Gradnja komunalnih naprav
Septembra lani so delavci IPK — TOZD Komunalna operativa za-čeli z novo fazo gradnje kanalizacije za del soseske MS 8/3 Vevče-Zg. Kašelj. Pri svetu KS je bila že pred časom ustanovljena posebna komi-sija za komunalno gradnjo. Takoj ob začetku del je nadzirala gradnjo in se aktivno vidjučila v iskanje najugodnejših rešitev.
Sedanja dela z najetimi krediti      nin čim nižji.
financirata občinska komunalna skupnost in podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Soseska.
Predsednik komisije za komu-nalno gradnjo pri svetu KS Jože Škvarč je hkrati tudi delegat v delavsem svetu Soseske. Tako poleg ' strokovnega nadzora opravl ja še pomembno vlogo po-sredovalca informacij.
Kolikšen bo torej sedaj privpevek za kanaliziicijo in kakšen bo ključ razdelitve plačevanja? Na to vpraša-nje sedaj niti Soseska niti komisija za komunalno gradnjo še ne moreta dati oprijcmljivega odgovora.
Po novem zakonu o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem plača lastnik — investitor stanovanj-skega objekta sorazmerni delež za opremljanje s komunalnimi napra-
točno zmogljivost za vevško papir-nico in možnost priključitve Sadinje vasi, Sostrega in Zadvora.
Z obračunom bo treba pohiteti. Komisija za komunalno gradnjo bo izdelala bilanco uporabljenih in še potrebnih sredstev, čimprej bo treba popisati uporabne površine. da bo mogoče izračunati ceno komunal-nega kvadratnega metra. Po zakonu lahko upravljavecgradnje odobri in-vestitorjem — lavtnikom stanovanj-skih hiš — petletno obročno odpla-čevanje. Razčistiti bo treba vpraša-nje. ali bosta morala upravljavca — Soseska in občinska komunalna skupnost prevzeti investicijska bre-mena  za   komunalno  opremljanje
Sprotni nadzor in čimooijsa obveščenost vseh zainteresiranih pa sta nadvse pomembna, kajti stroški gradnje nezadržno raste-jo. Projektni proračun iz avgu-sta 1974 je za sedanjo fazo pred-videval še 1.165.000 din, že ju-lija lani pa je predračunska vred-nost dosegla kar 3.440,000 din. V izkopih se je na več mestih po-javila skala. Potrebno je bilo mi-niranje in kasneje zaradi nevar-nosti poškodb bližnjih zgradb tudi ročni izkop s kompresorjem. Vse to je povzročalo nekajme-sečno zamudo in porast stroškov. Da ne bi presegli skupnega po-godbenega zneska sedanje faze, je bilo treba za 300 metrov skraj-šati dolžino omrežja. Prišlo je tudi do spreminjanja trase, da bi že urejeni vrtovi ostali nepoško-dovani in da bi bil delež odskod-
........   ... Jclcž dobimo, če izraču-
namo celotne stroške nekega zaklju-čenega območja in jih razdelimo med lastnike objektov PO KVADRA-TURI SKUPNE UPORABE PO-VRŠINE PROSTOROV V STAV-Bl. Novi zakon torej spreminja prejšnje načelo plačevanja po kva-dratnem metru zemljišča. Zato bo tr^ba napraviti popis uporabnih po-vršin. K splošnemu popisu prebival-stva, ki ga pripravljajo, bo vključen tudi ta podatek.
Sanitarni zakon zahteva, da se najkasneje pol leta po tehničnem prevzemu kanalizacije nanjophklju-čijo vsi objckti, tudi stari. Lastniki novih hiš zato memjo, da bi morale biti pri računu delitve stroškov upoš-tevane tudi površine starih stavb, če-prav njihovi lastniki niso dolžni pla-čevati komunalnega prispevka. Prav tako bi morali upoštevati tudi neza-zidane parcele, ki bodo nekoč prik-Ijučene na. nastajajočo komunalno mrežo, projektirano dodatno pre-
starejših zgradb in investiuuiji- »n.i zalogo« za še nezazidane parcele. Ne smemo pozabiti, da h komunalnim napravam individualne rabe spadata tudi vodovod inelektrična napelja\a. Prav po končani sedanji fazi gradnjc kanalizacijc bodo začeli z gradnjo vodovoda.
Problemi so odprti in ni jili malo. Reševanja se bodo lotili odloč-neje, bolj organizirano. To je tudi ena glavnih nalog, komivije za ko-munalno gradnjo, ki je na eni zadnjih sej (glej sliko) že sprožila postopek. da bi se sedanja bolj ali manj stihij-ska gradnja skladno z /akoni vkiju-čila v kratkoročne in srednjcročnc razvojne načrte in bi ji priznali status usmerjene gradnje. To bi pomenilo družbcno podporo iz sredstev, ki jih vsak zaposlen krajan redno odvaja od svojih oebnih dohodkov. S tem bi bila kočno le dana boljša prespektiva /a ureditev soseske.
Besedilo in slika: D. JEŽ