Pri uresničevanju teh ciljev daje, sindikat pobude za spremljanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. Udeleženci narodnoosvobodilne borbe, združeni v združenju zveze borcev NOV skrbijo za ohranjanje tradicij NOB, socialne varnosti članstva, v organizacijah zveze borcev ter v okviru SZDL pa delujejo na vseh področjih političnega udejstvovanja. Občinska organizacija ZSMS združuje mladino v njenem prizadevanju po udeležbi mladih v vseh sredinah samoupravnega delovanja, organizira njihovo kulturo, telesnokulturno in izobraževalno dejavnost. Skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotavlja ustrezno zastopanost mladih v organih samoupravljanja, delegacijah oziroma skupščini. Občinska skupščina je dolžna zagotoviti materialne in druge pogoje za uresničevanje z ustavo in statutom določenih funkcij organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne borbe in Zveze socialistične mladine Slovenije v občini. V občini delujejo tudi družbene organizacije in društva kot posebna oblika interesnega povezovanja občanov. Dejavnost teh organizacij in društev se povezuje z dejavnostjo posameznih interesnih skupnosti, družbenih služb, politične pobude organizacij in društev, pa se odražajo v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva. VII Za uspešno delovanje delegatskega sistema in skupščinskega sistema se v statutu tudi opredeljuje vloga in mesto občinskih upravnih organov. S splošnimi akti občinske skupščine bodo razmejene pristojnosti občinske skupščine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. Delno razmejitev opravlja že statut, ki hkrati tudi določa načela za organiziranje občinskih upravnih organov. Pri tem statutu zasleduje cilj, da občinski upravni organi dobijo ustrezno samostojnost, ki ustreza našemu družbenopolitičnemu sistemu, hkrati pa je jasneje poudarjena njihova odgovornost za stanje oziroma izvrševanje sklepov skupščine oziroma približevanju in podružbljanju dela upravnih organov delovnim ljudem in občanom. S tem se omogoča tudi razmejitev odgovornosti občinske skupščine in njenih organov ter upravnih organov po sprejetih odločitvah. .VIII S statutom opredeljujemo tudi različne oblike prostovoljnega medobčinskega sodelovanja, zlasti s sosednjimi občinami. V ta namen daje možnosti, da se zadeve, ki jih je potrebno reševati skupno za širši družbenopolitični prostor, rešujejo v okviru enakopravnega medobčinskega sodelovanja. Medobčinsko sodelovanje ima značilnost prostovoljnega, na samoupravnih osnovah temelječega sodelovanja v organih, ki so oblikovani na delegatskem sistemu. IX Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine. Osnova za razlago statuta so ustava, zakon, o združenem delu, ostali zakoni, ki podrobneje opredeljujejo ustavna določila in ta temeljna načela. Skladno z vsebino tega statuta je potrebno sprejemati in spreminjati vse druge splošne akte, s katerimi se bo določala politika in nadaljnji samoupravni razvoj v občini. I. I. OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU 1. člen Občina Šentjur pri Celju je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov (v nadaljnjem besedilu: občina). / V občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese ter zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in opravljajo druge družbene zadeve. * člen Delovni ljudje in občani v občini uresničujejo skupne interese: — v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih organizacijah in v vseh oblikah njihovega združevanja, v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, — z neposrednim sodelovanjem krajevne skupnosti in občine z drugimi občinami ter v skupnih medobčinskih organih samoupravljanja, z dejavnostjo družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev. Skupni interesi, ki se v občini uresničujejo po njenih organih in organizacijah, so določeni s statutom. 3. člen Delovni ljudje in občani v občini izvršujejo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širši družbenopolitični skupnosti. Delovni ljudje in občani v občini: 1. ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo, 2. spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, 3. določajo usklajujejo in uresničujejo svoje skupne' interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe, 4. zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti, 5. zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če le-to po zakonu ni v pristojnosti širše družbenopolitične skupnosti, 6. zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, 7. zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti, 8. varujejo zakonitosti ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo, 9. zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničuj e j družbeno samozaščito, 10. organizirajo splošno ljudsko obrambo, med vojno pa vodijo splošni ljudski odpor v okviru svojih pravic in dolžnosti, ki so določene v ustavi in zakonih, 11. zagotavljajo z družbenim planiranjem predvsem usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbenoekonomskih, socialnih in drugih samoupravnih odnosov in interesov, 12. skrbijo za urbanistično ureditev naselij ter prostorsko urejanje, 13. s svobodno menjavo dela zagotavljajo enakopravni položaj delavcev materialne in nematerialne proizvodnje, 14. skrbijo za varstvo človekovega naravnega okolja, 15. z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi na tem področju, 16. zagotavljajo in skrbijo za varstvo mater, otrok in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invaljdov, 17. pospešujejo razvoj zdravstvene službe in skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi, 18. zagotavljajo pravice borcem in žrvam fašističnega nasilja, 19. načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo urbanistično dokumentacijo, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in sodelujejo pri gradnji stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči. 20. razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnoprosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij, 21. oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, 22. usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine, 23. sodelujejo z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi, 24. sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike in mednarodnih pogodb. 4. člen Občina Šentjur pri Celju je pravna oseba. Občina se združi z drugo občino ali spremeni svoje območje po razpravi delovnih ljudi in občanov določenega območja v okviru SZDL ter'ob pogojih in po postopku, ki jih določa zakon. 'Sedež občine je v Šentjurju pri Celju. 5. člen Praznik občine Šentjur pri Celju je »18. avgust«, kot obletnica osvoboditve Planine pri Sevnici leta 1944 in se praznuje praviloma vsako leto v drugi krajevni skupnosti. Krajevne skupnosti v občini za svoje območje določijo v svojih statutih krajevne praznike. ~ 6. člen Občina Šentjur pri Celju ima svoj pečat oziroma žig. Pečat oziroma žig je okrogle oblike, obsega grb SR Slovenije, ime SR Slovenije in občine. Občina lahko določi svoj emblem oziroma grb in zastavo občine z odlokom. 7. člen Občinska skupščina podeljuje naslove častnega občana, priznanja in plakete. »18. avgust« ter druga priznanja posameznikom, kakor tudi delovnim ljudem .in drugim organizacijam za uspehe in prizadevanja na področju gospodarskega in družbenopolitičnega napredka občine. Sklep o podelitvi naslova častnega občana, plaketah in priznanjih »18. avgust« ter drugih priznanjih sprejme občinska skupščina na svoji svečani seji. Način evidentiranja, predlaganja ter kriteriji in druge odločbe 'za podelitev plaket oziroma priznanj »18. avgust« določi občina z odlokom. 8. člen 1 . \ Občinska skupščina lahko zaradi zaslug v boju proti sovražniku in zaradi ohranitve izročil narodnoosvobodilnega boja podeli vojaškim enotam in organom NOV domicil. 9. člen Občina Šentjur pri Celju je pobratena z občino Užička Požega iz SR Srbije ter lahko izmenjg listine o pobratenju tudi z drugimi občinami v okviru SFRJ. Na osnovi sprejete zunanje politike SFRJ, se lahko z izmenjavo listin o pobratenju oziroma v drugi slo- vesni obliki manifestira sodelovanje z ob|ino Šentjur pri Celju, z občinami, mesti in organizacijami v okviru širše družbenopolitične skupnosti in izven nje. H. DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV fl. Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu 10. člen Družbenoekonomska ureditev v občini temelji na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina in na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter družbeni reprodukciji kot celoti. • • 11. člen Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka. Nihče si ne more niti neposredno, niti posredno pridobiti oziroma pridobivati materialnih ter drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela. Nihče ne sme na nikakršen način onemogočiti in omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu, o pogojih in rezultatih svojega dela. 12. člen Družbenoekonomski položaj delovnega človeka v občini je zagotovljen z ustavo, z zakonom ter s tem statutom in sicer: — s pravico do dela z združenimi sredstvi, ki jo pridobi delavec s tem, da se vključi v združeno delo in na ta način zadovoljuje svoje in družbene potrebe, — da odloča o delu in poslovanju organizacij združenega dela ter o zadevah in sredstvih celotne družbene reprodukcije, — da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o ustvarjanju dohodka in njegovi razporeditvi, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev in si zagotavlja osebni dohodek, — s pridobivanjem dohodka v organizacijah združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, svobodno menjavo njihovega dela, z delom delovnih ljudi, katerih potrebe teh organizacij zadovoljujejo, — s socialno varnostjo in stabilnostjo, ki je zagotovljena v okviru interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter v občini. Temeljne organizacije in skupnosti so dolžne v svojih statutih in drugih aktih predvideti konkretno zagotavljanje teh z ustavo in zakonom zagotovljenih pravic. Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico do dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da uporabljajo družbena sredstva s skrbnostjo dobrega gospodarja in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo. 13. člen Kadar gre za pojave na področju ustvarjanja in delitve dohodka, osebnih dohodkov in za pojave na področju dela in sredstev družbene reprodukcije, ka- terih obstoj bi bistveno ogrozil ekonomski položaj delavca v družbeni reprodukciji, se njegov položaj zavaruje z zakonom in sicer: — iz dela dohodka, ki je rezultat dela v izredno ugodnih naravnih razmerah ali je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnostih za pridobivanje dohodka, se določi, kolikršen del ttega dohodka se uporablja za razvoj OZD, v kateri je bil dosežen in kolikršen del za razvoj materialne podlage združenega dela v celoti, — če so bila z razporejanjem dohodka oziroma delitvijo sredstev za osebne dohodke rušena razmerja, ki ustrezajo načelu delitve po delu ali bi nastajale motnje v družbeni reprodukciji, — določi se višina zajamčenega osebnega dohodka in obseg drugih zajamčenih pravic, kar pomeni, da je delavcu zagotovljena njegova materialna in socialna varnost ter način njihovega uresničevanja, odvisno od splošne stopnje produktivnosti celotnega združenega dela in od splošnih razmer okolja, v katerem delavec dela in živi, — določijo se ukrepi, s katerimi se zagotavlja enakopravnost delavcev v skladu z načeli delitve po delu, oziroma normalna družbena reprodukcija, — temeljnim organizacijam združenega dela se začasno omeji razpolaganje z delom sredstev družbene reprodukcije, če je to neobhodno potrebno zaradi preprečevanja ali odprave večjih motenj na trgu, zaradi bistvenega odstopanja od temeljnih ciljev gospodarske politike ali, če to terjajo interesi ljudske obrambe, — lahko se določi obvezno združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije, od česar je odvisno uresničevanje osnovnih ciljev družbenega razvoja, določenih v družbenih planih širših družbenopolitičnih skupnosti. 14. člen Vsakemu delavcu gre iz dohodka TOZD v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu, osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih potreb, ki ustrezajo rezultatu njegovega dela in osebnega prispevka, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije. 15. člen Proti organizaciji združenega dela, v kateri je bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev ali, če ta ne izpolnjuje svojih Z zakonom določenih obveznosti, oziroma s svojim poslovanjem huje škodi1 družbenim interesom, se lahko pod pogoji in po postopku določenim z zakonom, nastopi z ustreznimi z zakonom določenimi začasnimi ukrepi. S temi ukrepi se lahko omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev, oziroma organizacije ali njenih organov. Začasna omejitev, ki jo sprejmeta zbor združenega dela in družbenopolitični zbor, lahko traja le toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil ta ukrep sprejet. le.ekti Organizacije združenega dela so v okviru samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, občina pa r okviru svojih z »stavo določenih pravic in dolž- nosti, dolžne,' da v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti poskrbijo za ekonomsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v ekonomske težave in, da nastopijo z ukrepi za njihovo sanacijo, kadar je to v skupnem interesu organizacij združenega dela oziroma v družbenem interesu. 17. člen. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela določajo katere osebne in skupne potrebe zadovoljujejo v tej organizaciji, katere v drugih oblikah združenega dela in v samoupravnih skupnostih v občini in katere v raznih oblikah medobčinskega sodelovanja ter širših družbenopolitičnih skupnostih. Svoj vpliv pri izvajanju skupnega zadovoljevanja potreb uresničujejo delovni ljudje po svojih delegatih, ki jih pošiljajo v samoupravne organe interesnih skupnosti in druge organe. 2. Usmerjanje in usklajevanje družbenega razvoja 18. člen Da bi delovni ljudje in občani v občini Šentjur pri Celju zagotovili materialne, družbene in druge pogoje za delo, razvoj proizvajalnih sil in porast družbenega in osebnega standarda v skladu s pogoji v občini, razvojno politiko občine in potrebami delovnih ljudi in občanov, zagotavljajo te pogoje: — z ustvarjanjem temeljnih organizacij združenega dela na področju proizvodnje, blagovnega prometa, nudenja in opravljanja uslug in storitev ter drugih gospodarskih dejavnosti pod pogoji, določenimi z zakoni, — s krepitvijo in nadaljnjim razvojem proizvodnih zmogljivosti ter maksimalnim in smotrnim izkoriščanjem kmetijskih zemljišč oziroma naravnih bogastev na področju občine, — z rekonstrukcijo zastarelih in fizično dotrajanih kapacitet ter usposabljanjem le-teh za sodobno organizirano ter visoko akumulativno proizvodnjo, — široko uporabo rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela, nenehnim spodbujanjem inovacijske dejavnosti v proizvodnji in drugih panogah gospodarstva, — s stalnim dviganjem kvalifikacijske strukture v organizacijah združenega dela, kar je pogojeno s permanentnim izvajanjem splošnega, strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja, — s spodbujanjem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, kar je pogojeno s smotrnim združevanjem in uporabo družbenih sredstev, — z izgradnjo in vzdrževanjem cest, ulic, vodo-\7odov, kanalizacije, električnega in PTT omrežja ter drugih objektov infrastrukture, — z razvijanjem zdravstvenih, socialnih, vzgoj-noizobraževalnih in drugih dejavnosti, — s sprejemanjem drugih ukrepov in ustvarjanjem ugodnih pogojev za gospodarski razvoj občine v skladu z družbenoekonomsko politiko razvoja SR Slovenije in SPRT. 19. člen Osnovne gospodarske dejavnosti v občini Šentjur pri Celju so- industrija, kmetijstvo in obrt. V industriji imajo najpomembnejše mesto: kovinskopredelovalna, lesna, tekstilna in živilsko prehrambena industrija. Ugodni naravni pogoji zagotavljajo razvoj in napredek kmetijske proizvodnje ter turističnogostinske dejavnosti. Občina omogoča razvoj tudi ostalim dejavnostim kot so: gradbeništvo, trgovina, gostinstvo, obrt, uslužnostne ter komunalne dejavnosti. 20. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge skupnosti, so dolžne skrbeti za organiziran počitek ter rekreacijo delovnih ljudi in občanov z gradnjo letovišč, počitniških domov ter drugih ob-j ektov. 3. Družbeno in prostorsko planiranje v občini a) Cilji 21. člen Delovni ljudje in občani z družbenim planiranjem uresničujejo: — izvajanje družbenoekonomske politike na podlagi samoupravni!) sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje razvoja občine z razvojem drugih družbenopolitičnih skupnosti ter pospeševanje in usklajevanje razvoja posameznih dejavnosti, — ekonomsko in družbeno kontrolo nad celotno družbeno reprodukcijo ter nad pogoji, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah in v vseh oblikah združenega dela, — usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter materialnih razmerij v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delov z obvladovanjem stihijskega delovanja trga, neenakomernosti v razvoju delovnih pogojev in pridobivanju dohodka, — najugodnejše pogoje za razvoj produkcijskih sredstev in produktivnosti dela, za stalno izboljšanje materialnih in drugih življenjskih razmer ter za Vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodno združenega proizvajalca in ustvarjalca. b) Temelji sistema družbenega planiranja v občini 22. člen Nosilci družbenega planiranja so delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Pravico in dolžnost planiranja uresničujejo tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter dogovore o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti, da sprejemajo te plane in, da sprejemajo ukrepe za njihovo izvajanje. 23. člen Za samoupravne organizacije in skupnosti,, za katere glede na naravo del, ki jih opravljajo ni pogo- jev, da bi sprejemale svoje plane, določi skupščina občine način oziroma postopek, v skladu z zakonom, kako bodo planirale in kako se bodo vključevale v družbeni plan občine. 24. člen Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter piana družbenopolitične skupnosti. 25. člen V dohodku, ki ga dosegajo temeljne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji, so izraženi rezultati celotnega združenega dela, zato se z delitvijo tako doseženega dohodka vrednoti in zagotav-ja materialna osnova za delo delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih gospodarskih in družbenih dejavnostih, blagovnem in denarnem prometu, znanosti, izobraževanju, kulturi, zdravstvenem in socialnem varstvu in drugje, v skladu s cilji in interesi delovnih ljudi. 26. člen Plani nosilcev planiranja morajo biti medsebojno usklajeni z materialnimi možnostmi, ki jih je možno v občini doseči. 27. člen Da bi se uresničevala politika ekonomskega in družbenega razvoja, omogočala stalna primerjava izbranih ciljev z dejanskimi možnostmi in pogoji za razvoj ter usklajevala s celotno družbeno reprodukcijo, je potrebno pri planiranju upoštevati načelo sočasnega in kontinuiranega planiranja. 28. člen Srednjeročni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine in se sprejema za obdobje petih let, ki temelji na skupni oceni možnosti za uresničevanje dolgoročnih ciljev in smeri razvoja, ki jih določa dolgoročni plan. 29. člen Dolgoročni plan občine se sprejema za dobo deset (10) let. Z njim se določijo splošna orientacijska razmerja za razvoj gospodarstva, dolgoročni cilji in smeri razvoja, spremembe v strukturi gospodarstva in družbenih dejavnosti ter razvoj samoupravnih socialističnih reprodukcijskih odnosov. 30. člen V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju v katerem se uresničuje srednjeročni plan nenehno, najmanj pa enkrat letno analizirati, kako se ta uresničuje, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, s katerimi je potrebno nastopiti v prihodnjem letnem obdobju. 31. člen Sestavni del plana je tudi vsakoletna bilanca sredstev, ki vsebuje globalna razmerja delitve ustvarjenega dohodka za skupno, splošno in osebno porabo ter pomeni način za delitev vseh vrst norabe. c) Samoupravni sporazum in družbeni dogovor o osnovah planov 32. člen Občinska skupščina sprejme odlok o pripravi plana, ki določa: — roke, do katerih morajo posamezni nosilci planiranja na področju družbenopolitične skupnosti izvršiti vmesne faze planskega postopka, da bi bilo možno pravočasno usklajevanje in medsebojno dogovarjanje med njimi, — organ, ki je odgovoren za pripravljanje plaha občine. S tem odlokom se lahko določijo tudi ostale zadeve, ki so pomembne za pripravo plana. 33. člen Temeljni planski akti, ki se sprejemajo kot srednjeročni akti za obdobje petih let na podlagi odloka občinske skupščine so: 1. temelji plana temeljne organizacije in krajevne skupnosti, ki vključujejo smernice za plan temeljne organizacije in krajevne skupnosti ter elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana, 2. smernice za plan občine, 3. samoupravni sporazumi: — o temeljih plana samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, — o temeljih skupnega plana, — o usklajevanju planov, 4. dogovori o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti, 5. plani samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, 6. plani družbenopolitičnih skupnosti, 34. člen S samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih plana, se določijo osnovni cilji in interesi, zaradi katerih se sklepajo. Samoupravni sporazum oziroma /dogovor o temeljih plana je obvezen za tiste, ki so ga sklenili. 35. člen Strokovne službe nosilcev- planiranja in upravni organi občine, so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen ter predlogov. 36. člen Plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana. Za pripravo plana občine skrbi izvršni svet skupščine občine, ki je tudi odgovoren za izdelavo delovnega programa za pripravo plana in pravočasno predložitev predloga v razpravo. 37. člen Organi samoupravnih organizacij in skupnosti ter občinski upravni organi po strokovni plati izvajajo dogovarjanja o temeljih plana, izvršni svet skupščine občine pa obvešča občinsko skupščino o poteku dogovarjanja. Dogovor o temeljih družbenega plana * občine sklenejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter organ, ki ga določi občinska skupščina. 38. člen Planiranje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih mora biti kompleksno, to pomeni, da plani vključujejo načrtovanje investicij, infrastrukturo za te investicije, kadre, obratna sredstva, delovno silo, stanovanjsko izgradnjo in druge spremljajoče elemente. č) Prostorsko planiranje .39. člen Dolgoročni prostorski plan je sestavni del sistema družbenega planiranja v občini, v katerem se v skladu z enotnostjo tega sistema določajo cilji in naloge družbenoekonomskega, gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja v gospodarjenju z zemljišči, varstvom in izboljševanjem življenjskega okolja ter smotrne izrabe prostora. 40. člen V sredjnefočnem družbenem planu občine morajo biti opredeljeni ukrepi, prednostne naloge oziroma cilji dolgoročnega prostorskega 'plana, ki se uresničujejo v srednjeročnem obdobju. 41. člen Delavci, ki združujejo dela in sredstva v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, opredeljujejo v prostorskem planu ter v urbanističnem programu občine svoje skupne interese in potrebe glede urejanja, varovanja in uporabe prostora ter izražajo svojo pripravljenost, da bi razreševali vsa vprašanja, ki so skupnega pomena odgovorno in sporazumno. 42. člen Za urejanje, gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo naselij, komunalno opremljanje naselij ter varstvo družbenih prostorskih koristi, sprejme občinska skupščina po poprejšnji široki javni razpravi urbanistični program, urbanistične načrte, zazidalne načrte in urbanistični red. 4. Način financiranja splošnih potreb 43. člen Za zadovoljitev splošnih' potreb, ki se financirajo iz proračuna družbenopolitične skupnosti, plačujejo delavci od dohodka temeljnih organizacij združenega dela ali svojih osebnih dohodkov davke, občani pa od svojih dohodkov ter premoženja davke, takse in druge davščine v skladu z zakonom. Občina samostojno določi višino davkov, taks in drugih davščin, ki so v skladu z zakonom, z dohodkom, pa samostojno razpolaga. 44. člen Z občinskim sporazumom se zagotavljajo sredstva za kritje splošnih družbenih potreb občine, zlasti pa: — financiranje predstavniških in upravnih organov, pravosodnih organov ter postaje milice, — financiranje ljudske obrambe iz pristojnosti občine, — varstvo borcev iz pristojnosti občine, — sredstva za poseg v gospodarstvo in druga področja zaradi skladnejšega razvoja občine in izboljšanja življenjskega standarda občanov in delovnih ljudi, — financiranje programov družbenopolitičnih in družbenih organizacij, — solidarno financiranje programov manj razvitih krajevnih skupnosti, — druge splošne družbene potrebe, ki so z zakonom ali družbenim dogovorom naložene občini, — odplačilo 'pogodbenih obveznosti. 45. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v krajeVnih in interesnih skupnostih z neposrednim' odločanjem, samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem odločajo o obsegu, vsebini in načinu zadovoljevanja svojih skupnih potreb ter za to združujejo svoje delo in sredstva. Izjemoma lahko občinska skupščina v primeru, ko je ogrožen normalen potek dejavnosti s področja posamezne interesne skupnosti z odlokom predpiše obvezno združevanje sredstev za te dejavnosti v višini, ki zagotavlja minimalno realizacijo programov teh dejavnosti. 46. člen Zaradi usklajevanja obveznosti vseh delovnih ljudi za financiranje splošnih družbenih potreb preko sredstev proračuna in skupnih družbenih potreb, ki so opredeljene v samoupravnih sporazumih, sprejme občinska skupščina vsako leto bilanco z sredstev,. iz-katerih so razvidne te obveznosti' do vseh oblik splošne in skupne porabe. Poleg tega sprejme občipska skupščina, izvršilne predpise v okviru izvrševanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. 47. člen Delovni ljudje v občini lahko združujejo svoja sredstva s sredstvi delovnih ljudi v drugih družbenopolitičnih skupnostih, kadar je to potrebno za izvrševanje in zadovoljevanje splošnih družbenih potreb delovnih ljudi in občanov. 5. Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori 48. člen S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah v mejah svojih samoupravnih pravic: — usklajujejo svoje interese o družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, — združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev, — ustanavljajo delovne in druge ' organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, banke, poslovne in druge skupnosti. — določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, — določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje, — urejajo druga razmerja skupnega pomena. 49. člen Sindikat ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov. Sindikat tudi sodeluje pri sklenitvi samoupravnih sporazumov in je podpisnik samoupravnilr sporazumov, s katerimi se ureja delovno razmerje delavcev v združenem delu in določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v združenem delu. Ce sindikat ne podpiše samoupravnega sporazuma, ga lahko organizacija združenega dela uporablja, sindikat pa lahko sproži postopek pred sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodišče. 50. člen Skupščina občine v okviru svojih pravic in dolžnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in lahko določi, da so določene organizacije in skupnosti dolžne pričeti postopek za samoupravno urejanje vprašanj skupnega pomena. 51. člen Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, 'organi družbenopolitičnih skupnosti, sindikati in druge družbenepolitične ter družbene organizacije, zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega družbenega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena. Družbenopolitične organizacije neposredno sodelujejo pri oblikovanju in sklenitvi ter uresničevanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. 52. člen Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor mora vsebovati zlasti: — udeležence samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora, — cilje, zaradi katerih se sklepa samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor, — določbe o tem, v katerem roku morajo biti prevzete obveznosti izvršene, — določbe o načinu in sredstvih Izvrševanja prevzetih obveznosti, — določbe o načinu in kontroli izvrševanja pre- vzetih obvez, kakor tudi o obveščanju javnosti o izvrševanju nalog, . — določbe o sankcijah. 53. Sten O predlogu samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora morajo obvezno razpravljati delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja, na katerem se sprejema in to na način in po postopku, ki je določen v statutu teh organizacij in skupnosti. 6. Kadrovska politika 54. člen Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, so nosilci kadrovske politike v občini. 55. člen V okviru organizacije SZDL, delovni ljudje in ob-iani v občini določajo kriterije za izbor delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in izbor delegatov posameznih delegacij za opravljanje samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij v občini. 56. člen Delovni ljudje in občani vodijo kadrovsko politiko v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike, družbenimi dogovori v okviru širše družbenopolitične skupnosti in občine ter pri tem uresničujejo naslednje cilje in načela: — kadrovska politika je sestavni del družbenega razvoja občine, — kadrovska politika je neodtujljiva pravica delovnih ljudi in občanov, — temeljni cilj kadrovske politike je razvoj človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki ustrezno svojim sposobnostim in pridobljenemu znanju sodeluje pri soustvarjanju in porabi dobrin, — da delovne naloge upravljajo ustrezno usposobljeni kadri. 57. člen Delovni ljudje v občini so kot nosilec izvajanja načel kadrovske politike dolžni: — hkrati s programiranjem razvoja v gospodarstvu in družbenih dejavnostih načrtovati tudi potrebe po kadrih, — vzpodbujati stalno strokovno rast in usposabljanje kadrov ter njihovo smotrno zaposlovanje, — sprejemati programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov, — določiti strukturo kadrov, potrebnih za dolgoročni razvoj organizacij združenega dela in opravljanja javnih funkcij v širši družbenopolitični skupnosti, — določati in razporejati sredstva za izobraževanja kadrov, — določati merila in pogoje za izbiro kandidatov na posebej odgovorna delovna mesta, — skrbeti, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z ustreznim znanjem ter družbenopolitičnimi in moralnimi kvalitetami, — spremljati uresničevanje kadrovske politike. 58. člen Vodenje kadrovske politike, zagotavljanje sredstev za vzgojo kadrov, kriteriji za izbiro kadrov, način zavarovanja demokratičnega postopka kandidiranja in za določanje kadrov, se v občini določijo z družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike. 59. člen Družbeni dogovor iz prejšnjega člena predlaga »bčinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet, sprejmejo pa ga samoupravni organi v TOZD in drugih OZD, KS, SIS, občinska skupščina in družbenopolitične organizacije v občini. 7. Samoupravne interesne skupnosti 60. člen Samoupravne interesne skupnosti se lahko ustanovijo na področju družbenih dejavnosti, komunalnih ter drugih gospodarskih dejavnosti v občini, ki služijo trajnemu zadovoljevanju potreb določenih uporabnikov. 61. člen Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravnih interesnih skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z odlokom skupščine občine, na podlagi zakona določi obvezno ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, načela za njihovo organizacijo in delovanje, načela za medsebojna razmerja delavcev zainteresiranih delovnih področij ter način financiranja dejavnosti po načelih solidarnosti in sorazmernosti prispevkov z ekonomsko močjo zavezancev. 62. člen Če samoupravna interesna skupnost, ki opravlja zadeve posebnega družbenega pomena ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina občine, pod pogoji in v postopku kot to določa zakon s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje. 63. člen Na sejah zborov skupščine SIS, delegati odločajo o politiki na področju dejavnosti interesne skupnosti in sicer: — obravnavajo in sprejemajo razvojne programe, — sprejemajo finančne načrte in zaključne račune, — sprejemajo statute in druge splošne akte, — sprejemajo družbene dogovore in samoupravne sporazume, — analizirajo kadrovsko problematiko na ustreznem področju interesne skupnosti, — razvijajo in določajo merila za uporabo sredstev, ki jih delovni ljudje združujejo za izvajanje programov skupnosti, — volijo in odpokličejo predsednika skupščine, predsednike zborov in njihove namestnike posameznih interesnih skupnosti, — ustanavljajo delovna telesa zborov skupščin sar moupravnih interesnih skupnosti ter imenujejo ter razrešujejo njihove člane. 64. člen Skupščine samoupravne interesne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva razpravljajo in odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o pomembnih vprašanjih svoje dejavnosti. 65. člen Samoupravne interesne skupnosti sodelujejo s skupščino občine oziroma zbori občinske skupščine pri usklajevanju programov razvoja posamezne interesne dejavnosti s predvidenim gospodarskim in družbenim razvojem občine in pri drugih vprašanjih skupnega interesa. Samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi med' seboj, usklajujejo svoje delo in lahko za to ustanavljajo delovna telesa. 66. člen Strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti se organizirajo kot ena ali več delovnih skupnosti tako, da se zagotovi racionalno in kvalitetno opravljanje strokovnih, računovodskih, administrativnih in tehničnih del za opravljanje nalog organov skupnosti ter izvajanje opravil, ki jih strokovne službe izvajajo na podlagi sprejetih predpisov. 67. člen V odnosu svobodne menjave dela v okviru in preko samoupravnih interesnih skupnosti, se zadovoljujejo skupne družbene potrebe na principu socialistične solidarnosti in vzajemnosti delavcev in delovnih ljudi v dejavnostih izobraževanja, kulture, raziskovalne dejavnosti in socialnega varstva ter v drugih družbenih dejavnostih, ki imajo poseben družbeni pomen. 68. člen S samoupravnim sporazumom se; natančneje določi, da se uresničuje svobodna menjava dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti z združevanjem dela in sredstev uporabnikov in izvajalcev storitev v okvirih, za katere je ustanovljena, preko samoupravnih interesnih skupnosti pa tedaj, ko izvajalci opravljajo storitve za uporabnike iz drugih samoupravnih interesnih skupnosti. 8. Gospodarske in družbene dejavnosti a) Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena 69. člen Kdaj je poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju, se z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa v teh' organizacijah. Posebni družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in s predpisi oziroma ukrepi skupščine občine. b) Komunalne dejavnosti 70. člen Osnovni nosilec programiranja izvajanja in financiranja komunalne dejavnosti v občini, so krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti se lahko zaradi uspešnejšega izvajanja komunalne dejavnosti skupno s temeljnimi organizacijami in delavci v komunalnih organizacijah, organizirajo v samoupravno komunalno skupnost. V njej združujejo sredstva, usklajujejo programe komunalnih dejavnosti ter izvajajo druge skupnte naloge. Komunalne dejavnosti se financirajo tudi z neposrednim zaračunavanjem stroškov uporabnikom storitev s tega področja. 71. člen Krajevne skupnosti lahko izvajajo komunalne dejavnosti v lastni režiji, če so za to usposobljene, lahko pa sklenejo ustrezno pogodbo z organizacijo združenega dela, ki se ukvarja s komunalnimi dejavnostmi 72. člen Reševanje vprašanj s področja gospodarjenja s cestami, se izvaja v okviru samoupravne skupnosti, ki jo ustanovijo delovni ljudje v krajevni skupnosti in organizacije združenega dela na podlagi zakona o cestah. 73. člen Občinska skupščina v okviru zakonov ustanavlja komunalne organizacije ter skrbi za njihovo .ustrezno delovanje. 74. člen Skupščina interesne skupnosti za komunalno cestno dejavnost, samostojno odloča o vseh vprašanjih s svojega področja, občinska skupščina pa enakoprav-^ no s skupščino komunalno cestne skupnosti odloča: — o programih razvoja komunalnega urejanja naselij, — o gradnji komunalnih objektov pomembnih za več KS, — o politiki razvoja komunalnega gospodarstva ter samoupravni organiziranosti le-tega, ,— o drugih pomembnih vprašanjih s področja komunalnega gospodarstva oziroma o vprašanjih, ki jih v okviru zakona mora obravnavati in reševati - občinska skupščina. c) Stanovanjsko gospodarstvo 75. člen Delovni ljudje v občini samostojno rešujejo svo- . je stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi in pogodbami o načelih solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti. Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji ter pri združevanju sredstev za te namene, uresničujejo delovni ljudje in občani samostojno v hišnih svetih, temeljnih organizacijah ter samoupravni stanovanjski skupnosti, ki jo s samoupravnim sporazumom ustanovijo. V tej skupnosti združujejo sredstva za stanovanjsko' izgradnjo, določajo politiko in program izgradnje, zagotavljajo, družbeno pomoč ter skupaj upravljajo stanovanjske zgradbe in stanovanja y družbeni lastnini, vplivajo na politiko stanarin ter uresničujejo druge skupne interese. V samoupravno stanovanjsko skupnost se vklju-* čujejo in v njej sodelujejo tudi delovni ljudje preko organizacij združenega dela in drugih družbenih pravnih oseb, ki imajo pravico uporabe stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini in varčevalci za stanovanja. 76. člen Program razvoja stanovanjskega gospodarstva mora biti rezultat sodelovanja organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in delovnih ljudi ter občanov, temeljiti pa mora na dolgoročnih urbanističnih zasnovah oziroma na predpisih občinske skupščine, ki jih le-ta skupno z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi ter strokovnimi institucijami sprejme v okviru svojih pooblastil. 77. čim Sredstva za financiranje stanovanjske izgradnje ter druge namene v okviru samoupravnega sporazuma, se formirajo iz stanarin' iz sredstev, ki jih delavci namensko izločajo iz dohodka in čistega dohodka, ter z lastno udeležbo bodočih koristnikov stanovanj. Delavci s samoupravnim sporazumom določijo kolikšen del dohodka izločijo za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri gradnji in uporabi stanovanj. Z družbenim dogovorom se določi kolikšen del sredstev bodo delavci združili v okviru stanovanjske skupnosti v odnosu na sredstva, ki jih bodo samostojno razdeljevali v organizaciji združenega dela. 78. člen Delovni ljudje ~v občini v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti, zlasti skrbijo za standvanj-ske potrebe občanov in družin, ki so potrebni posebne družbene pomoči, za njih namensko gradijo stanovanja in jim dplno nadomeščajo stanarine. Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih sodelujejo pri usmerjanju gospodarjenja s stanovanji, neposredno v organih krajevne skupnosti oziroma po delegatih v interesni skupnosti. 79. člen Najvišji samoupravni organ v samoupravni stanovanjski skupnosti samostojno razpravlja in odloča o vseh vprašanjih s področja stanovanjskega gospodarstva. V reševanje vprašanj mora interesna skupnost vključevati vse zainteresirane občane, tako v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih oziroma hišnih svetih. Občinska skupščina skupno in enakopravno s skupščino stanovanjske skupnosti obravnava in sprejema-: . — sklepe o programiranju razvoja stanovanjskega gospodarstva, — predpise s področja vzdrževanja in uporabe stanovanj, kolikor je to določeno z zakonom, — sklepe n višini stanarin, kolikor je to določeno z zakonom, — ter sklepa o drugih vprašanjih s tega področja oziroma o vprašanjih za katere jo pooblasti zakon. č) Samostojno osebno delo s sredstvi, ki so zasebna lastnina občanov 80. člen Delovni ljudje v občini z osebnim delom samostojno opravljajo kmetijsko, obrtno, gostinsko ali turistično dejavnost in z zakonom določeno drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, združeni v zadrugi, POZD in drugih oblikah svojega samoupravnega združevanja izražajo, soodločajo, usklajujejo in odločajo o svojih interesih, neposredno volijo svoje delegacije ter pošiljajo svoje delegate v občinsko skupščino in druge organe samoupravljanja v občinL 81. člen V lastnih oblikah samoupravnega združevanja se delovni ljudje iz prejšnjega člena samoupravno organizirajo, ustanavljajo svoje organe, urejajo neposredno in s samoupravnimi sporazumi svoja medsebojna razmerja pri delu in odločajo o združevanju svojega dela in svojih delovnih sredstev. 9. Družbene dejavnosti 82. člen Delovni ljudje in občani, ki na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ter na drugih področjih družbene dejavnosti uresničujejo svoje osebne in. skupne potrebe in interese ter delavci združenega .dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti, določajo politiko razvoja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese. a) Vzgoja in izobraževanje 83. člen Delovni ljudje v občini so dolžni skrbeti za vzgojo in izobraževanje na svojem območju, skupno z delovnimi ljudmi Slovenije v okviru solidarnega zagotavljanja enakih pogojev za šolanje za vse otroke. Pri tem morajo skrbeti za napredek vzgoje in izobraževanja na področju predšolske vzgoje otrok, v osnovnem in srednjem šolstvu in pri izobraževanju odraslih. Organizacija vzgoje in izobraževanja v občini temelji na samoupravljanju delavcev vzgojnih in izobraževalnih zavodov ter na neposrednem sodelovanju organizacij združenega dela ter krajevnih skupnosti. 84. člen Delovni ljudje v občini skupaj z delavci izobraževalnih organizacij ustanovijo občinsko izobraževalno skupnost, da bi preko nje zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe na področju vzgoje in izobraževanja. S samoupravnim sporazumom določajo svoje skupne in posamične obveznosti do te dejavnosti ter svoje skupne in posamične pravice, ki jih v skupnosti uresničujejo, v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti. 85. člen Vzgojni in izobraževalni zavodi, so dolžni svojo dejavnost organizirati tako, da je zagotovljeno nemoteno izvajanje vzgojno izobraževalnega procesa, z ustrezno kadrovsko politiko pa morajo zagotavljati, da bo kvaliteta njihovega dela na primerni višini. 86. člen Program razvoja osnovnih šol mora predvideti tako mrežo osnovnih šol, da je omogočeno šolanje vsem šoloobveznim otrokom pod normalnimi in približno enakimi pogoji. 87. člen Izobraževalna skupnost zagotavlja osnovne materialne pogoje za prehrano šoloobveznih otrok, osnovne ( šole > pa so dolžne skrbeti za organizacijo prehrane učencev. Izobraževalna skupnost je dolžna zagotoviti ustrezne prevoze učencev v matične šole iz področij, kjer zaradi pogojev ni več osemletnih osnovnih šol. V okviru materialnih možnosti bo izobraževalna skupnost skrbela za brezplačna učila s posebnim poudarkom na odpravljanju socialnih razlik v šoli. Izobraževalna skupnost mora v okviru svoje dejavnosti predvideti tudi sistematične zdravniške preglede šoloobveznih otrok. Izobraževalna skupnost mora v svojih programih predvideti sredstva za izvenšolsko dejavnost ter pospeševati to dejavnost. 88. člen Izobraževalna skupnost zagotavlja posebno skrb šoloobveznim otrokom, ki zaradi duševnih in telesnih motenj ne morejo slediti pouku na rednih šolah. 89. člen Izobraževalna skupnost skrbi tudi za osnovnošolsko izobraževanje odraslih ter v ta namen predvidi tudi sredstva. 90. člen Skupščina izobraževalne skupnosti samostojno razpravlja in odloča o vseh vprašanjih s področja izobraževanja in vzgoje, zbori občinske skupščine pa enakopravno s skupščino interesne skupnosti odločajo: — o letnih in dolgoročnih programih dela oziroma razvoja izobraževanja in vzgoje, — o gradnji objektov, — o vprašanjih zagotavljanja enakih pogojev delovanja, — o drugih pomembnih vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja. b) Kultura 91. člen Kulturna ustvarjalnost in kulturna raven delovnih ljudi sta neločljivi sestavini samoupravne socialistične družbe. Zato delovni ljudje zagotavljajo razvoj kulturnih dejavnosti na svojem območju ter spodbujajo širjenje in poglabljanje kulturnih potreb Ob upoštevanju čimvečje množičnosti delovnih ljudi in spodbujajo predvsem tiste dejavnosti na kulturnem področju, ki s svojim delom utrjujejo v človeku zavest o smiselnosti njegovih ustvarjalnih naporov. 92. člen Zaradi skupnega pospeševanja kulturnih dejavnosti ustanovijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, društvih in kulturnih ustanovah — samoupravno interesno skupnost, v kateri zagotavljajo: — čimširše zadovoljevanj e kulturnih potreb delovnih ljudi, — vsebinski in kvalitetni dvig kulturne dejavnosti ter spodbujanje množičnega zanimanja za aktivno udeležbo delovnih ljudi v kulturnem delovanju, ’ — varovanje kulturne dediščine, — spodbujanje amaterskih kulturnoprosvetnih, pevskih in drugih skupin. 93. člen Kulturna dejavnost v občini se financira iz sredstev, ki jih v okviru kulturne skupnosti združujejo delavci in z neposrednim zaračunavanjem povračil uporabnikom kulturnih storitev. Razvoj kulture v občini poteka po programu razvoja, ki mora upoštevati, da bo zadovoljevanje kulturnih potreb v skladu z gospodarsko in celotno razvitostjo občine. 94. člen Šole so odgovorne za kulturno vzgojo in udejstvovanje šolskih otrok in mladine. 95. člen Službo spomeniškega varstva za območje opravlja v skladu z zakonom Zavod za spomeniško varstvo v Celju. Službo varstva arhivskega gradiva na območju občine opravlja v skladu z zakonom Zgodovinski arhiv v Celju. 96. člen V skladu s programom razvoja kulture skrbi kulturna skupnost za gradnjo objektov za kulturne potrebe. Sredstva za redno vzdrževanje objektov za kulturne potrebe zagotaylja kulturna skupnost, občina daje te objekte v uporabo društvom, organizacijam ipd. Delovni ljudje v kulturni skupnosti še posebej skrbijo za ohranjanje ter urejanje pomembnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov. 97. člen Skupščina kulturne skupnosti kot najvišji organ samostojno obravnava in sklepa, o vseh vprašanjih s področja kulture. Sklepe v zvezi z združevanjem sredstev, programiranjem razvoja kfllture in druga pomembna vprašanja mora dati v razpravo zborom delovnih ljudi v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih in društvih. . •Pristojni zbor občinske skupščine skupno s skupščino kulturne skupnosti enakopravno sprejema odločitve: — v zvezi s sprejemom programa razvoja kulturnih dejavnosti, — v zvezi z gradnjo večjih objektov za potrebe kulture ter zagotavljanjem hitrejšega razvoja kulturnih dejavnosti. c) Telesna kultura 98. člen Delovni ljudje v občini zagotavljajo pogoje za razvoj telesne kulture, združeni v samoupravni teles-nokulturni skupnosti. V okviru te skupnosti zagotavljajo vsestranski razvoj telesne kulture in rekreacije ter v ta namen združujejo sredstva in skupaj z delavci na področju telesne kulture: — skrbijo za množično vključevanje delovnih ljudi v te dejavnosti, — razvijajo tekmovalni šport, — odločajo o gradnji in uporabi športnih in rekreativnih objektov, — skrbijo za strokovne kadre in uresničujejo druge skupne interese. * / 99. člen Telesnokulturna' dejavnost v občini se financira iz . sredstev, ki jih v okviru telesnokulturne skupnosti združujejo delavci ter z odhodki od športnih prireditev. Razvoj telesne kulture v občini se odvija po programu (letnem in' srednjeročnem), ki mora biti v skladu z možnostmi in potrebami delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij. 100. člen Sole so odgovorne za organizacijo in izvajanje telesne vzgoje šoloobveznih otrok. Organizacije združenega dela in krajevne skupnosti skupno s telesno kulturno skupnostjo zagotavljajo pogoje za razvoj telesne kulture med svojimi delavci in občani. 101. člen Skladno s programom razvoja telesne kulture skrbi telesnokulturna skupnost za gradnjo in vzdrževanje objektov ter naprav za telesno kulturo. 102. člen Skupščina telesnokulturne skupnosti samostojno obravnava in odloča o vseh vprašanjih delovanja in razvoja telesne kulture v občini. Sklep v zvezi z združevanjem sredstev, sprejemanje programov razvoja telesne kulture in druga pomembna vprašanja mora skupščina dati v razpravo zborom delovnih ljudi podpisnikov sporazuma. Pristojni zbor občinske skupščine skupno in enakopravno s 'skupščino telesno kulturne skupnosti odloča o: — sprejemanju razvojnih programov telesne kulture — gradnji telesnovzgojnih objektov, — politiki koriščenja športnih objektov in naprav ter « — drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj telesne kulture. č) Zdravstveno in pokojninsko varstvo 103. člen ’ Delovni ljudje v občini skupaj z delovnimi ljudmi sosednjih občin in skupaj z delavci organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost ustanovijo samoupravno zdravstveno skupnost. V njej uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo sredstva, po načelu vzajemnosti in solidarnosti, zagotavljajo zdravstveno varstvo. odločajo o vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega zavarovanja, odločajo politiko razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti in usklajujejo razvoj mreže zdravstvenih zavodov, zagotavljajo pogoje za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev ter uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstva. 104. člen Delovni ljudje v občini zagotavljajo izvajanje ukrepov za sanacijo življenjskega in delovnega okolja. Pri financiranju in izvajanju programa iz prejšnjega odstavka sodelujejo: občinska skupščina, sa--moupravria zdravstvena skupnost in organizacije združenega dela. 105. člen Organizacije združenega dela s področja zdravstva morajo organizirati delo tako, da lahko delovni ljudje in občani uveljavljajo nepretrgano zdravstveno pomoč, prosto izbiro zdravstvene organizacije in zdravstvenega delavca. Delovni čas v zdravstveni organizaciji lahko določi s predpisom občinska skupščina. Predsednik zdravstvene organizacije v občini je dolžan najmanj enkrat letno, sicer pa po potrebi, na zasedanju občinske skupščine poročati o delu zdravstvene organizacije, o kvaliteti uslug im- čakalnih dobah ter o drugih vprašanjih. 106. člen Delovni ljudje se združujejo v skupnost pokojninskega zavarovanja, v tej skupnosti združujejo sredstva ter uveljavljajo pravice iz pokojninskega zavarovanja. Svoje samoupravne pravice na tem področju uveljavljajo v skupščini pokojninskega zavarovanja, v kateri pošiljajo svoje delegate. d) Otroško varstvo 107. člen Delovni ljudje v občini skrbijo za varstvo mater, otrok in družine. V ta namen skupaj z delavci, ki delajo v organizacijah otroškega varstva, ustanovijo samoupravno interesno skupnost otroškega varstva. V njej združujejo sredstva in skupaj zagotavljajo pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva ter za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok, določajo delovne in razvojne programe varstva otrok in družine, obseg pravic in način njihovega uresničevanja ter uresničujejo druge skupne interese. 108. člen Varstvo' matere, otrok in družine se v občini financira iz sredstev, ki jih v okviru samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva združujejo delavci, z neposrednim zaračunavanjem povračil uporabnikom storitev varstvenih zavodov ter s sredstvi republiške skupnosti otroškega varstva, v katero delovni ljudje združujejo del sredstev za te namene ter tako zagotavljajo solidarnost pri otroškem dodatku in drugih dejavnosti v okviru programa republiške skupnosti. 109. člen V krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela starši neposredno in v sodelovanju s skupnostjo otroškega varstva razvijajo dejavnost za dopolnjevanje družinske vzgoje in pomoč družini pri vzgoji otrok (dnevno varstvo, šolska prehrana, letovanje otrok in druge oblike). 110. člen Otrokom, ki potrebujejo posebno družbeno varstvo, zagotavljajo delovni ljudje v občini ustrezne pogoje za njihov vsestranski razvoj. V ta namen razvijajo skrbništvo, rejniško službo in skrbijo za rehabilitacijo telesno in duševno prizadetih otrok. 111. člen Skupščina interesne skupnosti samostojno razpravlja in odloča o vseh vprašanjih razvoja otroške- ga varstva, pristojni zbor skupščine pa skupno in enakopravno s skupščino otroškega varstva določa: — o programih razvoja otroškega varstva, — o gradnji objektov za otroško varstvo, — o drugih pomembnih vprašajih. e) Socialno varstvo 112. člen Delovni ljudje v občini skrbijo za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo socialne probleme. V ta namen ustanovijo samoupravno interesno skupnost socialnega varstva. V njej zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti pomoč v normalnem življenju ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi, varstvo mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši in drugih oseb, ki niso zmožne skrbeti zase ali za svoje pravice in koristi ter druge ukrepe, s katerimi te občane usposabljajo za življenje in delo. Delovni ljudje v občini zagotavljajo ostarelim in bolnim osebam pomoč na domu. To nalogo opravljajo predvsem delovni ljudje v krajevnih skupnostih ter v družbeni humanitarni organizaciji — rdečem križu. 113. člen Delovni ljudje v občini zagotavljajo denarno in drugo pomoč ogroženim občanom ter skrbijo za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov. f) Varstvo človekovega okolja * 114. člen Delavci in občani v organizacijah združenega dela oziroma v krajevnih skupnostih, se organizirajo oziroma skrbijo za varstvo človekovega okolja. V ta namen se lahko zaradi skupnega reševanja vprašanj •$ tega področja s samoupravnim sporazumom povezujejo ter skupno rešujejo vprašanja varstva okolja. V ta namen tudi združujejo sredstva ter skrbijo za smotrno izrabo prostora. 115. člen V občini so pod posebnim družbenim varstvom posamezna pokrajinska območja in predmeti narave, značilnosti dežele, rastlinski in živalski svet, območja, ki so namenjena za rekreacij o,X reke, potoki, jezera in njihova obeležja, studenci in talna voda ter zrak. 116. člen Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboljšanje življenjskega okolja delovnega človeka in občana s tem, da posvečajo posebno skrb: — čistoči ozračja, — zaščiti obstoječih parkovnih površih in zelenic ter njihovemu povečanju, — varovanju gozdov posebnega pomena, — ohranitvi redkih rastlinskih in živalskih vrst, — ohranitvi kmetijskih in gozdnih površin, — varovanju voda. g) Varstvo kmetijskih zemljišč 117. člen Kmetijska zemljišča, kot pomembna in nenadomestljiva dobrina predstavljajo pomemben element pri zagotavljanju rasti kmetijske proizvodnje ter pri čuvanju naravnega okolja. Da bi ta kmetijska zemljišča čimbolj e ohranili ter preprečili njihovo drobitev, s tem pa zmanjšanje ekonomičnosti pridelovanja, se kmetje, delovni ljudje v kmetijskih delovnih organizacijah in občani v krajevnih skupnostih združujejo v samoupravno zemljiško skupnost V okviru te skupnosti zagotavljajo: — čimbolj še izkoriščanje vseh kmetijskih zemljišč, — izkoriščanje tistih zemljišč, kjer lastniki niso zmožni obdelovati zemljišč, -- preprečujejo drobljenje zemljišč ter spodbujajo arondacije in komasacije, — preprečujejo sodelovanje kmetijskih proizvajalcev s temeljno organizacijo združenega dela — obrat za kooperacijo ter gozdnim obratom, — skrbijo za usposabljanje doslej nekoristnih kmetijskih površin. « Osnovna skrb zemljiške skupnosti je izdelava in uresničevanje prostorskega načrta, ki konkretizira naloge in cilje te skupnosti. • 118. člen Skupščina zemljiške skupnosti odloča o vseh vprašanjih s področja kmetijsko zemljiške politike, vključuje v razpravljanje kmete, občane v krajevnih skupnostih ter delavce v kmetijskih organizacijah, občinska skupščina pa skupno in enakopravno s skupščino te skupnosti odloča: — o sprejemanju prostorskega načrta, — o politiki razvoja kmetijstva, zasebnega in družbenega, — o drugih pomembnih vprašanjih oziroma o vprašanjih, za katere je po zakonu zadolžena. 119. člen Veterinarska služba organizirana v veterinarski 'postaji in organizaciji združenega dela kmetijski kombinat, opravlja poleg preventivnega in kurativnega zdravljenja tudi dejavnosti za preprečevanje širjenja kužnih bolezni, kontrolo ustreznosti živil ter druge dejavnosti, ki so širšega pomena za varstvo in zdravje ljudi. Zaradi takšne dejavnosti in javnega značaja dela veterinarske službe pristojni zbor občinske skupščine spremlja delo te službe ter sprejema predpise v okviru zakonov. 120. člen Delovni ljudje in občani se lahko tudi na vseh drugih področjih, kjer se pokaže potreba samoupravno povezujejo, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, združujejo sredstva in skupno rešujejo vse tiste zadeve, ki jih ne morejo ustrezno rešiti v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah. Samoupravno povezovanje ni omejeno r okviru občine, ampak se lahko delovni ljudje povezujejo tudi z delovnimi ljudmi sosednjih občin oziroma republike. h) Zaposlovanj e 121. člen Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih zagotavljajo pogoje za uveljavljanje pravice do dela, za vključevanje delovnih ljudi v družbeno delo s sredstvi v družbeni lastnini in skrbijo za materialno zavarovanje delovnih ljudi v primeru začasne nezaposlenosti. 122. člen V okviru programa skupnosti za zaposlovanje v občini oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja delovni ljudje v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, posebno še v skupnosti za zaposlovanje in skupščini občine. Posebna skrb je posvečena zaposlovanju oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo ter mladine. 123. člen Občinska skupščina je dolžna v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki zagotoviti pogoje za opravljanje strokovnih opravil s področja kadrovskih zadev, kar opravlja . strokovno — kadrovska služba pri skupščini občine. Podrobnejša opredelitev in organizacija kadrovske službe se določi z odlokom občinske skupščine. 1) Raziskovalna dejavnost 124. člen Delovni ljudje preko svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, skupaj z delavci znanstveno raziskovalnih organizacij ustanovijo interesno skupnost za raziskovanja. V njej uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo sredstva in zagotavljajo pogoje za raziskovalno dejavnost, določajo raziskovalno politiko, usmerjajo razvoj posameznih znanstvenih panog, skrbijo za vzgojo raziskovalnih kadrov in uresničujejo druge skupne interese v občini in samoupravni interesni raziskovalni skupnosti. 10. Krajevne skupnosti 125. člen V krajevnih skupnostih delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in nalog ter o solidarnem zadovoljevanju skupnih. potreb na področju medsebojnih odnosov v naseljih, stanovanjskih soseskah in na področju vaških skupnosti ter drugih ■ oblikah organiziranega življenja in dela v krajevnih skupnostih, urejanju otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, javnega obveščanja, telesne kulture, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, o varstvu interesov potrošnikov in uporabnikov, o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, varstvu naravnega okolja, kulturnih spomenikov, o upravljanju s stvarmi v družbeni lastnini in o drugih področjih skupnega življenja in dela ter sprejemajo programe in plane razvoja teh skupnosti, s katerimi določajo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog. 126. člen Delovni ljudje in občani ustanovijo krajevno skupnost potem, ko so se o tem dogovorili na javni razpravi v okviru SZDL ter to odločitev izglasovali na referendumv Krajevna skupnost je ustanovljena, če se za ustanovitev izjavi več kot polovica delovnih ljudi.in občanov, ki imajo volilno pravico in, ki stalno prebivajo na območju, za katerega se krajevna skupnost ustanavlja. Te določbe veljajo tudi za združitev krajevne skupnosti oziroma spremembe območja krajevne-skupnosti. 127. člen Za zadovoljevanje določenih skupnih potreb, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom, združujejo svoja sredstva (samoprispevek) : — z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij z območja krajevne skupnosti ali temeljnih organizacij, kjer delajo delavci z območja določene krajevne skupnosti, — s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi v. krajevni skupnosti, — s prostovoljnim združevanjem sredstev družbenopolitičnih in družbenih organizacij, društev in drugih v krajevnih skupnostih, — z delom odstopljenih davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevne skupnosti, — z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine in drugimi sredstvi. 128. člen Za zadovoljevanje določenih skupnih potreb občanov v krajevnih skupnostih lahko odstopa občina del davka'od kmetijstva, taks in podobno, zbranega na območju posamezne krajevne skupnosti. Obseg sredstev se določi z odlokom. 129. člen Da bi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih pod enakimi pogoji prvenstveno uresničevali in zagotavljali poglobljeni razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in delegatski princip delovanja vseh organov v KS, nenazadnje pa tudi skupne potrebe, interese in naloge, prispeva občina dopolnilna sredstva iz občinskega proračuna. Način in merila za dodeljevanje teh sredstev, določa odlok občinske skupščine. 130. člen Da bi lahko delovni ljudje in občani stvarno uresničevali in zadovoljevali skupne interese, naloge in potrebe, se samoupravno povezujejo s temeljnimi organizacijami, oziroma organizacijami združenega dela na območju krajevne skupnosti ali izven nje s tem, da se v okviru SZDL in sindikata medsebojno dogovarjajo, informirajo ter prenašajo svoja mnenja, predloge in stališča preko delegatov v organe KS in TOZD oziroma OZD. 131. člen Vzdrževanje objektov ali zadovoljevanje določenih skupnih potreb občanov, ki so v pristojnosti občine (matični urad ipd.), se lahko prepusti krajevni skupnosti s tem, da se sklene ustrezna pogodba, ki med drugim določa tudi način financiranja teh dejavnosti. 132. člen Zaradi združevanja sredstev temeljnih organizacij združenega 'dela v občini ali izven nje za potrebe krajevnih skupnosti, lahko le-te pooblastijo zbor krajevnih skupnosti, da se na osnovi njihovih konkretnih programov dogovarja z organizacijami združenega dela o združevanju sredstev za realizacijo teh programov. 133. člen Krajevne,skupnosti se zaradi skupnega zadovoljen vanja potreb lahko povezujejo z drugimi krajevnimi skupnostmi v občini 'ali drugi občini. 134. člen Krajevna skupnost ima svoj statut. Osnutek statuta pripravi izvršni organ krajevne skupnosti in ga predloži KO SZDL, ki organizira in izpelje javno razpravo o osnutku statuta. Statut sprejme skupščina delegatov KS, po široki javni razpravi na zborih delovnih ljudi in občanov. 135. člen Statut krajevne skupnosti določa: — pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način uresničevanja le-teh, — območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti, — naloge in način dela organov krajevne skupnosti, — način urejanja odnosov z OZD in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, — način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja KS in njihovega financiranja, — oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja, .;— vprašanja, o katerih se odloča na referendumu, — način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja, — druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenja delovnih ljudi in občanov v njej. 136. člen Na zborih delovnih ljudi in občanov, ki se po statutu KS sklicuje za posamezna itoselja, del naselij, vasi ali več naselij oziroma vasi, in za vso krajevno skupnost, delovni ljudje in občani sprejemajo stališča in odločajo o pomembnih vprašanjih za območje, za katerega je zbor sklican ali območje KS, občine ali širših družbenopolitičnih skupnosti. 137. člen Delovni ljudje in občani na zborih delovnih ljudi in občanov obravnavajo: — statut, plane in programe dela krajevne skupnosti, — dajejo pobudze in predloge o zadevah, ki jih je potrebno rešiti, proučujejo delo organov krajevne skupnosti, razpravljajo o delu delegacij KS v skupščini občine in SIS, — usmerjajo delo delegacij, volijo delegate v skupščine KS ter — obravnavajo in razpravljajo o vseh vprašanjih, ki jih predlagajo v obravnavo zborom organi KS, D PO in krajani sami. 138. Ben Skupščina delegatov KS je naj višji samoupravni organ v krajevni skupnosti, ki samostojno odloča in opravlja zlasti naslednje naloge: t — voli, rešuje ali odpokliče predsednika in namestnika skupščine delegatov KS, sveta KS ter člane sveta KS in komisije pri zboru delegatov, — sklepa o razpisu referenduma, — sprejema samoupravne normativne akte krajevne skupnosti, — obravnava, usklajuje in spremlja finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti, — obravnava družbeni plan občine, —■ obravnava predlog proračuna občine, — obravnava in sprejema družbeni dogovor in samoupravni sporazum, — obravnava predlog prostorskega in urbanističnega programa KS, — obravnava predlog statuta občine, — sklepa o najemanju posojil za uresničevanje programa razvoja krajevne skupnosti, — sklepa o nabavi osnovnih sredstev, — obravnava posamezna vprašanja in sprejema predloge o delu interesnih skupnosti oziroma OZD, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, — sprejema stališča o vprašanjih, ki jih obravnavajo -delegacije v krajevni skupnosti, j — upravlja z družbeno lastnino, katere lastnik je KS in podeljuje priznanja KS, — ocenjuje delo sveta KS ter drugih organov KS, — obravnava in sprejema predlog DPO o vprašanjih razvoja samoupravnih odnosov v KS, — opravlja in odloča o ostalih zadevah ter nalogah, ki so v skladu s tem statutom opredeljene v statutu KS ali v sklepih zborov delovnih ljudi in občanov. 139. člen Svet krajevne skupnosti je kolektivni izvršilni organ skupščine delegatov krajevne skupnosti, ki samostojno odloča o zadevah in opravlja naloge, katere so mu naložene s statutom krajevne skupnosti ali s sklepi zbora delegatov. Za uspešnejše in strokovnejše izvrševanje posameznih nalog ustanovi svet svoja delovna telesa. 140. člen Z namenom, da bi dosegli čim širše vključevanje občanov v reševanje vsakodnevnih problemov delovnih ljudi in občanov in zagotovili dejansko delegatsko povezanost v organih krajevne skupnosti ter občini, ustanove delovni ljudje in občani na določenih območjih KS vaške skupnosti, za eno ah več stalnih območij oziroma ulične odbore ter ostale oblike organiziranega delovanja v okviru krajevne skupnosti. 14LSen V statutu KS se podrobneje ©predele funkcije, pristojnosti, sestava in način delovanja vaških skupnosti, uličnih odborov oziroma ostalih organiziranih oblik delovanja delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. 142. Ben Krajevna skupnost lahko ima tudi tajnika krajevne skupnosti, ki je strokovni delavec v organih krajevne skupnosti, v smislu pomoči voljenim funk- clonarjem v organih krajevne skupnosti ter njihovih delovnih teles, pri izvajanju samoupravnega in delegatskega dela v KS. Njegovo delovno področje je opredeljeno v statutu krajevne skupnosti oziroma izvaja vse naloge, ki mu jih naloži skupščina krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti. 11. Oblike družbenega samoupravljanja 143. člen Delovni ljudje in občani v občini rešujejo in sodelujejo pri reševanju družbenih in drugih zadev ter opravljajo funkcije družbenega samoupravljanja na zborih delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah, z referendumom, javno razpravo, anketo ter po delegatih v organih samoupravljanja na vseh nivojih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. a) Zbori delovnih ljudi in občanov 144. člen Zbori delovnih ljudi in občanov se sestajajo v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela ali njihovih delih. Zbor delovnih ljudi oziroma občanov sklicuje delavski svet temeljne organizacije združenega dela ali predsednik skupščine delegatov krajevne skupnosti, na zahtevo osnovne organizacije sindikata, krajevne organizacije SZDL, delegacije, skupine občanov oziroma delavcev, družbenih organizacij, društev, občinske skupščine, skupščin interesnih skupnosti ali na svojo pobudo. Zbori delovnih ljudi oziroma občanov se sklicujejo po potrebi v okviru določb statutov krajevnih skupnosti, interesnih skupnosti oziroma statutov temeljnih organizacij, najmanj pa dvakrat letno. Sklicatelj zbora mora razglasiti sklic zbora najkasneje pet dni pred njegovim začetkom. Raglas mora vsebovati predlog dnevnega reda, čas in kraj zbora ter kdo in na čigavo zahtevo skliciije zbor. Da bi delovni ljudje in občani že predhodno oblikovali določena stališča, se k razglasu poda minimalno gradivo. 145. člen Zbor delovnih ljudi vodi delovno predsedstvo, ki mora zagotoviti, da so v zapisniku navedeni vsi sklepi zbora, po potrebi pa tudi ločena mnenja. Kolikor ni drugače določeno s statutom se sklepi sprejmejo javno z večino glasov navzočih. Zbor je sklepčen, če je na zboru najmanj ena desetina upravičencev, za katere se sklicuje zbor, oziroma najmanj polovica zaposlenih v organizaciji, za katero se sklicuje zbor. Predstavniki občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih organizacij, se morajo udeležiti'zbora in na njem poročati, kadar so na dnevnem redu vprašanja s področja njihove dejavnosti. 146. člen O sklepih in predlogih zborov delovnih ljudi oziroma občanov, ki se nanašajo na njihovo delovanje, morajo obvezno razpravljati prizadeti organi in orga- nizacije. O svojih sklepih in stališčih sprejetih v zvezi s sklepi zbora morajo zbor obvestiti v roku 30 dni. Stališča sprejeta na zborih delovnih ljudi se posreduje prizadetim organom v obliki zapisnika in sklepov. 147. člen Delovni ljudje in občani morajo na zborih obravnavati: — vsa vprašanja, ki so jih po statutu TOZD oziroma krajevne skupnosti dolžni obravnavati na zboru, — vprašanja združevanja sredstev in programiranja dejavnosti interesnih skupnosti, ki jih le-ta na podlagi svojih statutov dajo v javno razpravo podpisnikom, — proračun in zaključni račun občine, — druga pomembnejša vprašanja, ki jih dajo v javno razpravo samoupravni organi, občinska skupščina ali organizacija, — opravljajo kontrolo nad delom občinske skup- . ščine ter organov in nosilcev javnih funkcij ter organizacij združenega dela, zlasti, če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena, — volijo in odpokličejo delegacijo krajevne skupnosti oziroma temeljne organizacije ter organe v svojih organizacijah in skupnostih. b) Referendum 148. člen V okviru zakona o referendumu razpisujejo referendum v krajevnih skupnostih na podlagi sklepa skupščine delegatov krajevne skupnosti sveti krajevne skupnosti, za odločitev v okviru dveh ali več krajevnih skupnosti pa zbor krajevnih skupnosti. Občinska skupščina lahko sklene, da se predlog odloka ali druga vprašanja iz njene pristojnosti predloži delovnim ljudem v odločitev z referendumom in sicer preden ga sprejme ali pa potem, ko je že o njem odločila. c) Javna razprava 149. člen Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo ter po končani javni razpravi obvesti javnost o stališčih, M jih je sprejela in o razlogih zanje. Na pobudo krajevnih organizacij in občinske organizacije SZDL se izvede javna razprava tudi ob sprejemanju republiških in drugih predpisov in zakonov, lahko pa tudi za druga vprašanja, ki so pomembna za življenje in delo občanov. 150. člen Delovni ljudje in občani morajo javno razprav-Ijati pred sprejetjem v pristojnih organih o statutu občine, družbenem in prostorskem planu, družbenih dogovorih in drugih pomembnih zadevah. Z razliko od zbora delovnih ljudi organizira javno razpravo SZDL, oziroma sindikat in sicer na različnih nivojih in sredinah (celotni krajevni skupnosti, vaških skupnostih, uličnih odborih, v okviru hišnih svetov, temeljnih organizacijah, obratih itd.). 151. člen Anketo kot obliko ugotavljanja javnega mnenja pred pomembnimi odločitvami lahko razpišejo temeljne samoupravne skupnosti. Pri tem morajo upoštevati naslednje: — pojasniti namen ankete in poudariti njeno prostovoljnost, — podvzeti vse ukrepe, da se anketiranim ne povzročajo nobene neugodnosti v zvezi z njihovim stališčem, — takoj ko je mogoče, objaviti rezultate ankete. 12. Temelji skupščinskega sistema 152. člen Delovni ljudje v temeljnih organizacijah in skup--•nostih, obratih ter družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti. 153. člen Delegacije oblikujejo: — delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, — delovni ljudje, ki delajo v kmetijski dejavnosti (kmetje), v okviru temeljne organizacije kooperantov, — lastniki gozdov v okviru temeljne organizacije kooperantov, — delavci zaposleni v organizacijah, ki nimajo statusa temeljne organizacije (obrati) ter imajo ■ trideset in več zaposlenih, — delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, — delovni ljudje v krajevnih skupnostih, — obrtniki z delavci, ki delajo v obrti, samostojna dejavnost ipd. V temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih z manj kot tridesetimi zaposlenimi, opravljajo funkcijo delegacije vsi zaposleni. 154. člen * V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa na ravni občine, določena z njihovimi statuti oziroma drugimi sklepi. 155. člen Delovne skupnosti, ki nimajo samostojnega mandata v zboru združenega dela, pošiljajo skupino delegatov v konferenco delegacij, ki se formira v okviru določenega števila delovnih skupnosti za pošiljanje enega delegata v zbor združenega dela. Te temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti s posebnim dogovorom opredeljujejo način združevanja delegatov v konferenco delegacij, način in postopek sklicevanja konferenc delegatov ter način in postopek pošiljanja skupnega delegata na zasedanje zbora združenega dela. Če te delovne skupnosti takšnega dogovora ne sprejmejo, lahko občinska skupščina s posebnim odlokom opredeli to povezovanje delegacij. 156. člen Vsaka delegacija ali več delegacij povezanih v konferenco delegacij pošiljajo na zasedanje ustreznega zbora občinske skupščine toliko delegatov, kot imajo na podlagi odloka delegatskih mest. Člani delegacij, ki sprejmejo profesionalno delo v skupščini, se ne računajo v okviru števila mandatov, ki jih ima ta delegacija v posameznem zboru. 157. člen Temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti in krajevne skupnosti so dolžne zagotoviti takšno strukturo delegacij, ki bo odražala dejanski sestav zaposlenih oziroma prebivajočih v krajevnih skupnostih. Delegacije so dolžne enakomerno vključevati v skupščinsko delo vse člane delegacij. 158. Člen Izhajajoč iz interesov in smernic temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ima delegat pri opravljanju svoje funkcije zlasti naslednje pravice in dolžnosti: — v okviru svoje delegacije oziroma skupno s samoupravnim organom ali zborom delovnih ljudi usklajuje stališča zaradi -prenašanja teh .stališč v skupščino, — delegat v okviru pooblastil delegacije oziroma delovnega kolektiva ali krajevne skupnosti usklajuje stališča z delegati drugih samoupravnih skupnosti in organizacij, — po sprejemu sklepa v skupščini je delegat dolžan poročati delegaciji in preko delegacije samoupravnim organom ter zboru delovnih ljudi o sklepih, ki so bili na podlagi njihovih stališč sprejeti, — delegat ima pravico v skupščini v imenu temeljne samoupravne skupnosti oziroma organizacije, ki jo zastopa, predlagati sklepe, odloke in priporočila. Za delegate velja delovna imuniteta, kar pomeni, da ne more zaradi svojega dela oziroma stališč, ki jih je izrazil v skupščini odgovarjati organom skupščine. 159. člen Organi skupščine, ki so zadolženi za posredovanje gradiva delegacijam, so dolžni posredovati to gradivo najmanj štirinajst dni pred sklicem posameznega zbora. V primeru, da v tem času ni, možno posredovati vsega gradiva, morajo v vabilu navesti, kdaj bo posredovano oziroma, katero^ gradivo bo posredovano. Tako dodatno gradivo mora delegacija sprejeti najkasneje sedem dni pred zasedanjem skupščine. 160. člen Delegacija temeljne samoupravne skupnosti lahko opravlja tudi druge zadeve v odnosih z drugimi samoupravnimi organi, organizacijami in skupnostmi, za katere jo temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost pooblasti s svojim aktom. 161. člen Delegacija ima v okviru zadev, v katerih njen delegat odloča v skupščini tudi pravico: — povabiti na svojo sejo poslovodni individualni ali kolegijski organ svoje samoupravne organizacije oziroma skupnosti ter zahtevati od njega poročilo, mnenje ali stališče v kaki zadevi, — dati pobudo ali predlog, da se skliče skupna seja z delavskim svetom, svetom krajevne skupnosti oziroma, da se skliče zbor delovnih ljudi. 162. člen Delegacija je dolžna obvestiti temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnost o svojem delu in o delu delegatov v skupščini in je za svoje delo odgovorna tej organizaciji oziroma skupnosti. Organizacija SZDL oziroma organizacija sindikata je dolžna ustvariti pogoje za delo delegacij. 163. člen Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev o vprašanjih iz pristojnosti občine in sporazumnega reševanja drugih vprašanj, ki so v skupnem interesu. Zaradi vsestranskega sporazumevanja interesov svoje samoupravne organizacije oziroma skupnosti ter širših družbenih interesov sodeluje delegacija pri svojem delu z družbenopolitičnimi organizacijami in uporablja rezultate strokovnega in znanstvenega dela. 164. člen Delegat ima pravico zahtevati na zasedanju zbora pojasnilo od predstojnikov upravnega organa oziroma članov izvršnega sveta, ti pa morajo dati delegatu zahtevano pojasnilo. Prav tako ima delegat pravico zahtevati podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini in samoupravni skupnosti. Člani delegacij in delegacije so lahko odpoklicani v skladu z zakonom. Člani delegacije ali delegacija imajo pravico dati ostavko. Til. OBČINSKA SKUPŠČINA 165. Člen Občinska skupščina je naj višji organ družbenega samoupravljanja in oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti občine določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj; obravnava vprašanja, ki imajo skupen pomen za organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter interesne skupnosti in usklajujejo njihove odnose in interese ter odločajo o drugih vprašanjih, ki so določena v tem statutu. 166. člen Občinska skupščina strmi pri svojem delu za tem, da se vse stvari razen tistih, ki so določene z ustavo, zakonom in tem statutom urejajo in odločajo na samoupravni delegatski in širokodemokratični osnovi, dogovorno in sporazumno, zato je tudi osnovni nosilec in pobudnik družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. 167. člen V občinski skupščini se oblikuje: — zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in dru- gih samoupravnih organizacijah in delovnih skupno- stih, — zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, — družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah. 168. člen Zbor združenega dela Skupščine občine Šentjur pri Celju je sestavljen iz delegatov iz naslednjih področij: — delovni ljudje v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah s področja gospodarstva, — delovni ljudje v organizacijah združenega dela prosvete in kulture, — delovni ljudje v organizacijah združenega dela in skupnosti sociale in zdravstva, — delovni ljudje s področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, postaje milice in skupnega servisa SIS, — delovni ljudje v obrti in drugih podobnih dejavnostih, — delovni ljudje s področja kmetijstva in gozdarstva. Občinska skupščina na podlagi števila zaposlenih in drugih kriterijev ob volitvah z odlokom določi število mandatov za posamezne organizacije 169. člen Zbor krajevnih skupnosti je sestavljen po naslednjem kriteriju: — krajevna skupnost z manj kot 1000 prebivalci — en delegat, — krajevna skupnost s 1000 do 2000 prebivalci — dva delegata, — krajevna skupnost z nad 2000 prebivalci — tri delegate. Občinska skupščina na podlagi teh kriterijev ob volitvah z odlokom določi število mandatov posameznim krajevnim skupnostim. 170. člen Družbenopolitični zbor šteje petindvajset delegatov. Na podlagi dogovora, ki ga sklenejo družbenopolitične organizacije v okviru SZDL se določi struktura, sestav in volilni postopek pri sestavi tega zbora. O izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno na podlagi liste kandidatov, ki jo je sprejela občinska konferenca SZDL. L, Pristojnosti in delo zborov občinske skupščine 171. člen Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo, zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno in zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti samostojno. Določene zadeve opravljajo vsi trije zbori na skupni seji. Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine z zborom združenega dela in zborom kra-je.vnih skupnosti tudi tako, da sprejema stališča v zadevah, za katere je tako določeno z ustavo, zakonom ali tem statutom. 172. člen O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori enakopravno s skupščino ustrezne interesne skupnosti, kot so navedene v tem statutu ter se smiselno porazdelijo med zbore skupščine v okviru njihovih pristojnosti. 173. člen Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen. Podrobnejše določbe o delu zborov predpiše skladno z določili tega statuta poslovnik o delu občinske skupščine oziroma zborov. 174. člen Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira. V ta namen zbor samostojno: — odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora, — odloča o mandatnoimunitetnih vprašnjih delegatov v zboru, — voli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora in tudi razrešuje, — ustanavlja svoja delovna telesa in jim določa delovno področje ter odloča o sestavi teh teles, — sprejema program dela, — sprejema poslovnik. . 175. člen . Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: — sprejemajo, spreminjajo in dopolnjujejo statut občine in poslovnik občinske skupščine, — sprejemajo družbeni plan občine ter druge splošne akte ter dokumente, ki se nanašajo na usmerjanje in načrtovanje družbenoekonomskega razvoja občine, — sprejemajo občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna, — sprejemajo temeljna načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti, — sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na področje ljudske obrambe, državne in javne varnosti in sistem družbene samozaščite, — sprejemajo akte, ki se nanašajo na temeljna vprašanja s področja kadrovske politike, — ustanavljajo temeljne in druge samoupravne organizacije in skupnosti, — ustanavljajo in odpravljajo občinske upravne organe in organizacije, — določajo temeljno organizacijo občinskih upravnih organov ter drugih organov ter služb in obravnavajo njihovo delo, — odločajo o vključitvi cbčine v skupnost občin, — določajo stališča glede spremembe občinskih mej oziroma območja občine ter glede združitve z drugo občino ali razdelitev občine, — proglašajo Častne občane. — podeljujejo domicil vojaškim in drugim enotam, — podeljujejo plakete in priznanja »18. avgust« ter druge nagrade in priznanja, — sklepajo o načelu politike občinskega sodelovanja, o pobratenjih in prijateljskih stikih z drugimi občinami ali mesti, — obravnavajo, sprejemajo stališča in sklepe ter oblikujejo pripombe o zadevah, ki so predmet obravnave na zboru občin Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFRJ ter le-te posredujejo preko skupine delegatov za zbor občin in delegatov v Skupščino SFRJ, — razpisujejo občinski referendum, — potrjujejo samoupravne sporazume o ustanovitvi in statute samoupravnih interesnih skupnosti, kadar tako določa zakon, — vplijo ih' razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine, — volijo ih razrešujejo predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta, — volijo in razrešujejo predsednika in člane stalnih komisij občinske skupščine, — volijo in razrešujejo predsednika in sodnike temeljnega sodišča, sodišča združenega dela, občinskega sodnika za prekrške in druge funkcionarje, če tako določa zakon, odlok ali kak drug akt občinske skupščine, — imenujejo in razrešujejo sekretarja občinske skupščine, — imenujejo in razrešujejo sekretarja izvršnega sveta, — imenujejo in razrešujejo predstojnike občinskih upravnih organov, — imenujejo in razrešujejo člane sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, — imenujejo in razrešujejo občinskega javnega pravobranilca samoupravljanja, — imenujejo in razrešujejo tudi druge funkcionarje, kadar to določa zakon, odlok ali kak drug akt občinske skupščine. 176. člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo na: — uresničevanje z družbenimi plani in programi začrtane politike razvoja in usmerjanja delitve dohodka, — predpise s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike, gospodarjenja s prostorom, prostorskega planiranja in urbanizma ter varstva narave in človekovega okolja, — sklepanje o načelnih vprašanjih v zvezi z določanjem in kontrolo cen proizvodov in storitev, t- zadeve, ki so v pristojnosti občinske skupščine s področja industrije, gradbeništva, kmetijstva, obrti in opravljanja osebnega dela kot samostojnega poklica, — sprejemanje predpisov s področja investiranja, izgradnje objektov, kmetijstva, združevanja kmetov, gospodarjenja z gozdovi, gostinstva, turizma in blagovnega prometa, obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, prometa in zvez, varstva živali in rastlin, — sprejemanje predpisov, ki določajo finančne obveznosti delovnih ljudi in organizacij združenega dela za zadovoljevanje splošnih potreb, kadar tako določa zakon, — odločanje o pravicah borcev, predvojnih revolucionarjev ter žrtev fašističnega nasilja, — izvrševanje zadev, ki se po zakonu in družbenem dogovoru nanašajo na izvolitev oziroma ime- , novanje in razreševanje poslovodnih organov v organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, — odločanje o vprašanjih zdravstvenega varstva ter zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja, — odločanje o vprašanjih davkov, taks in prispevkov, — vprašanja informiranja v občini in splošne pogoje obveščanja, — soglasja ali potrditev samoupravnih sporazumov in drugih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti, če tako določajo predpisi, — odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če le-ta v takih vprašanjih ne odloči sama, — začasne ukrepe zoper OZD, SIS ali druge samoupravne organizacije, ter pričetek postopka redne likvidacije TOZD, — urejanje in odločanje o drugih zadevah, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane v združenem delu in v krajevnih skupnostih, — odločanje o bistvenih vprašanjih delovanja družbenih dejavnosti, če se o tem ne dogovorijo izvajalci in porabniki v okviru interesnih skupnosti. 177. člen Zbor združenega dela samostojno sprejema odloke in druge akte, ki se nanašajo na: — obravnavo, spremljanje ter predlaganje ukrepov za boljše gospodarjenje v OZD. in drugih samoupravnih organizacijah, — sprejemanje uresničevanja razvojnih programov in družbenih planov, — področje bančništva, službe družbenega knjigovodstva in zavarovalništva, — medsebojne odnose v združenem delu in delovna razmerja, — varstvo pri delu, —1 varstvo kakovosti proizvajalcev, storitev ter zakonitosti poslovanja, — izdajo soglasij k statutarnim spremembam za organizacije, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena, — zadržanje izvršitve splošnega akta temeljne ali druge OZD ali delovne skupnosti, če se ugotovi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom, ter uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta, — dajanje mnenj, predlogov in sugestij k samoupravnemu sporazumevanju in družbenemu dogovarjanju med združenim delom in drugimi samoupravnimi organizacijami v občini in izven nje. Zbor združenega dela tudi: — obravnava predloge in stališča zborov, delovnih ljudi v OZD in drugih samoupravnih organizacijah m skupnostih, — spremlja delo delegacij v združenem delu ki ostalih samoupravnih organizacij in skupnosti, — obravnava, sprejema stališča in sklepa ter oblikuje pripombe na zadeve, ki so predmet obravnave na zboru združenega dela Skupščine SRS ter le-te posreduje preko skupine delegatov za Zbor združenega ck*a Skupščine SR Slerenije, — obravnava vse zadeve s področja samoupravnih pravic in svoboščin delovnih ljudi ter njihovih dolžnosti, če niso v pristojnosti drugega zbora ali organa. 178. člen Zbor krajevnih skupnosti samostojno sprejema odloke in druge akte, ki se nanašajo na: — delo in življenje delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, — vprašanja, ki so skupnega pomena za krajevne skupnosti v občini, — določanje meril za delitev dopolnilnih sredstev za financiranje , krajevnih skupnosti iz, proračuna občine, — odločanje o sprejemanju predpisov s področja izmere zemljišč in zemljiškega katastra, — odločanje o imenovanju ulic, — vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest ter urejanja prometa na njih, — vprašanja upravljanja in razpolaganja z družbeno lastnino v upravljanju občine, kolikor le-to ni v pristojnosti drugega organa občinske skupščine, — določanje delegatov za sklepanje zakonskih zvez, — odločanje o načinu in mestih za izkoriščanje peska ter gramoza za potrebe krajevnih skupnosti in glede odlagališč za smeti. Zbor krajevnih skupnosti tudi: — v imenu občinske skupščine sodeluje pri družbenem dogovarjanju za področje KS in spodbuja oziroma sproži postopek za samoupravno sporazumevanje v KS, — obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti in organov v krajevnih skupnostih, — obravnava neposredno samoupravljanje v KS in daje priporočila za razvoj in uspešnejše delovanje posameznih oblik samoupravljanja, — obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov ter ostalih organov v KS, do njih, v okviru svojih pristojnosti, zavzema stališča in sklepe ter jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih, — zadrži izvršitev splošnega akta naj višjega organa samoupravljanja v KS do sklepa ustavnega sodišča, če se ugotovi, da je akt v nasprotju z ustavo, zakonom ^li tem statutom in uvede postopek za presojo njegove ustavnosti Oziroma zakonitosti, —- obravnava vse druge zadeve, s področja samoupravnih pravic, svoboščin in dolžnosti delovnih ljudi in občanov v KS, če niso v pristojnosti drugega zbora ali organa KS. 179. člen Družbenopolitični zbor sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na: — temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja občine, ki jih vsebuje dolgoročni in srednjeročni plan občine, — uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic delovnega človeka in občana, — družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih -ljudi in občanov ter družbene lastnine, — medsebojne odnose in razmerja v združenem delu, — družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov, — samostojno osebno delo s sredstvi, ki so v lasti občanov, — združevanje občanov, javne shode in prireditve ter pravni položaj verskih skupnosti, — družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja, — ostale pomembne zadeve, 'ki jih delovni ljudje in občani vključeni v družbenopolitične organizacije, zaznajo ter preko svojih delegatov prenesejo, v obliki stališč, priporočil in 'sklepov ha občinsko skup-, ščino. Družbenopolitični zbor, pri reševanju vseh družbenih zadev spodbuja družbeno dogovarjanje, in samoupravno sporazumevanje. 2. Predsednik in podpredsednik občinske skupščine ter predsedniki zborov 180. člen Občinska skupščina ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Skupščina ima podpredsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Predsednik in podpredsednik občinske skupščine se izvolita po poprej opravljenem kandidacijskem postopku na predlog občinske konference SZDL. Glasovanje je lahko javno ali tajno kot se odloči večina prisotnih delegatov. Kandidata za predsednika in podpredsednika skupščine sta izvoljena, če sta dobila najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov občinske skupščine. 181. člen Predsednik in podpredsednik občinske skupščine sta izvoljena za dve leti in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena na to dolžnost. Za svoje delo sta odgovorna občinski skupščini. 182. člen Predsednik občinske skupščine: — sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine, — daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj, s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov, — skrbi za usklajenost dela zborov občinske skupščine, — skrbi za izvajanje določil statuta občine ter poslovnika občinske skupščine, — daje predsednikom zborov v obravnavo odloke in druge splošne akte občinske skupščine, — skrbi za javnost dela občinske skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini, — skrbi za razpis volitev za delegate občinske skupščine ter izpolnjuje druge pravice in dolžnosti, ki mu jih daje ustava SRS, ta statut, poslovnik skupščine ter drugi predpisi, — podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema občinska skupščina. — izdaja navodila oziroma pravila o notranjem redu v skupščini ter druge akte za katere je pooblaščen, — skrbi za sodelovanje občinske skupščine s Skupščino SR Slovenije ter drugimi občinskimi skupščinami. 183. člen Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku pri njčgoveih delu ih opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Če je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik. 184. člen Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine ter predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo skupščine, se uveljavlja kot oblika in metoda kolektivnega dela v organih skupščine. Pri delu predsedstva občinske skupščine sodelujejo tudi predsednik in podpredsednik izvršnega sveta ter sekretar skupščine. Pri delu predsedstva občinske skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v občini, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine. Pri delu predsedstva občinske skupščine lahko sodelujejo tudi drugi funkcionarji v skupščini, če tako določi predsednik skupščine. Na sejo predsedstva se lahko vabijo predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. t 185. člen Predsedstvo občinske skupščine: — obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, — skrbi za sodelovanje občinske skupščine s Skupščino SR Slovenije ter ostalimi sosednjimi, prijateljskimi ter pobratenimi občinami, — skrbi za sodelovanje občinske skupščine z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, s krajevnimi skupnostmi v občini, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, — skrbi za izvajanje določil statuta ter poslovnika občine, — skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv za seje zborov občinske skupščine in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov in delegacij, — razlaga določbe poslovnika občinske skupščine in poslovnika zborov glede pristojnosti zborov in .delovnih teles, — sprejema stališča o drugih, s tem statutom ali poslovnikom določenih vprašanj, ki so skupnega pomena za delo zborov, — usklajuje delo zborov in predlaga ustrezne rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede zadev, ki so skupnega pomena za delo zborov, — spremlja delo delovnih teles skupščine in zborov, — opravlja druge zadeve, ki so določene v tem statutu ter poslovniku občine. Predsedstvo skupščine predlaga zborom akt o organizaciji Strokovnih služb skupščine ter obravnava druge zadeve, ki se nanašajo na delo strokovnih služb skupščine. 186. člen Predsedstvo občinske skupščine ima- pravico predlagati zborom občinske skupščine, da obravnavajo posamezne zadeve z njihovega delovnega področja, člani predsedstva pa lahko sodelujejo pri razpravljanju o vseh zadevah, ki so na dnevneiti redu sej zborov. Če posamezni predlog odloka, poročila ali kakšnega drugega akta, ki je predložen občinski skupščini, ni pripravljen v skladu z določbami tega Statuta, lahko predsedstvo občinske skupščine tako gradivo zadrži ter zahteva od predlagatelja, da ga dopolni. 187. člen Predsedstvo skupščine dela na sejali. Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine. Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva občinske skupščine, skrbi za zapisnik teh sej in za izvajanje dogovorjenih nalog na vsejah predsedstva občinske skupščine. . 183. člen Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika in namestnika, ki sta izvoljena izmed delegatov zbora na predlog občinske konference SZDL. Predsednik zbora in njegov namestnik sta izvoljena za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena na to dolžnost. 1 Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi za delo zbora v skladu z določbami tega statuta, poslovnika občinske skupščine oziroma poslovnika zbora, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejema zbor samostojno ter opravlja druge zadeve, ki so mu dane s tem statutom, poslovnikom občinske skupščine ter poslovnikom zbora. Če je predsednik zbora zadržan, ga nadomešča njegov namestnik. 189. člen O tem, kateri funkcionarji občinske skupščine in člani izvršnega sveta, prejemajo za svoje delo stalno nadomestilo osebnega dohodka, odločajo enakopravno vsi zbori občinske skupščine. O višini stalnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka, oziroma o višini osebnega dohodka za imenovanje funkcionarja odloča občinska skupščina ali telo, ki ga za to pooblasti skupščina. 190. člen Skupščina ima sekretarja, ki ga imenuje občinska skupščina za štiri leta in je lahko največ dvakrat zaporedoma imenovan na to funkcijo. Sekretar skupščine organizira, vodi in usklajuje delo služb skupščine pri opravljanju nalog in zadev za potrebe delegatov, zborov, delovnih teles in predsedstva skupščine ter je za svoje delo odgovoren skupščini občine. Sekretar skupščine skrbi tudi za objavljanje odlokov in drugih aktov občinske skupščine in njenih teles in opravlja druge naloge, določene s tem statutom ter poslovnikom občinske skupščine. S poslovnikom skupščine se podrobneje določi področje dela ter pravice in dolžnosti sekretarja skupščine. Občinska skupščina lahko ustanovi strokovne, posvetovalne in podobne službe, ki so potrebne za opravljanje zadev v zvezi z delom skupščine. 3. Stalna in občasna telesa občinske skupščine ' 191. člen Za spremljanje in proučevanje posameznih vprašanj, za pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja ima občinska skupščina stalne * in začasne komisije oziroma druga telesa. Občinska komisija ima naslednje stalne komisije: — komisijo za vloge in pritožbe, — komisijo za odlikovanja, — komisijo za kadrovske zadeve ter volitve in imenovanja, — komisijo za verska vprašanja, — komisijo za družbeni nadzor, — komisijo za normativne akte, — svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, — svet za preventivo v prometu, — komisijo za vprašanja borcev NOV. Vsak zbor ima komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov in imunitetna vprašanja. 192. člen Člane komisije za kadrovske zadeve, volitve in imenpvanja, družbeni nadzor, vloge in pritožbe izvoli skupščina občine izmed delegatov zbora, druga delovna telesa pa sestavljajo delegati, ki jih izvoli skupščina ter delegati družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti ter ostalih družbenih organizacij in skupnosti. 193. člen Sestavo, način kandidiranja, metode in oblike dela ter delovno področje posameznih komisij opredeljuje podrobneje poslovnik občinske skupščine. 194. člen Občasna delovna telesa ustanovi skupščina oziroma posamezni zbor po potrebi s svojim sklepom. V aktu o ustanovitvi delovnega telesa se podrobneje določi njegova sestava, naloge in delovno področje. 4. Izvršni svet 195. Člen Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini: za stanja na vseh področjih v občini, za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine ter usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov. 196. člen Pri uresničevanju odgovornosti za stanje v občini je izvršni svet dolžan v mejah svojih pristojnosti in pooblastil spremljati stanje v občini, zagotavljati zakonitosti ter dajati pobude in nastopati z ukrepi in aktivnostmi, ki so pomembne za zagotavljanje splošnih interesov družbe ter pravic delovnih ljudi in občanov in o tem obveščati skupščino občine sproti, najmanj pa podati pregled celotne aktivnosti izvršnega sveta enkrat letno. 197. člen V skladu s 195. členom in 196. členom, mora Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju zlasti: — nastopati z ukrepi, s katerimi se zagotavlja izvajanje predpisov in splošnih aktov občinske skupščine, 1 — predlagati odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občine v sprejem občinski skupščini, — obveščati občinsko skupščino o stanju in pojavih, ki imajo pomen pri utrjevanju zakonitosti, varstvu družbene lastnine, ter pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, skrbeti za učinkovito uresničevanje obrambnih priprav' in dlužbene samozaščite, — skrbeti za usklajevanje gospodarskih in drugih družbenih tokov ter. razvoj samoupravnih socialističnih. odnosov, — predlagati ukrepe, s katerimi se pogl obija jo samoupravni socialistični odnosi in odpravljajo pojavi in tendence, ki niso v skladu z dogovorjeno politiko, načeli samoupravne socialistične dnižbe in s cilji, ki jih določajo plani razvoja občine oziroma širše družbenopolitične skupnosti, — dajati pobude ter organizirati, usmerjati samoupravno sporazumevanje o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter dajati ustrezne predloge nosilcem planiranja za uskladitev posameznih planov s skupnimi in splošnimi potrebami, cilji in interesi, ter jim nuditi ustrezno strokovno pomoč, — spodbujati samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje na vseh področjih družbenega življenja v občini in izven nje, — pravočasno opozarjati OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva na stanje, pojave in gibanja, ki imajo pomen za uresničevanje njihovega z ustavo določenega položaja in vloge v družbi. Izvršni svet tudi: — predlaga občinski proračun in zaključni račun v izvršitev proračunu, — daje občinski skupščini predloge za ustanovitev OZD in drugih organizacij,. / — predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih organov, — skrbi za organiziranje, usklajevanje in usmer-- janje dela upravnih organov ter nadzoruje njih delo. — odpravlja predpise upravnega organa, ki so v nasprotju z ustavo, zakonom, odlokom oziroma predpisom, ki ga je izdal sam, — spremlja, razpravlja, sklepa in obvešča o svojih stališčih in . ukrepih pobudnike določenih spre-' memb, pripomb ali posameznikov v OZD oziroma ostalih samoupravnih in drugih organizacij, — opravlja ostale naloge, ki so določene z ustavo, zakoni ter statutom ali mu jih naloži občinska skupščina. 198. člen Pri uresničevanju odgovornosti za stanje v občini sodeluje izvršni svet 2 drugimi državnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi OZD, KS kot tudi s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 199. člen Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah, na katerihfmora biti navzočih najmanj dve tretjini članov. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov. 200. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov ter določeno število članov. Vsakokratni sestav izvršnega sveta določi občinska skupščina z odlokom. Z odlokom se določi tudi, kateri Člani izvršnega sveta bodo obenem funkcionarji, ki bodo vodili občinske upravne organe. Občinska konferenca SZDL po opravljenem kandidacijskem postopku predlaga kandidata za predsednika izvršnega sveta ter člane izvršnega sveta v dogovoru s kandidatom za predsednika izvršnega sveta. Kandidati za predsednika in člane izvršnega sveta, morajo imeti ustrezne strokovne, moralne in politične kvalifikacije. Predsednika, podpredsednika ter člane izvršnega sveta izvoli občinska skupščina za štiri leta ter so, razen predsednika lahko ponovno izvoljeni še za dobo štirih let. 201. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet. sklicuje seje in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi za uresničevanje delovnih pro1-gramov in sklepov sveta, kakor tudi za organiziranje sodelovanja z organi drugih družbenopolitičnih skupnosti. z družbenopolitičnimi organizacijami, z organizacijami združenega dela, njihovimi združenji ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi organizacijami. Predsednik izvršnega sveta podpisuje predpise, ki jih sprejema izvršni svet. Predsednik podpisuje tudi druge akte izvršnega sveta, če ni za to pooblaščena druga oseba. 202. člen Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznega člana izvršnega sveta in izvolitev novega. Razrešitev ali ostavka predsednika izvršnega sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega izvršnega sveta. Če izvršni svet kolektivno odstopi ali, če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta. 203. člen Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvršnega odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, labko postavi občinski skupščini vprašanje svoje zaupnice. 204. člen Vsak zbor skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora skupščina obravnavati. Če skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti. 205. člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje in sklepanje o. posameznih vprašanjih iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih predpisov, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo upravnih organov ter udeleževati še obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja izvršni svet. 206. člen Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta o vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. / 207. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v zborih občinske skupščine. O imuniteti članov izvršnega sveta odloča izvršni aw«L 208. Sten * Izvršni svet ima lahko sekretarja, katerega imenuje občinska skupščina za dobo štirih let m je lahko na to funkcijo imenovan največ dvakrat zaporedoma. Sekretar izvršnega sveta je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu. S poslovnikom izvršnega sveta se podrobneje določi področje dela sekretarja izvršnega sveta. Izvršni svet lahko ima za spremljanje in proučevanje posameznih vprašanj, za pripravljanje predlo- gov ter opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja, stalne ali občasne komisije; te komisije izvršni svet imenuje in jim določi njihov delokrog v skladu s svojim poslovnikom. 210. člen S tem statutom so opredeljena temeljna razmerja med skupščino občine in njenim izvršnim svetom, izvršnim svetom in upravnimi organi, kakor tudi med skupščino občine in upravnimi organi ter obratno. Konkretneje se razmerja opredele v poslovniku skupščine in izvršnega sveta. 211. člen Izvršni svet v skladu z zakonom in tem statutom sprejme svoj poslovnik kjer natančneje določi metode dela na svojih delovnih področjih, način dela, svoje obveze in razmerja do skupščine in njenih organov, do upravnih organov in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovitev strokovnih služb pri izvršnem svetu ter druga vprašanja, pomembna za delovanje izvršnega sveta. 5. Občinski upravni organi 212. člen Občinski upravni organi v okviru pravic in dolžnosti občine: — izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke in druge splošne akte skupščine in njenega izvršnega sveta ter izvajajo smernice skupščine, kakor tudi načelna stališča in smernice izvršnega sveta, — izdajajo izvršilne predpise, za katere so pooblaščeni in druge upravne akte ter v skladu z zakonom določajo sankcije, — odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, — spremljajo stanje na področjih, za katera so ustanovljeni in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, — odločajo o upravnih stvareh, — opravljajo pravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, — pripravljajo predpise in druge splošne akte, — pripravljajo načrte organiziranja in delovanja svojih dejavnosti v vojni ter usmerjajo in spremljajo delo organizacij in skupnosti svojega delovnega področja glede izvajanja obrambnih priprav in izdelave obrambnih načrtov, — poročajo o stanju na svojem področju skup- sam in zsarsoKsnu svetu, — opravljajo druga strokovna dela za skupščino in izvršni svet 213. člen Upravni organi izvršujejo oziroma zagotavljajo izvrševanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri sklepanju, katerih je sodelovala ali h katerim je pristopila občinska skupščina. V mejah svojih pravic in dolžnosti so upravni organi odgovorni skupščini za stanje na področju, za katera so ustanovljeni, zlasti pa za izvajanje določene politike, smernic skupščine ter načelnih stališč in smernic njenega izvršnega sveta, za pravočasno spremljanje stanja, za točnost informacij in za pravočasno dajanje pobud in predlogov, za reševanje vprašanj na teh področjih, za izvrševanje zakonov in splošnih aktov skupščine in izvršnega sveta, za ustavnost in zakonitost ukrepov, ki jih sprejemajo oziroma predlagajo. 214. Člen Upravni organi so samostojni v okviru svojih pravic in pooblastil, za svoje delo pa odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu. Upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in sjcupnosti. Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi* samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, za katera so te organizacije in skupnosti zainteresirane. 215. člen Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom ustanovi eno ali več upravnih organizacij za opravljanje specializiranih nalog in z njimi povezanih upravnih zadev iz pristojnosti občine. Upravna organizacija je družbeno pravna oseba ter lahko deluje samostojno ali v okviru komiteja. 216. člen Obseg in vrsta nalog, ki jih upravna organizacija opravlja za posameznega uporabnika, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornost^ določi upravna organizacija s sporazumom, ki ga s soglasjem izvršnega sveta sklene s samoupravnimi skupnostmi oziroma organizacijami. 217. člen Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni ali kolegijski organi. Individualno vodeni organi so oddelki, uprava in inšpektorat, kolegijski upravni organ je komite. 218. Člen Individualno vodeni upravni organi, ki jih vodijo in predstavljajo načelniki so: — oddelek za občo upravo, — oddelek za notranje zadeve, — oddelek za ljudsko obrambo, — občinski inšpektorat ter — uprava za družbene prihodke in geodetska uprava, kateri vodita direktorja. Kolektivni upravni organ je komite za družbeno planiranje in razvoj, katerega predstavlja predsednik komiteja. Predsednik komiteja je tudi predstojnik delovne skupnosti komiteja. 219. člen Strokovna in druga opravila za potrebe skupščine občine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov opravlja sekretariat skupščine in izvršnega sveta, katerega vodi sekretar. Sekretar ima iste pravice, obveznosti in odgovornosti kot ostali funkcionarji, ki vodijo upravne organe. 220. člen Občinski upravni organi in občinske organizacije se• ustanovijo in odpravijo z odlokom občinske skupščine. S tem. odlokom se določi tudi njihovo delovno področje. Z odlokom na določbe prejšnjega odstavka lahko občinska skupščina v skladu z zakonom s svojim odlokom združi enega ali več upravnih organov v enoten organ, če to teži k racionalizaciji dela, boljši organiziranosti, hitrejšemu reševanju upravno pravnih zadev ipd. Upravni organi se ustanovijo, odpravijo in združujejo na predlog izvršnega sveta. 221. člen Funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe, * imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta po predhodnem soglasju SZDL. Funkcionarje občinskih upravnih organov imenuje občinska skupščina za dobo štirih let ter so lahko ponovno imenovani še za štiri leta. 222. člen Funkcionar, ki vodi upravni organ, predstavlja upravni organ, organizira in koordinira delo v upravnem organu, skrbi za zakonito in pravočasno opravljanje nalog in učinkovito delovanje upravnega organa, razporeja naloge in opravlja ter daje delavcem navodila za delo, skrbi za strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev, za pravilno uporabo sredstev za delo, opravlja nadzor nad delom delavcev in izvaja disciplinska pooblastila, določena z zakonom. Skrbi tudi, da se samoupravni odnosi v upravnem organu uresničujejo v skladu z zakonom, predpisi in drugimi splošnimi akti ter v skladu s položajem in vlogo organa in njegovo odgovornostjo za izvrševanje funkcij ter s svojim delovanjem prispeva k uresničevanju in razvoju samoupravnih odnosov. V skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti izvršuje tudi druga pooblastila in dolžnosti pri uresničevanju samoupravnih pravic. 223. člen Samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti uresničujejo delavci v skladu z naravo opravil, ki jih opravljajo in odgovornostjo upravnih Organov za izvrševanje funkcij organa v skladu z zakonom, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti. Sredstva za delo upravnih organov določa občinska skupščina na predlog izvršnega sveta glede na naravo, vrsto, obseg in zahtevnost nalog ter glede na l druge pogoje, ki vplivajo na njihovo izvrševanje tako, da se zagotovi neovirano delovanje upravnega organa ter opravljanje vseh njegovih nalog. «. Družbeni sveti 224. člen V občini se oblikujejo družbeni sveti, v katerih se uresničujejo stalno sodelovanje občinske skupščine, njenega izvršnega sveta in upravnih organov ter drugih organov družbenopolitične skupnosti z druž-benapolitičnimi organizacijami in drugimi družbenimi dejavniki pri uresničevanju demokratične izmenjave mnenj, družbene koordinacije ter pri usklajevanju stališč teh organov in organizacij, pri pripravi odld-kov in drugih splošnih aktov, pri vprašanjih v zvezi z določanjem politike in pri uresničevanju širšega družbenega nadzora nad delom upravnih organov v občini. Družbeni sveti se lahko formirajo tudi za posamezna področja dela upravnih organov. 225. člen V občini se oblikujejo: — družbeni svet za vprašanja družbenoekonomskega razvoja, gospodarsko politiko in družbeno planiranje, — družbeni svet za vprašanja prostorskega planiranja, urbanizma in varstva okolja, — družbeni svet za področje davčne politike, — družbeni svet za vprašanja razvoja družbeno-političnih in samoupravnih odnosov. Skupščina občine s svojim odtokom ustanovi ,še druge družbene svete, glede na ugotovljene potrebe. Družbene svete s področja upravnih organov, pa oblikuje izvršni svet s svojim aktom v skladu z odlokom občinske skupščine. 226. člen Vsi navedeni dejavniki v 224. členu, sklenejo družbeni dogovor o oblikovanju družbenih svetov v občini, ko ga sprejmejo vsi organi udeležencev, na osnovi tega sprejme občinska skupščina odtok o družbenih svetih, ki podrobneje opredeljuje sestavo, odgovornost, organizacijo in delokrog posameznega družbenega sveta. 7. Akti obetoske skupščine 227. člen Občinska skupščina sprejema odtoke, družbeni plan občine, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna, resolucije, stališča, priporočila, sklepe in daje obvezne razlage odlokov. Zbori lahko sprejemajo sklepe, priporočila, stališča in resolucije. Občinska skupščina lahko sodeluje tudi pri sklepanju družbenih dogovorov. 228. člen Odtoke in druge splošne akte sprejemajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbe- nopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, pa tudi samostojno. Družbenopolitični zbor v okviru svojih pristojnosti sodeluje pri sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov s pristojnim zborom tudi tako, da sprejema stališča. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za področje občine enakopravno s pristojnim zborom sprejemajo odtoke in druge splošne akte občinske skupščine. . 229. Sen Z resolucijo opozarja skupščina na stanje, probleme in potrebe na področju družbenega življenja, ki so skupnega pomena za občino, določa politiko, ki jo je treba izvajati na teh področjih in ukrepe, ki so za to potrebni. 230. člen S priporočilom opozarja občinska skupščina na pomen določenega vprašanja,, ki se nanaša na izvrševanje zakonov in drugih predpisov in splošnih aktov, ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na posameznem področju. • S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega' dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi naldgami in interesi. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter vsi, katerim je priporočilo namenjeno, zavzemajo stališča k vprašanjem, za katera se priporočilo nanaša. 231. člen Sklepe sprejema občinska skupščina kot izvršilne predpise. Sklep kot izvršilni predpis je akt, ki ga sprejme občinska skupščina za izvršitev in konkretizacijo posameznega' zakona, če je tako določeno v samem zakonu. S sklepom kot aktom, s katerim skupščina izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi, o potrditvi ustreznih aktov . samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom. 232. člen Zbori lahko v mejah svojega delovnega področja s sklepi ugotavljajo stanje in zavzemajo stališča v zvezi z vprašanji, ki so jih obravnavali, nalagajo obveznosti izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in organizacijam, glede priprave oziroma spremembe odtokov in drugih aktov, 233. člen S stališči zbori občinske skupščine opredeljujejo politiko ,do obravnavanih zadev in dajejo pobude za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine 234. Člen Občinska skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora, če je tako določeno z zakonom ali, če tako sklenejo zbori občinske skupščine. Družbeni dogovor podpiše v imenu občinske skupščine predsednik občinske skupščine ali funkcionar občinske skupščine po pooblastilu predsednika občin- 1 ske skupščine. 235. čle^ Odloki in drugi akti občinske skupščine, se objavljajo v Uradnem listu SRS in pričnejo veljati osmi dan po objavi. Samo iz utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne odlok ali drug akt občinske skupščine veljati prej kot osmi dan po objavi. • 236. člen Podrobnejša določila o aktih občinske skupščine in postopek za sprejemanje aktov določa poslovnik občinske skupščine. IV. LJUDSKA OBRAMBA' IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 237. člen Občina Šentjur pri Celju, se' v skladu z ustavo, zakonom ter tem statutom in s temelji splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, obrambnimi in 'varnostnimi načrti ter pripravljalnimi ukrepi širših družbenopolitičnih gkupnosti, organizira in pripravlja- za izvrševanje nalog splošne ljudske obrambe ter usposablja za aktivnosti družbene zaščite, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor na svojem območju. 238. člen Pravice in dolžnosti občine na področju sjološne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvršujejo: občinska skupščina, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, svet za SLO in DS, izvršni svet, upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi, štab za teritorialno obrambo« in štab za civilno zaščito, med vojno pa tudi predsedstvo občinske skupščine. Obrambni načrt občine sprejmeta na skupni seji — občinski komite za SLO in DS in svet za SLO in DS pri občinski skupščini. 1. Občinska skupščini 239. člen Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev -splošne ljudske obrambe - in družbene samozaščite v občini. V skladu z enotnim sistemom splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v republiki sprejema odloke in druge akte s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter usmerja obrambne priprave in aktivnosti družbene samozaščite na območju občine. 240. člen 7 izvrševanju nalog občinska skupščina: 1. določa načrt organizacije in razvoja teritorialne obrambe in ustanavlja občinski štab ter enote in zavode teritorialne obrambe, 2. določa organizacijo civilne zaščite v občini ter imenuje občinski štab za civilno zaščito, 3. določa organizacijo službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. 241. člen V primeru vojne, če se občinska skupščina ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo občinske skupščine organizira splošni ljudski odpor na območju občine in v skladu z odločitvami občinskega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in širših družbenopolitičnih skupnosti ter v skladu z dejanskimi vojnimi razmerami oziroma potrebami sprejema akte in ukrepe, s katerimi ureja zadeve, ki so pomembne za uspešno bojevanje in izvajanje- splošnega ljudskega odpora, za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin ter za delo in življenje v vojnih razmerah. Predsedstvo občinske skupščine lahko pooblasti krajevne skupnosti za izvrševanje določenih upravnih opravil, zlasti s področja preskrbe oboroženih sil z neborbenimi sredstvi ter preskrbe, nastanitve in zaščite prebivalstva. Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte ter ostale odločitve v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane. 242. člen V primeru, da se predsedstvo občinske skupščine zaradi vojnih razmer ne more sestati, sprejema posamezne ukrepe iz njegove pristojnosti predsednik predsedstva občinske skupščine. Te ukrepe mora predložiti v potrditev predsedstvu občinske skupščine, brž ko se ta lahko sestane. 243. člen Predsedstvo občinske skupščine po tem statutu in skladno z zakonom sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani, katerih število določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem. Predsednik občinske skupščine je predsednik predsedstva občinske skupščine. Člani predsedstva so po svojem položaju: predsedniki zborov občinske skupščine, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine in predsednik občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva. Odsotnega predsednika nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik. 244. člen V hudih vojnih razmerah, če se občinska skupščina ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine samo spreminja svojo organizacijo in kadrovsko sestavo. Predsedstvo občinske skupščine predloži spremembo o svoji organizaciji in kadrovsko sestavo v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane. 2. Komite za SLO in DS 245. člen Občinska skupščina ustanovi komite za SLO in DS kot svoje koordinacijsko in operativnopolitično telo zaradi: — operativnopolitičnega usmerjanja, koordiniranja in vodenja aktivnosti pri uresničevanju enotnih ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — spremlja in ocenjuje situacijo, ki ima pomen za obrambo in varnost ožje kot širše družbenopolitične skupnosti, — spodbuja aktivnosti organov KS, OZD, SIS ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij pri uresničevanju SLO in DS, — pravočasnega in učinkovitega delovanja enotnega obrambno zaščitnega mehanizma pri pripravah in akcijah, — uresničevanja vodilne vloge , zveze komunistov, ki jo ima v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. 246. člen Komite za SLO in DS v občini z nalogami in odgovornostmi iz prejšnjega člena tega statuta ustanovijo tudi temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Ti komiteji izvršujejo svoje dolžnosti v skladu z zakonom, tem statutom, obrambnimi načrti ter odločitvami, ki jih sprejema občinski komite za SLO in DS. 247. člen Stališča, smernice in sklepe občinskega komiteja za SLO in DS sprejete pri izvrševanju pravic in dolžnosti iz 245. člena ter drugih z zakonom in tem statutom določenih pravic in dolžnosti, uresničujejo: izvršni svet skupščine občine, upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi, poslovodni, izvršilni in drugi organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, sveti krajevnih skupnosti in izvršilni organi drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Pri izvrševanju stališč, smernic in sklepov komiteja za SLO in DS delujejo organi samostojno v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti, ki so določene z zakonom, statutom in drugim samoupravnim splošnim aktom. 248. člen Komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ustanovijo in na predlog zveze komunistov imenujejo njihove člane: — v občinL, skupščina občine na predlog OK ZKS, — v krajevnih skupnostih, skupščina delegatov KS na predlog OO ZK oziroma sveta KS v soglasju z občinskim komitejem za SLO in DS, — v TOZD oziroma OZD, delavski sveti na predlog OO ZK v soglasju z občinskim komitejem za SLO in DS. 249. člen V krajevnih skupnostih, kjer ni OO ZK se komite za SLO in DS ustanovi in imenuje na predlog krajevne konference SZDL. Isto velja tudi za tfOZD oziroma OZD, katera nima OO ZK; v takem primffFu se komite za SLO in DS ustanovi in imenuje na predlog OOS. Tudi v obeh zgoraj navedenih primerih daje soglasje k imenovanju občinski komite za SLO in DS. >' 250. člen V skladu z zakonom, navedbami v 246. členu tega statuta, se sestav in pravice, dolžnosti in obveznosti komitejev za SLO in DS v KS, TOZD in ostalih organizacijah združenega dela določajo v statutu ali v drugem samoupravnem splošnem aktu KS, TOZD in ostalih organizacij združenega dela. 251. člen Komiteji za SLO in DS so odgovorni za svoje delo organom, ki so jih ustanovili, posebej pa zvezi komunistov glede na njeno ustavno odgovornost in glede na to, da predlaga njihovo ustanovitev in sestavo. 3. Svet občinske skupščine za SLO in DS 252. člen Občinska skupščina ima svet za SLO in DS. Svet občinske skupščine za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika in člane, katerih število določi'občinska skupščina hkrati z imenovanjem. Predsednik občinske skupščine je predsednik sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, člani sveta pa so delegati, ki jih izvoli skupščina v skladu s poslovnikom. , Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito med vojno preneha delovati, naloge iz njegove pristojnosti pa prevzameta predsedstvo občinske skupščine in izvršni svet občinske skupščine. 253. člen Svet občinske skupščine za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito obravnava zadeve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite iz pristojnosti skupščine ter opravlja zlasti naslednje naloge: a) s področja splošne ljudske obrambe: 1. obravnava stanje obrambnih priprav v občini in usklajuje delo organov skupščine in drugih družbenih dejavnikov na tem področju, 2. obravnava in predlaga občinski skupščini vojno organizacijo in kadrovsko sestavo izvršnega sveta in upravnih organov v vojni, 3. določa predlog načrta organizacije razvoja in opremljanja teritorialne obrambe v občini ter skrbi za organiziranje in delovanje občinskega štaba teritorialne obrambe, 4. skrbi za pripravljanje in delovanje občinskega štaba za civilno zaščito ter usmerja samozaščito delovnih ljudi in občanov, 5. daje soglasje za napotitev kandidatov v šole za rezervne oficirje in za sprejem na študij v vojaške šole, 6. predlaga pristojnemu organu napotitev aktivnih vojaških oseb na delo v občinski štab za teritorialno obrambo ali v upravni organ za ljudsko obrambo, 7. obravnava predloge predpisov občinske skupščine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in daje svoja mnenja k tem predlogom, 8. spremlja, analizira in usmerja izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. b) s področja družbene samozaščite: ' 1. spremlja in analizira varnostne razmere ter uresničevanje družbene samozaščite v občini, 2. daje občinski skupščini pobude in predloge, da ta sprejme akte oziroma ukrepe za učinkovito uresničevanje družbene samozaščite v občini, 3. poroča o svojem delu in o stanju družbene samozaščite občinski skupščini, / 4. sodeluje s sveti za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sosednjih občin, v okviru pokrajinskih (območnih) organov, 5. daje mnenja in predloge k poročilom organov za notranje zadeve v občini o njihovem delu, 6. spremlja delo narodne zaščite v občini, 7. opravlja druge naloge, ki mu jih določi občinska skupščina. ' 4. Izvršni svet občinske skupščine 254. člen Izvršni svet občinske skupščine izvaja politiko in odločitve občinske skupščine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in opravlja s tega področja zlasti 'naslednje naloge: 1. skrbi za mobilizacijo in uporabo vseh sil in virov za oborožene sile in druge dejavnike splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, 2. določa dokumente obrambnega načrta in varnostnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni in v drugih izrednih razmerah, 3. določa predlog dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in skrbi za njegovo izvajanje, 4. usklajuje organizacijo, načrte in priprave na splošno ljudsko obrambo v občini z načrti in pripravami pokrajin, republike in sosednjih občin glede vprašanj, ki so pomembna za enotnost in učinkovitost sistema splošne ljudske obrambe na širšem območju, 5. skrbi za usklajevanje varnostnih načrtov organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti na območju občine. 6. usmerja, usklajuje in nadzoruje delo upravnih organov in organizacij na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, 7. predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje obrambnega načrta, za priprave teritorialne obrambe, civilne zaščite in drugih dejavnikov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za zagotovitev blagovnih rezerv in za financiranje določenih priprav v dejavnostih, ki so posebnega pomena x za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, 8. skrbi za izdelavo in izvajanje načrta ukrepov za pripravljenost izvršnega sveta, upravnih organov, drugih družbenih subjektov ter gospodarskih in družbenih dejavnosti za prehod v stanje pripravljenosti in za delovanje v vojni, 9. skrbi za izdelavo mobilizacijskih načrtov predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov ter za njihovo pripravljenost za prehod iz mirnodobnega v vojno stanje, 10. določa organizacijo vojnih zvez v občini ter splošni režim rabe in uporabe zvez za primer neposredne vojne nevarnosti in v vojni, 11. skrbi za ustrezno razporejanje občanov in materialnih sredstev za popolnitev oziroma dopolnitev oboroženih sil in za druge dejavnike splošne ljudske obrambe. 255. člen Izvršni svet med vojno skrbi za izvajanje politike in odločitev predsedstva občinske skupščine pri vodenju splošnega ljudskega odpora, zlasti pa za modernizacijo Vseh človeških in materialnih zmogljivosti za oborožene sile in druge dejavnike splošnega ljudskega' odpora. 256. člen Izvršni »vet občinske skupščine v mejah svoje pristojnosti, sprejema in skrbi za izvajanje ukrepov za odpravljanje nevarnosti, reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer. 5. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo 257. člen Občinski upravni organ za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju splošne ljudske obrambe, če s predpisom posamezne zadeve niso dane v pristojnost drugim občinskim upravnim organom. 258. člen Občinski upravni organ za ljudsko obrambo zlasti: 1. skupaj z drugimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito pripravlja osnutek dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja splošne ljudske obrambe, ki je sestavni del načrta družbenogospodarskega razvoja občine, 2. izvaja strokovni nadzor nad delom, upravnih organov, ki so pristojni za pripravo in tekoče dopolnjevanje občinskega obrambnega načrta. 3. skrbi, da so obrambni načrti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti usklajerd z obrambnim in varnostnim načrtom občine, obrambni načrt občine pa z vojnimi načrti oboroženih sil, 4. skrbi za mobilizacijske zadeve in za prenos ukazov o izvajanja ukrepov za pripravljenost ter odloka o mobilizaciji, 5. opravlja zadeve iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov nosilcev obrambnih priprav družbenopolitičnega in gospodarskega sistema, jih usklajuje s pripravami oboroženih sil ter drugimi imetniki in uporabniki zvez ter skrbi za strokovnotehnično vzgojo kadrov na tem področju, 6. pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo načrtno in gospodarsko opremljanje in strokovno usposabljanje ter usmerja organizacije, opremljanje in delovanje drugih štabov in enot civilne zaščite, 7. - pripravlja organizacijo in delovanje službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter občinskega centra za obveščanje in alarmiranje, 8. opravlja upravne in vojaškostrokovne zadeve v zvezi z graditvijo zaklonišč in objektov, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo, 9. Vodi evidenco in opravlja zadeve v zvezi z vojaško in materialno obveznostjo delovnih ljudi in občanov, materialno obveznostjo organizacij združenega dela, obveznostjo služiti v civilni zaščiti in službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, obveznostjo usposabljanja in urejanja za obrambo in zaščito ter odloča na prvi stopnji v upravnem postopku v teh zadevah, 10. skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri obrambnih pripravah, 11. imenuje komisije za ocenjevanje zdravstvene sposobnosti občanov in delovnih ljudi glede njihove razporeditve na dolžnost v vojni. 259. člen ' Pri opravljanju svojih nalog upravni organ za ljudsko obrambo sodeluje z občinskim štabom za teritorialno obrambo, z občinskimi upravnimi organi in drugimi organi in organizacijami ter jim pomaga pri njihovem delu. 260. člen Občinski upravni organ za ljudsko obrambo opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov ter predpisov mestnih skupnosti s področja splošne ljudske obrambe zlasti glede: 1. uresničevanja pravic in dolžnosti organov, organizacij in skupnosti v zvezi s pripravami na splošno ljudsko obrambo in v zvezi z obrambnimi načrti, 2. izvajanje sklepov in drugih aktov občinske skupščine za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, 3. organiziranja in pripravljanja civilne zaščite za sodelovanje v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. 4. pripravljanja in usposabljanja službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, 5. organiziranja in priprave zvez, ki so pomembne za splošno ljudsko obrambo, 6. izvajanja politike in sklepov občinske skupščine o projektiranju in graditvi zaklonišč ter izvajanja drugih ukrepov civilne zaščite, 7. izvajanja predpisov varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju obrambnih priprav družbenopolitičnega in gospodarskega sistema po načelih družbene samozaščite. 6. Drugi občinski upravni organi in organizacije 261. člen V mejah svojega delovnega področja izvajajo drugi občinski upravni organi in organizacije naslednje naloge splošne ljudske obrambe. 1. pripravljajo načrte organiziranja in delovanja gospodarskih in družbenih dejavnosti v vojni, 2. usmerjajo in spremljajo delo temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti glede izvajanja obrambnih priprav in glede izdelave obrambnih načrtov za dejavnost s svojega delovnega področja, 3. izvajajo lastne priprave za delo v vojnih razmerah, , 4. pripravljajo vojne predpise ter izdajajo stro- kovna navodila za izvajanje obrambnih priprav dejavnosti s svojega delovnega področja, 5. opravljajo druge zadeve, ki so določene z zakonom in z drugimi predpisi. 262. člen Občinski inšpekcijski organi izvajajo inšpekcijo nad projektiranjem, graditvijo in uporabo zaklonišč ter drugih objektov, ki so pomembni za splošno ljudsko obrambo. 263. člen Pri opravljanju zadev splošne ljudske obrambe, občinski upravni organi in organizacije sodelujejo med seboj in se ravnajo po stališčih in sklepih občinskega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, sveta občinske skupščine za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in izvršnega sveta občinske skupščine ter po strokovnih navodilih občinskega organa za ljudsko obrambo in republiških upravnih organov. 7. Krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela. samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti 264. člen Delovni ljudje in občani neposredno sodelujejo pri oblikovanju in uresničevanju politike splošne ljudske obrambe v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, preko svojih delegatov in delegacij. pa tudi v organih upravljanja navedenih organizacij in v širših družbenopolitičnih skupnostih. " Pravice, in dolžnosti na področju ljudske obrambe uresničujejo ženske enakopravno z moškimi. Za uspešno organiziranje in izvajanje obrambnih priprav v miru, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni, se delovni ljudje in občani ustrezno organizirajo v skladu z zakoni in obrambnimi načrti. Ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah pričnejo delovni ljudje in občani samoiniciativno takoj izvajati samozaščitne ukrepe in postopke, ki obsegajo neposredno osebno zaščito, medsebojno pomoč ža reševanje ogroženih ljudi in imetja v družini, stavbi, krajevni skupnosti, temeljni in drugi samoupravni organizaciji, skupnosti in državnem organu. Po potrebi se samoorganizirajo v skupine, ki jih vodijo člani štabov za civilno zaščito, člani komitejev "za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ali druge ustrezne osebe. 265. člen V krajevni skupnosti se delovni ljudje in občani organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za oborožen boj in za druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter. v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti in občine. 266. člen Delovni ljudje in občani iz sosednjih krajevnih skupnosti se samoupravno dogovarjajo in povezujejo za opravljanje nalog s področja ljudske obrambe, ki so skupnega pomena: V obrambnih pripravah krajevnih skupnosti, sodelujejo vse temeljne in druge organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije na njenem območju. S samoupravnim sporazumom ali drugim dogovorom med svetom krajevne 'skupnosti in organi upravljanja ter drugimi organi črganizacij in skupnosti se določijo naloge, ki so skupnega pomena in sredstva za njihovo izvrševanje. 267. člen Temeljne in druge, organizacije združenega dela, samoupravne interesne ' skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti določijo izvajanje obrambnih priprav v svojih razvojnih načrtih ter v skladu s sprejetimi nalogami in sklepi pristojnih občinskih organov izdelajo in sprejmejo svoje obrambne načrte, zagotavljajo sredstva za financiranje lastnih in skupnih potreb ljudske obrambe in izvajajo. priprave za delo v vojnih razmerah ter za zaščito in reševanje delovnih ljudi in materialnih dobrin bb vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter izrednih razmerah. - Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega , člena, se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti v kateri imajo svoj sedež, sodelujejo z njo," dajejo pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe ter sodelujejo tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi, v katerih živijo njihovi delavci. 8. Civilna zaščita 268. člen Krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so odgovorne za zaščito i8 reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih 'akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. V ta namen skrbijo za pripravljanje in usposabljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, odrejajo ukrepe civilne zaščite ter organizirajo štabe in enote civilne zaščite,- ' Delo štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, kakor tudi organov in organizacij na območju občine, ki izvajajo varstvo pred posledicami \mjnih akcij, naravnih in drugih hiidih nesreč ter drugih izrednih razmer usklajuje občinski štab za civilno zaščito. 9. Teritorialna obramba 269. člen :' Teritorialna obramba je del ljudske obrambe v SR Sloveniji in oboroženih sil Socialistične federativne republike. Jugoslavije, najširša oblika pripravljanja in organiziranja delovnih ljudi in občanov, njihovih samoupravnih organizacij, skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti za oborožen odpor ter za odpravljanje, in preprečevanje širjenja posledic naravnih _in drugih hudih nesreč. 270. člen Občina določi v skladu z enotnim razvojem teritorialne obrambe v SR Sloveniji sestav štabov in enot na svojem območju. štabe in enotč teritorialne obrambe lahko ustanovijo z odobritvijo komiteja za SLO in DS ter sveta občinske skupščine za SLO in DS tudi krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela; morajo jih pa ustanoviti, če je tako določeno z obrambnim načrtom občine ali širše družbenopolitične skupnosti. Občinski štab za teritorialno obrambo vodi štabe in enote na območju občine, kolikor zanje ni pristojen višji štab za teritorialno obrambo. 10. Služba obveščanja, javljanja, opazovanja la alarmiranja 271. člen _ Za odkrivanje nevarnosti pred vsemi vrstami vojnih akcij in naravnih in drugih hudih nesreč ter ga alarmiranje, se v občini ustanovi služba za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. Za delovanje službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje se ustanovi občinski center za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. Taki centri se lahko ustanovijo tudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega, dela in krajevnih skupnostih, če je to v skladu z občinskim načrtom službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. 11. Financiranje SLO in DS 272. člen Delovni ljudje in občani zagotavljajo sredstva za uresničevanje načrtov in programov SLO in DS in način, kot zagotavljajo uresničevanje drugih skupnih potreb v temeljnih in djjrgih organizacijah združenega dela. V krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih oziroma kot zagotavljajo uresničevanje splošnih potreb v občini. Občina zagotavlja financiranje skupnih potreb ljudske obrambe ha območju občine iz sredstev proračuna in s sredstvi, ki jih za skupne potrebe z družbenim dogovorom zagotavljajo temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge skupnosti, da bi izvrševale posamezne .naloge splošne ljudske obrambe in ustvarjale možnosti za zadovoljitev potreb obrambe, ki so širšega pomena, 12. Družbena samozaščita 273. člen Občinska skupščina pri uresničevanju nalog na področju družbene samozaščite v skrbi za varnost in družbeno samozaščito v občini: — obravnava stanje družbene samozaščite v občini na podlagi poročil, ocen in analiz organov, ki skrbijo za zakonitost ter poročil drugih organov in družbenopolitičnih organizacij, — sprejema stališča, smernice in druge ukrepe za učinkovito delovanje nosilcev družbene samozaščite, — obravnava druga vprašanja, ki so pomembna za krepitev varnosti in družbene samozaščite v občini, — obravnava poročila in programe skupnosti varstva pred požari ter poročila sveta za preventivo in vzgojo ‘v cestnem prometu, — ustanovi komite za SLO in DS, — imenuje svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, — sprejema odloke in druge predpise za zagotovitev učinkovitosti uresničevanja pravic, dolžnosti in odgovornosti na področju varnosti in družbene samozaščite. 274. člen Vsi izvršilni in drugi organi ter službe občinske skupščine, tako upravni, pravosodni kot inšpekcijski, v okviru svojih pristojnosti nudijo nosilcem družbene samozaščite strokovno pomoč. Dajejo jim predloge, priporočila in pobude za učinkovito organiziranje in razvijanje družbene samozaščite, ter pripravljajo analize ter poročila o samozaščitni aktivnosti na svojem področju. Organi občinske skupščine, ko poročajo o deht in problematiki iz svoje pristojnosti, poročajo tudi, kako je na njihovem področju organizirana samozaščitna aktivnost, kako se uresničujejo naloge in dajejo predlogi za aktivnejše in učinkovitejše delo nosilcev družbene samozaščite v krajevnih skupnostih, orga- nizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter skupnostih. 275. člen V organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, se kot posebna oblika delovanja družbene samozaščite, organizirajo enote narodne zaščite, ki varujejo premoženje, pogoje dela, vzdržujejo red in zagotavljajo nemoteno delo in življenje občanov. Enote narodne zaščite delujejo na podlagi varnostnih načrtov, ki jih sprejemajo v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Enote narodne zaščite aktivirajo, vodijo ter koordinirajo komiteji za SLO in DS v občini, KS, TOZD in ostalih organizacijah združenega dela. 276. člen Varstvo pred požari je dejavnost splošnega družbenega pomena in posebna oblika družbene samozaščite, zato je potrebno enotno organizirano ravnanje delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter njihovih strokovnih služb in vseh drugih, ki so kakorkoli odgovorni za preventivno dejavnost na področju varstva pred požari in gasilstva. Za uresničevanje nalog na področju varstva pred požarom in gasilstva ter drugih ukrepov samozaščite, se v občini ustanovi občinska skupnost varstva pred požarom. 277. člen Družbena samozaščita v cestnem in železniškem prometu je pravica in dolžnost občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, društev in drugih organizacij in skupnosti V. MEDOBČINSKO POVEZOVANJE IN SODELOVANJE S SKUPŠČINO SRS 278. člen Delovni ljudje in občani v občini sodelujejo po načelih prostovoljnosti in solidarnosti z delovnimi ljudmi in občani sosednjih občin, pri urejanju zadev skupnega interesa in pomena. V ta namen občina združuje sredstva s sosednjimi občinami in skupaj z njimi ustanavlja skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje zadev skupnega pomena. 279. člen Za urejanje zadev skupnega pomena ustanovi občina skupaj s sosednjimi občinami skupni medobčinski organ samoupravljanja (svet osmih občin). V ta skupni organ pošilja delegate občinska skupščina. 280. člen Občina Šentjur pri Celju se v okviru enotnega koncepta razvoja manj razvitih območij SR Slovenije povezuje v subregijsko območje Kozjanskega ter programsko sodeluje z občinami Šmarje pri Jelšah. Brežice, Krško, Sevnica in Laško. V okviru tega sodelovanja se zavzema za enoten in pospešen razvoj Kozjanskega v okviru SR Slovenije. Takšen skupen interes zastopa občina Šentjur pri Celju pri oblikovanju bodočih predpisov in družbenih dogovorov. 281. člen Občinska skupščina, njeni organi, samoupravne interesne skupnosti, občinski upravni in drugi organi sodelujejo z ustreznimi organi in organizacijami v republiki, izmenjujejo mnenja, ki so pomembna za občino in republiko ter posredujejo mnenja, predloge in stališča o osnutkih in predlogih aktov ter o drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo republiški organi in organizacije. 282. člen Skupščina občine na sejah zborov oblikuje stališča o vprašanjih, ki so na dnevnem redu zborov Skupščine SR Slovenije. Zaradi usklajevanja stališč izoblikovanih v javni razpravi, ter prenašanja teh stališč v organe Skupščine SR Slovenije, izvoli skupščina občine skupine delegatov za Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. Enotni zbor združenega dela občinske skupščine samostojno določi izmed članov vseh delegacij, ki delegirajo delegate v ta zbor skupino desetih delegatov iz vseh področij združenega dela oziroma dejavnosti zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. Vključevanje oziroma delegiranje teh delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije določa zakon oziroma dogovori med občinami, ki imajo skupni mandat v tem zboru. 283. člen Enotni zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine, na skupni seji določijo izmed članov vseh delegacij, ki delegirajo delegate v te zbore,"'skupino petih delegatov zaradi delegiranja delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije. 284. člen Delegate oziroma člane Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije po določilih zakona voli družbenopolitični zbor občine. 285. člen Skupine delegatov se določijo oziroma volijo za štiri leta. Pristojni zbori lahko zamenjajo ali odpokličejo skupine delegatov. Predlog za zamenjavo ali odpoklic lahko da hajmanj deset delegatov pristojnega zbora občinske skupščine. 286. člen Delegat občine na zasedanju v Skupščini SR Slovenije lahko zastopa mnenje, stališča in daje predloge v skladu s stališči skupščine občine, skupine delegatov ali ostalih članov delegacije, sprejetimi ob proučevanju vprašanj iz dnevnega reda ter mnenja in stališča, ki jih je že sicer sprejela skupščina, skupina delegatov ali izvršni svet v svojih splošnih predpisih in drugih sklepih. Delegat mora poročati skupščini o mnenjih, stališčih in predlogih, ki jih je na zasedanju v Skupščini SR Slovenije zastopal in sklepih, ki jih je zasedanje sprejelo. 287. člen Občinska skupščina se povezuje z občinami drugih republik v okviru pobratenja mest oziroma občin ter z njimi vsestransko sodeluje. Sklep o pobratenju sprejmejo vsi zbori na skupnem zasedanju. Skupščina občine Šentjur pri Celju še posebno sodeluje s pobrateno občino Požega iz SR Srbije, s katero jo vežejo skupne žrtve ter bratska pomoč med narodnoosvobodilno voj no. VI. JAVNOST DELA 288. člen Delo vseh organov, organizacij združenega dela in drugih organizacij je javno in dostopno delovnim ljudem in občanom, družbenopolitičnim organizacijam, društvom in samoupravnim organom, razen vprašanj, ki so po zakonu uradna ali poslovna tajna. Pravica občanov, ki so neposredno in redno obveščeni o delu vseh organov, se uresničuje: — z dolžnostjo delegatov temeljnih samoupravnih skupnosti, da poročajo o delu organov, kamor so bili poslani, — z objavljanjem aktov občinske skupščine v uradnem glasilu, — z objavljanjem vseh pomembnejših dogodkov in sklepov v občinskem glasilu SZDL »Utrip« oziroma v drugih glasilih, — z obveznostjo upravnih in drugih organov, da dajejo odgovore na vprašanja občanov, — z obveznostjo delovnih organizacij s področja dejavnosti posebnega družbenega interesa, da obveščajo delovne ljudi o svojem delu in to v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah oziroma’ skupščini občine. VII. OBVEŠČANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV 289. člen Biti obveščen in informiran o zadevah splošnega družbenega pomena in interesa s posebnim poudarkom na kvaliteti informacije, je osnova za delovanje posameznika in sistema .samoupravnega odločanja in je ustavna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih jn drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Informiranje je dejavnost posebnega družbenega pomena. 290. člen Sistem informiranja predstavlja v občini sredstva javnega obveščanja, statistični sistem, sistem družbenih evidenc, INDOK center, glasilo OK SZDL »Utrip« ter ostale službe v delegatskem sistemu. 291. člen Nosilci informiranja so: — delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, vaških skupnostih in ostalih organizacijskih oblikah življenja in dela, — delovni ljudje v TOZD in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih skupnostih, — delovni ljudje in občani združeni v SZDL, ZK, sindikatu, ZSMS, ZB NOV ter ostalih družbenih organizacijah in društvih. 292. člen Organi občinske skupščine, izvršni svet, upravni organi občinske skupščine, strokovne službe pri samoupravnih interesnih' skupnostih in organizacijah združenega dela so dolžni dajati pravočasne, istovetne, strokovne in resnične podatke in informacije, vsem, ki le-te zahtevajo, razen tistih podatkov in informacij, ki so zaupnega značaja oziroma so uradna tajnost. 293. člen V okviru OK SZDL izhaja občinsko' glasilo »Utrip«, ki je osnovno sredstvo informiranja v občini Šentjur pri Celju. Glasilo izhaja mesečno ter ga prejme vsaka družina na območju občine. Za distribucijo glasila skrbe krajevne skupnosti in temeljne organizacije Združenega dela. VIII. ORGANI VARSTVA SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE 1. Temeljno sodišče in samoupravna sodišča 294. člen • Temeljno sodišče je samostojen organ, ki v enotnem sistemu oblasti dn samoupravljanja delavskega razreda izvršuje . sodno funkcijo v mejah svoje, z ustavo in zakonom določene pristojnosti na območju občine. Na območju občine Šentjur pri Celju v skladu z zakonom deluje enota temeljnega sodišča, ki ima v svojem sestavu tudi zemljiško knjigo. Temeljno sodišče, posebej pa enota v Šentjurju spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki jih opazi pri svojem delu ter o tem obvešča občinsko skupščino. V sodnih senatih temeljnega sodišča in enote, sodelujejo sodniki porotniki z območja občine, ki jih izvoli občinska skupščina. Temeljno sodišče se na podlagi dogovora med občinami formira kot skupen organ za več občin in sicer v Celju.1 295. člen x Občinska skupščina je dolžna zagotoviti sredstva za funkcioniranje Temeljnega sodišča v Celju ter enote v Šentjurju, im podlagi dogovora oziroma ob- sega opravljenih storitev za območje občine Šentjur pri -delju. 296. člen Sodno funkcijo v občini opravljajo tudi samoupravna sodišča, ki se ustanavljajo na podlagi zakona kot sodišča združenega dela, arbitraže, poravnalni sveti in v drugih oblikah. Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbeno-ekonomskih in drugih samoupravnih razmerij, ki so določeni z ustavo in zakonom, kot tudi spore, katere jim zaupajo delovni ljudje v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo. To ne velja za tiste spore, za katere je z zakonom določeno, da jih rešujejo redna sodišča. 2. Temeljno javno tožilstvo ' 297. člen Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva in ukrepa v smislu zakonov za varstvo interesov družbe in skupnosti. Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino o svojem delu ter daje pristojnim organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. 3. Družbeni pravobranilec samoupravljanja 298. člen Družbeni pravobranilec samoupravljanja v občini kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva in izvršuje druge z zakonom določene'pravice in dolžnosti pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, pred ustavnim sodiščem ali pred sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi, kakor tudi postopek, da se akti, sklepi in dejanja, s katerimi so prizadete samoupravne pravice iz ustave in zakonov, razveljavijo ali odpravijo. 4. Temeljno javno pravobranilstvo 299. člen Temeljno javno pravobranilstvo je samostojni organ, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da varuje premoženjske pravice in koristi družbene skupnosti. Pred sodišči in drugimi organi zastopa občino, krajevne skupnosti ter državne organe in organizacije, določene z zakonom; d svojem delu poroča občinski skupščini. Temeljno javno pravobranilstvo spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za pravno varstvo družbene lastnine. O svojih ugoto- vitvah in o dragih vprašanjih v zvezi s svojim delom obvešča občinsko skupščino ter državne organe in organizacije in jim lahko daje tudi ustrezne predloge. 5. Občinski sodnik za prekrški 300. člen Občinski sodnik za prekrške je samostojen organ občine, ki odloča o prekrških na prvi stopnji ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon. O vprašanjih, ki jih ugotovi pri svojem delu in o družbeno pomembnih pojavih poroča občinski skupščini. Sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina v skladu z zakonom. 6. Postaja milice 301. člen Postaja milice s splošnim delovnim področjem je organ za neposredno opravljanje določenih nalog s področja notranjih zadev na območju občine. 302. člen Na območju občine je praviloma ena postaja milice, ki pa ima lahko oddelek za opravljanje nalog z njenega delovnega področja na določenem območju občine. Postajo milice oziroma njen oddelek lahko ustanovi in odpravi skupščina občine v skladu z določili zakona. 303. člen Postaja milice: — varuje življenja, osebno varnost ljudi in premoženja, — preprečuje kazniva dejanja, odkriva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj oziroma druge iskane osebe, — opravlja določene zadeve s področja varovanja z ustavo določenega reda, — vzdržuje javni red in mir, . — nazoruje in ureja promet na javnih cestah, — pomaga, da se odpravijo posledice, nastale zaradi splošne nevarnosti, ki jo povzročajo elementarne in druge nesreče, — zagotavlja državnim organom, temeljnim organizacijam združenega dela in drugim organizacijam z javnim pooblastilom izvršitev nalog, ki sodijo v njihovo pristojnost, če naletijo pri njihovi izvršitvi na fizično upiranje ali, če ga upravičeno pričakujejo, — sodeluje z občinskim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve v vprašanjih, ki sodijo v delovno področje postaje milice ter nosilci družbene samozaščite, — nudi strokovno pomoč pri usposabljanju, organiziranju in odpravljanju nalog narodne zaščite, — opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali predpis, izdan na podlagi zakona. 304. člen Komandirja in namestnika postaje milice imenuje in razreši skupščina občine v skladu z določili zakona. Komandir postaje milice je odgovoren za svoje delo in delo postaje milice skupščini občine in drugim organom, ki jih določa zakon. O delu postaje milice poroča občinski skupščini in njenim organom na njihovo zahtevo ali na lastno pobudo. 7. Uprava za notranje zadeve 305. člen Uprava za notranje zadeve je območni organ Republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki ima svoj sedež v Celju. 306. člen Načelnika uprave za notranje zadeve imenuje in razrešuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog republiškega sekretarja za notranje zadeve potem, ko dobi mnenje občinske skupščine. 307. člen Uprava za notranje zadeve je dolžna dajati skupščini občine letna poročila o svojem delu in občasne analize o stanju na področju notranjih zadev na svojem območju oziroma območju občine. IX. SPREMEMBA STATUTA 308. člen Predlog, da se začne postopek za spremembo statuta lahko da vsak zbor občinske skupščine ter izvršni svet. O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta, odločajo zbori občinske skupščine. V primeru, da se zbori ne zedinijo o tem vprašanju, se lahko da to vprašanje na dnevni red šele po preteku šestih mesecev. 309. člen Na podlagi sprejetega predloga, da se začne postopek za spremembo statuta, izvolijo zbori občinske skupščine komisijo za pripravo sprememb statuta. Komisija predlaga zboru osnutek sprememb statuta in ga daje v javno razpravo. Po končani javni razpravi ga obravnava in sprejme občinska skupščina. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 310. člen Občinski predpisi izdani pred uveljavitvijo tega statuta, ostanejo v veljavi, dokler ne bodo usklajeni s tem statutom, vendar ne dalje kot do 1. januarja 1983, če zakon drugače ne določa. Tisti predpisi, ki so v nasprotju s tem statutom oziroma ustavo, se morajo dati na dnevni red občinske skupščine takoj po sprejemu statuta. 311. člen Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 29/74). 312. člen Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. Šentjur pri Celju, dne 9. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1630. Na podlagi 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS. št. 5/75) in sklepa delovne skupnosti osnovne šole Rogatec, je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na skupni seji vseh treh zborov dne 12. maja 1982 sprejela SKLEP o poimenovanju osnovne šole Rogatec ■ ( I Osnovna šola Rogatec se poimenuje po Edvardu Kardelju in se odslej imenuje: Osnovna šola Edvard Kardelj Rogatec. II Ta sklep velja takoj. Sklep se objavi v Uradnem istu SRS. St. 022-8/82-1 Šmarje pri Jelšah, dne 14. maja 1982. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, Inž. „1. r. VRHNIKA 1631. Na podlagi 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1982 sprejela ODLOK o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Vrhnika 1. člen S tem odlokom, se ustanovi samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu občine Vrhnika in porabi hrane (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki upravlja s sredstvi za intervencije, ki jih uvede občina Vrhnika. Sklad je pravna oseba s pravicami in dolžnostmi, določenimi z zakonom in tem odlokom ter statutom sklada. 2. Sto Sredstva za intervencije, ki jih izplačuje sklad, se zagotavljajo iz sredstev, ki jih samoupravno združujejo delavci namensko iz skladov skupne porabe, iz sredstev rezerv in iz osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in iz sredstev proračuna občine Vrhnika ter iz drugih virov. 3. člen Sredstva sklada se uporabljajo na podlagi predpisov Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika oziroma občinske skupščine v skladu s 3. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), v skladu z letnim programom dela sklada in v skladu z letno resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Vrhnika. 4. člen Sredstva iz 2. člena tega odloka se lahko uporabijo le za namene iz 7. in 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), zlasti pa: — za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi, — za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, — za delovanje kmetijske pospeševalne službe, — za pospeševanje vzreje in ulova rib, — za nadomestilo dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilno-kreditnih služb, — za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hri- bovitih območjih. 5. člen Sredstva za intervencije iz 2. člena tega odloka se lahko upravičencem dodelijo ob pogoju, če se s sporazumom oziroma pogodbo zavežejo- zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano. 6. člen Sklad predloži program dela in finančni načrt za naslednje leto, po sprejemu na skupščini sklada, Izvršnemu svetu Skupščine občine Vrhnika do 15. oktobra v tekočem letu. Zaključni račun in poročilo o izvršitvi letnega programa dela in poročilo o porabi sredstev, ki so bila zagotovljena z občinskim proračunom, predloži sklad, po sprejemu na skupščini sklada, Izvršnemu svetu Skupščine občine Vrhnika za vsako preteklo leto do 30. marca v tekočem letu. Izvršni svet ugotavlja usklajenost dela in programov sklada z usmeritvami družbenega plana občine. 7. člen Program dela sklada mora biti usklajen z dogovorom o enotni politiki pospeševanja proizvodnje hrane v SR Sloveniji, ki ga vsako leto sklenejo samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji. Skupščina občine Vrhnika uresničuje preko sklada na osnovi programov, pravico do soudeležbe na sredstvih za intervencije v skladu, ustanovljenem po določilih 12. in 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 1/79). 8. člen Organ upravljanja sklada je skupščina sklada, v katero delegirajo polovico delegatov delavci kmetijskih organizacij združenega dela in organizacije združenih kmetov z območja občine Vrhnika in Kmetijska zemljiška skupnost Vrhnika. Polovico delegatov delegirajo druge organizacije združenega dela, porabniki hrane organizirani v konferenci potrošnikov občine Vrhnika. Enega delegata delegira Izvršni svet Skupščine občina Vrhnika. Podrobnejša ureditev organizacije in delovanje sklada se določi s statutom, ki ga sprejme skupščina sklada. AdministrativnotehniČna in druga opravila za sklad opravlja služba, ki jo pooblasti skupščina sklada. 9. člen Skupščina sklada šteje 28 delegatov, katere delegirajo: Kmetijska zadruga Vrhnika — delavci 2 delegata Kmetijska zadruga — Temeljna organizacija kooperantov — kmetje 5 delegatov Kmetijska zemljiška skupnost 1 delegata Gozdno gospodarstvo — TOZD Gozdarstvo 1 delegata Gozdno gospodarstvo — Temeljna organizacija kooperantov — delavci 1 delegata — kmetje 2 delegata Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestva — Po sestvo Barje 1 delegata Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje Veterinarska postaja Vrhnika 1 delegata Industrija usnja Vrhnika 1 delegata ■IUV — TOZD Opekarna Vrhnika 1 delegata Liko Vrhnika 1 delegata TOZD Kovinarska Vrhnika 1 delegata TOZD Fenolit Borovnica 1 delegata Komunalno podjetje Vrhnika 1 delegata Iskra — TOZD Antene Vrhnika 1 delegata Prodajalne Mercatorja v občini Vrhnika 1 delegata Osnovna šola Ivan Cankar Vrhnika 1 delegata Konferenca potrošnikov 4 delegate Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika 1 delegata 10. člen Konstituiranje sklada se izvede najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka. Sklicatelj ustanovne skupščine je iniciativni odbor za ustanovitev sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Vrhnika. 11. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/3-010-011/82 Vrhnika, dne 29. aprila 1982. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. * V POPRAVEK V sklepu o spremembah sklepa o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program skupnih nalog družbenega varstva otrok, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 17-940/82 dne 13. 5. 1982 se v tretji vrsti 1. točke v besedilu, ki je v oklepaju: številka »7/82« nadomesti s številko »31/81«. Tajništvo Skupnosti otroškega varstva Slovenije POPRAVEK V odloku o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev 'družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 13-787/82 z dne 16. IV. 1982 se v zadnji vrsti drugega odstavka 2. člena rok »25. april 1982« spremeni in nadomesti z »25. maj 1982«. Sekretar Skupščine mesta Ljubljane Ivan Kuhar 1. r. POPRAVEK V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Cerknica, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 16-912/82 z dne 10. 5. 1982 je pri prepisovanju nastala napaka. V 2. členu citiranega odloka se črta besedilo »stopnja 10č/« se nadomesti s stopnjo 25 */e«, tako da se pravilno besedilo 2. člena glasi: »V 10. členu se stopnja 22*/« nadomesti s stopnjo 25°/o, stopnja 24 "/e pa se nadomesti s stopnjo 40e/o«. St 422-18/82-9 Cerknica, dne 21. maja 1982. Sekretar Skupščine občine Cerknica Alojz Pavlič L r. VSEBINA SKUPŠČINA SR SEOVfeNIJE Stran Stran 1W1. Sklep 6 Ugotovim začetka veljavnosti samouprav- nega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije za obdobje 1981—1985 1273 989. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji mednarodnega sporazuma o kakau, 1980 2161 990. Odlok o soglasju k predlogu zakona o prenehanju veljavnosti zakona o ratifikaciji pogodbe o skup-hfem fihanclranju severnoatlantskih oceanskih po- staj 2161 891. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Mongolijo o pravni pomoči v civilnih, družinskih' in kazenskih zadevah 1261 992. Odtok o Izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Skupščine SR Slovenije 1261 993. Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije 1262 994. Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov Zbora občih Skupščine Socialistične republike Slovenije 1264 995. Odlok o izvolitvi sodnikov Ustavnega sodišča SB SlovecAje in predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije 1264 996. Odlok o izvolitvi sodnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije 1265 997. Odlok o razrešitvi sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani 1265 998. Odlok o razrešitvi in imenovanju namestnikov re- publiških sekretarjev in namestnikov predsednikov republiških komitejev 1265 999. Odlok o razrešitvi in imenovahju namestnika javnega tožilca SR Slovenije 1266 1000. Odlok o imenovanju namestnika družbenega pravobranilca samoupravi jati ja SR Slovenije 1266 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1001. Sklep o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev soiiddrtiosti SR Slovenije 1267 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1002. Odločba o ugotovitvi, da določbe V. in VI. točke 11. člena pravilnika o reševanju stanovanjskih pogreb delavcev GOKOP TO »Gradbeništvo in obrt« Rogaška Slatina, niso v neskladju z ustavo in zakonom 1267 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1003. Navodilo o pošiljanju cenikov Republiški skupnosti za cene v potrditev 1268 1004. Odredba o višini minimalnih življenjskih stroškov 1270 1005. Spremembe in dopolnitve pravilnika o priprav- ništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu 1270 1006. Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije za obdobje 1981—1985 1279 1008. .Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije za obdobje 1981—1985 1273 1009* Sklep o ugotovitvi začetka veljavnosti aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Safttg-upravne interesne Skupnosti za letališko dejavnost Slovenije za obdobje 1981—1985 1JŽ74 1010. Statut Samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije 1274 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1011. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za uresničitev programa prioritetnih investicij v Objekte IH naprave za oskrbo z vodo, kanalizacijo, toplotno energijo in plinom na območju ljubljanskih občin za leto 1982 1279 1012. Sporazum o merilih za določitev sorazmernega deleža investitorjev poslovnih in inuiisifijskih objektov ter investitorjev stanovanjskih objektov k stroškom izgradnje virov in primarnih vodov individualne komunalne rabe 1281 1013. Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev poso- jil iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravnih stanovanjskih skupnostih občin, ustanoviteljih Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljane 1283 1014. Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Celje) 1287 1015. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Celje 1294 1616. Sklep o Javni razgrnitvi predloga lokacijske dokumentacije za novo glinišče v Smiklavžu (Celje) 1298 1017. Sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in do- 1 polnitev zazidalnega načrta Spodnja Hudinja (Ce- lje) 1298 1018. Sklep o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta Šmarje Sap P-2 (Grosuplje) 1298 1019. Sklep o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta Jerova vas v Grosupljem 1299 1620. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje (Kamnik) 1299 1021. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Lenart) 1301 1022. Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sa- nitarne preglede in dovoljenja v občini Lenart 1302 1623. Sklep o javni razgrnitvi osnutka karte razvrstitve zemljišč, namenjene za potrebe kmetijstva in gozdarstva v občini Lenart 1304 1024. Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe odloka o urbanističnem redu občine Litija — grafični del 1304 1025. Odredba o dopolnitvi odredbe o preventivnih cep- ljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju občine Ljubljana Bežigrad 1305 1026. Sklep o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih ka- Stran tegorij uporabnikov za leto 1982 (Ravne na Koroškem) I303 1027. Odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Slovenske Konjice in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v ob- dobjih 1982—1985 1306 1028. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta »Rogla« v občini Slovenske Konjice 1307 1029. Statut občine Šentjur pri Celju 1307 1030. Sklep o poimenovanju osnovane šole Rogatec (Šmarje pri Jelšah) , 1344 Stran 1031. Odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Vrhnika ' 1344 — Popravek sklepa o spremembah sklepa o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program skupnih nalog družbenega varstva otrok 1345 — Popravek odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 1345 — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Cerknica 1345 Predpisi o izumih, tehničnih Izboljšavah in znakih razlikovanja s komentarjem Sredi leta 1981 je Skupščina SFRJ sprejela dolgo pričakovani zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, ki bo imel nedvomno velik pomen za nadaljnji razvoj tehnologije. Avtorji dr. Krešo Puharič, dr. Lojze Ude in mag. Marija Krisper-Kram-berger so skušali v komentarju k temu zakonu strniti dosedanje teoretične poglede in praktične izkušnje o problemih ustvarjalnosti, ki razvijajo sodobno tehnologijo. Komentar vsebuje stališča o nekaterih teoretičnih vprašanjih, nekatere pomembne primerjalnopravne podatke in deloma tudi dosedanjo sodno prakso. Poleg besedila samega zakona s komentarjem k posameznim členom vsebuje priročnik še izbor drugih zakonov in drugih pravnih virov, ki priha-, jajo v poštev pri obravnavanju posameznih vprašanj, ter besedila ustreznih mednarodnih konvencij in sporazumov, ki jih je ratificirala naša država. Celotna zbirka bo nedvomno zelo uporabljiv in koristen pripomoček pri urejanju razmerij v zvezi s spodbujanjem, organiziranjem in financiranjem raziskovalnega dela pri ustvarjanju izumov, zlasti pa še pri urejanju razmerij v zvezi z varstvom , in izkoriščanjem izumov, ki so rezultat tega dela. Komentar bo tudi pripomoček pri strokovnem obravnavanju posameznih vprašanj o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, za vodenje postopkov, ki se nanašajo na varstvo materialnih in moralnih pravic izumiteljev in drugih avtorjev. Cena: 430 din Naročila sprejema ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, Gradišče 14, p. p. 379/VIL Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnine za leto 1882 650 din. Inozemstvo 1S00 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar. šef računovodstva 224 323, prodaja 2Z4 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — 2iro račun 50100-603-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72