Katolški cerkveni list*
Vredni k: #Jr. •Wa»ifz Mir i z oslom f*oyavar.
. »_:	V Četertik 29. Susoa.	tHtn.
Duša najde Jezusa v terpljeitji.
(S. Alfonza Ligorijana.)
kh, kako tc vidim Jezus mili Y kdo tc zvezal je tako po sili ?
Ah, moj greh jc tega kriv, Bod' Zveličar, milostljiv!
Kdo. moj Jezus, bil ti je kervavo, Kakor tolovaj, presvcio glavo? Ah, moj greli itd.
Kdo ti je pljuval v obraz častiti, Jezus, de lepote ni slediti? Ah, moj greh itd.
Kdo. o Jezus, ti veselje moje! Z gajžljami jc ranil truplo tvoje? Ah, moj greh itd.
Kdo je. Jezus, kralj časti, oblasti! Čelo s ternjem kronal ti k nečasti? Ah. moj greh itd.
Kdo, o Jezus, vir vse gnadc zame! Je naložil križ na tvoje rame? Ah, moj greh itd.
Kdo je v usta, polne vse sladkosti, Zelc, moj Jezus, dal ti, poln grenkosti. Ah, moj greh itd.
Kdo z žeblji predcrl je tvoje roke, Jezus rane storil ti globoke? Ah, moj greli itd.
Kdo na križ perbil, ko iskal si mene, Jezus, ti je noge oslabljene? Ah, moj greh itd.
kdo, Jezus-, sulico zapodil. I.jubcznjivo serce ti prepodil? Ah , moj greh itd.
Kdo, Marija! v smert je izdal ti sina De izreč' ni tvoja bolečina?
Ah. moj greh je storil to. Mat* odpusti milo"t\o.
Vira (ki preinisliki
iz s. evangelija za cvetno nedeljo pri olj k 11 i m ž e g n u. (Mat. 21 , 1-9.)
Sest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel s svojimi učenci iz Jerilie v ltctanijo, kjer je v Lacarjcvi hiši, kteriga je hil nekaj dni popred od smerti obudil, prenočeval. V Jeruzalemu se je bilo že veliko plujili ljudi zavoljo praznikov našlo, iu ker sc je bilo zvedilo, de je Jezus, čudodeluik v Kctanii, jc vse vrelo ven Jezusa in Lacarja vidit. Drugi dan, po našim v nedeljo, se je Zveličar z učenci vzdignil proti Jeruzalemu. Preden pride v Betfage, dobro četert ure pred mestam, pošlje dva učenca v vas z naročilam, de naj mu pripeljeta oslico z žebetam, ktera bota privezana najdla. Učenca sturita, in pripeljeta oslico in žebe. Zdaj ji pogernejo s svojimi štirvoglatimi plajši, in Jezusa posatle na žebe; druga truma ljudi pa, ktera jc pred njim in za njim šla, so palmove veje z dreves lomili, v rokah nesli in pred njimi po tb h stlali, ter so na ves glas kričali: -Osana sinu Da-
viiJnvimu! rešen bodi, kteri pride v imenu Gospodovim ! Osana v visokosti !-
Tako je šel Jezus pet dni pred svojo smcrtjo s kraljevo častjo v mesto Jeruzalem kakor kralj v>ih kraljev, pa vender ne kakor pozcmeljskkralj, ampak kakor kralj duhovniga kraljestva, kakor kralj miru. — Vse, karkoli je Jezus sturil, ima skrit, duhoven pomen, tako tudi ta častit prihod v Jeruzalem. Sveti cerkveni očetje razlože ta prihod tako: Podjarmova oslica pomeni judovsko ljudstvo, ki je bilo pod jarmam postave: zebe pa pomeni ljudstvo nejevernikov, ktero je dozdaj živelo kakor živinče brez ujzdc, to je brez od Boga dane postave. Dva učenca je poslal Zveličar, eniga k Judam, eniga k nejevernikam: oba naroda sla imela v božje kraljestvo skoz vero v njega vpeljana biti; zato si je rekel obe oslici pripeljati. Obe oslici ste bile brez odeje in goli. v znamnje v kakim pomanjkanji jc bilo oboje ljudstvo pred prihodam Jezusovim. Oblačila . s kterimi so ji učenci ogernili, pomenijo nauke s\ctiga evangelija in zasluženje Zveličarjevo, kteri so \ >c ljudi še lc v resnici dobre in Hogu dopad-lji\c sturili: zakaj vse naturne dobre dela nejever-nikov in vse postave Judov brez zasluženja Zveli-č a rje v iga pred llogam niso imele nobene vrednosti iu cene. Ljudstvo, ktero jc pred Zvcličarjcm šlo, pomeni pravične stariga, in ktero je za njim hodil •. pravične noviga testamenta; oboji spoznajo Jezusa za praviga Mesija, uni, ker so obljube imeli. «l*» bo prišel, in so po njem hrepeneli, tipa, ker \ njegove nauke verujejo in po njih žive. Zebe je bib> krotko in mirno, kakor hitro je sladko težo Zveličarjevo na sebi čutilo: tako so ljudstva od-vergle \mi hudobo in divjost, kakor hitro so sladko breme cvangelskih naukov nase vzele, in v Jezusa verovale, keršanstvo je ljudstva iz divjašinc rešilo iu krotke in priljudne sturilo: pa ravno tako hitro morajo v svojo pervo divjost nazaj pasti, če keršansko vero zaveržejo. Kavno tako je vsak človek krotak in ponižen, dokler natikam svete vere pod-vcr/.en ostane, iu obdivja, če vero od sebe pahne.
Kar se je listi dan v Jeruzalemu godilo, tega spomin obhaja katolška cerkev še zdaj cvetno nedeljo. kjer oljko iu drug zelen les žegnuje in k procesii v roko daje. \amcn te ccrimonijc jc namreč verne kristjane češenja in slavljenja opomniti, s kterim je takrat pobožna množica Jezusa počastila. Mi spoznamo in na znanje dajemo pri tem svetim opravilu, de imamo Jezusa za kralja tistiga duhovniga kraljestva, v kteriga smo bili pri svetim kerslu vzeti. Do tej procesii se pri sveti maši knialo poje pasion. to jc popis terpljenja Gospodo-\ iga. pri kterim mašnik oljkino vejo v roki derži, in bi imeli tudi pričijoci ljudje veje v rokah po koncu derzati. namreč v znamnje, de mi liočemo Jezusa
tudi v njegovim ponižanji in terpljenji kakor svojiga Kralja in Gospoda častiti, ne pa, kakor una množica v Jeruzalemu se obnašati, ktera mu jc dans Osana vpila, čez malo dni pa, ko ga je vidita raztepeniga in zaničevaniga, kričala: križaj ga! Sej ravno njegovo terpljenje in njegova smert je vzrok in začetik našiga odrešenja in naše zmage čez greh in smert, je odpertje vrat \ večno življenje. Zato pravi prav lepo sveti Bernard: „Pro-cesija s palmovimi vejami nas opomni častitljive veselice, ktero bomo s svetniki v nebesih obhajali, če tjekaj pridemo; pot tjekaj nam pa kaže pasion, ki za procesijo pride. Skoz terpljenje se gre v večno veselje: kdor se tukej stanovitno vojskuje in zmaga, bo ondej kronan".
Kar se je v Jeruzalemu pri vhodu Jezusovim godilo, se godi, iu se ima zgoditi na duhovno vižo v prihodu Jezusovim v naše serce, kakor ga sprejmemo v svetim Obhajilu. Iz Jeruzalema, kakor iz napačniga življenja se moramo v Betanijo podati, kjer je Jezus mertviga l.acarja v življenje obudil. Bctanija za nas je tisti kraj, kjer v zakramentu svete pokore Jezus po duši mertve grešnike v življenje ohudujc. De Jezusa vredno sprejmemo, moramo, kakor učenci oslico, svojo dušo z ohlačilam nedolžnosti in lepih čednost ogerniti. Palmove veje moramo v roki nositi in po tleli stlati, to je, moramo v znamnje, de smo greh zmagali, obuditi v svojim sercu keršanskc čednosti vere, upanja, ljubezni, ponižnosti, zaželjenja, žalosti nad grcliam itd. Osana moramo vpiti, to je Jezusa moramo moliti in počastiti kakor kralja in Gospoda svoje duše in svojiga serca. Vender pa to naše počešenje Jezusovo ne sme biti prazna ceremonija iu nestanovitna slava kakor pri Jeruzalemčanih, temuč Zve-ličarju. kakor svojimu kralju se moramo popolnama in stanovitno podvreči, ter ga prositi, de naj v našim sercu kraljuje vekomaj.	Potočnik.
/akoii^ki zaderžki.
Spi>al Peter Iticinser.
(Dalje.)
1Daljej. h) S k r i v a j u ost ali p o-ni a n j k a n j e p o s t a v n i g a n a č i n a o s k I e n i t v i.
Precej od začetka je v katolški cerkvi postava veljala, de so verni svoje zakone pred škofam zgla-siti mogli, in de je še le po njegovim poterjenji zakon obstal. Ze s. Ignaci Martcrnik piše: Spodobi se. de ženini in neveste po škofovi razsodbi zakon sklenejo. Po navadi je na to tudi cerkveno blagoslov ljenje nastopilo. Pozncji je bilo zapovedano, de vsak zakon mora popred v cerkvi oklica n biti. in potem sc s cerkvenim blagoslov am skleniti, kakor se najde v postavah Arclatskiga zbora
I. 814, v zapovedih cesarja Karlna Vcliciga 1.802, in papeža Inocenca III. v drugim Lateranskim zboru 1. 1216. Vonder le postave niso tako terde bile, dc bi zakon celo veljal ne bil, ako je bil brez teb pogoj skrivaj sklenjen; ali v greh se je kaj takiga štelo, in ojstro pokorilo. V tem pa se je dostikrat zgodilo, de so bili zakoni skrivaj brez vesti svete eerkve storjeni, in ona ni vedila vselej zadosti razločiti, če je med kakima osebama pravi zakon, ali le grešna zveza; in marsikej druziga nepostavniga se je per skrivnim ravnanji lahko pripetilo. Iz teh uzrokov je Tridcntinski zbor v 24. seji 1. poglavji novo postavo o sklenitvi zakona dal, de namreč mora vsak zakon popred trikrat v cerkvi o treh praznikih zaporedama pri očitni božji službi oklican biti: in potem, de ženin in nevesta morata svoj namen pred lastnim fajmoštram in dvema pričama na znanje dati. (Lastni fajmošter pa je tisti, ki sta mu oba, ženin in nevesta, ali pa le eden iz med njih podložna). Ako bi zakon ne bil tako v pričo last-niga fajmoštra ali od njega pooldastcniga mašuika iu dveh prič storjen, bi nič ne veljal. Od slej tedaj veljavnosti zakona to nasprot stoji, če bi bil skrivaj, brez vesti duhovniga pastirja storjen; le v posebnih okolišinah med krivoverci ali ncvcrci, kjer ta postava ni bila še oznanjena, cerkev nekaj pregleduje, de zakon, brez de bi bil v pričo cerkve sklenjen, vonder velja, desiravno je tudi tam bolj prav, ga v pričo cerkve nastopiti. Tako je zlasti v \izkozemljii po razsodbi papeža Benedikta XIV. ker tanikej zavoljo krivo verske vlade Tridcntinska postava ni mogla vpeljana biti. Zatorej tudi, ako hi krivoverski mož in žena v katolško cerkev prestopila, ni navada, jih še poročevati, ker njih zakon že od pred velja, ako ni kteriga druziga cerkveniga zaderžka vmes: kolikor pa zavoljo krivo-verstva nista gnade s. zakramenta deležna bila, jima s prestopam k pravi veri dojde.
Tukcj se zna prašati, kako je s poroko tanikej , kjer se morajo zakoni pred deželsko oblastjo skleniti, in ta oblast za cerkveno poroko nič ne praša, kakor jc na Krancozkim, in kakor pravijo, de bi bilo v prihodnje tudi per nas v Avstrii. Tista deželska postava cerkvene zapovedi nič ne moti in ne prenaredi: naj se zakon pred deželsko gospo*sko pred ali potlej na znanje da, za katolškiga kristjana ne velja drugač, kakor de sc je pred fajmoštram in dvema pričama poroka zgodila; zakaj poroka pred deželsko vlado velja samo za deželsko ali posvetno stran. Zatorej katolški ženin iu nevesta pod Francosko vlado, ko sta zakon pred srejns-kim županam ali Meram na znanje dala, gresta pred svojiga fajmoštra, dc se tam poročita. V takih okolišinah katolčan ravna nar bolj modro, ako se popred s svojim duhovnim pastirjem posvetuje,
preden se zavoljo zakona pred deželsko vlado oglasi; po takim bo marsikako nepristojnost odvernil, in ne bo se lahko zgodilo, de bi kak cerkveni zaderžik na pot stopil, potem ko je deželska gosposka v zakon dovolila. Tako ravnanje bi bilo tudi šc zdaj nar bolj prav, ko se poroka le pred cerkveno oblastjo in ne pred deželsko godi: brez tega pa semtertje kdo dovoljenje od deželske oblasti prejme, potem je pa cerkev zavoljo drugih zaderžkov pri-morana, mu zakon prepovedati. - Nekteri se morebiti boje, dc bo cerkvi v škodo, ako deržava svoje postave v zakonskih rečeh čisto od cerkvenih zadev loči: zategavoljo pa ni nikomur v strahu biti, dokler le deržava ne bo dajala cerkvenim nasprotnih zapoved, iu cerkve ne bo k takim morala: na Francozkim ima cerkev zdaj veči svobodo v zakonskih rečeh, kakor kdaj, desiravno sc poroke tudi pred deželsko gosposko gode.
(Dalje sledi, i
Zgodbe katolške eerkve.
Spiral Peter lliringer.
(Dalje, t
P e r v a dob a. Začetik cerkve p o K r i s t u s u i n a p« s t c I j n i h. (»d Kristusoviga rojstva do I. lOO po Kr.
Per no pot/la rje.
Zi\ljenje in djanje Jezusa kri>tu>» v zvclicanje cloveMia. /8. Poklic in delo Janeza Kcrstnika. nastop zre-licanskitja djanja Jezusoriya.
Pred nastopam Mcsijcvim je imel po pripovedi svetih pisem priti prerok v duhu Elijevim, tle hi ljudstvo na kraljestvo Zveličarjcvo pripravljal. Ta je bil Janez Kcrstuik, kteriga rojstvo je bilo njegovimu očetu, duhovnu ('ahariju, šc popred kakor Marii rojstvo Jezusovo, po angelu napovedano, in kteriga je njegova mati Klizaheta. Ma-riina teta, po božjim daru v fcvoji starosti spočela. Ko jc Marija Gospoda noseča obiskala Klizabeto, je bilo dete posvečeno, še preden je bilo rojeno; in mati njegova je od Boga navdihnjena Marijo kakor Mater Gospodovo častilo pozdravila, iu leta je nasprot Boga liv alila, ker sc je ozcrl na svojo ponižno deklo. Ob rojstvu Janezovim, kjer je Caha-rija spet spregovoril in prerokoval. so sc ljudje čudili in prašali, kaj bo iz tega deteta: i z rejci: ic bil po angelovim povelji kakor Bogu posvečen. in otl mladosti je živel ojstro v pušavi, kamor je /.c o preganjanji llcrodcžcvim, kakor nekteri pripovedujejo , Klizaheta z njim bežala bila. Takti se jc pripravljal na svoj poklic, de hi kakor tlrugi Elija Izraelske otroke obračal k gospodu, njih Bogu.
Po navadi Judovskih učenikov je Janez v svo-
jim tridesetim letu svoje prerokovanje nastopil: prišel je na besedo Gospodovo iz pušave k reki Jordana. in je začel oznanovati pokoro in prihod Mesije v: -Delajte pokoro, kraljestvo božje je blizo! V sredi med vami je Eden, kteriga ne poznate: on pride za menoj, pa je bil pred menoj, iu je veči od mene-. Poslužil se je Janez vidniga znamnja, k e rs t a vode, ljudstvo za Mesija posvečevati : s tem kerstam je hotel na znanje dati, de vse ljudstvo notrejnjiga očišenja potrebuje, ako hoče v kraljestvo Mesijevo stopiti. Veliko ljudstva iz Jeruzalema in iz eele Judeje je prišlo Janeza poslušat , in seje dalo kerstiti: prišli so ljudje raznih stanov, tudi čolnarji in vojšaki, prišli so farizeji in saduccji. Vsim jo oznanoval, de kraljestvo Mesijevo je le duhovna zveličanska naprava, de k temu ni zadosti človeku, le po mesu Ahrahamoviga rodu biti, temuč de je treba scrca spreoberniti, ker drevo, ki sadii ne prinese, se poseka in v ogenj verze. Oznanoval jc vsakimu, kako po svojim stanu pra-\ ično in pošteno živeti; in se ni bal hudobnim in terdo vratnim hiuavcam za žugal i, de ne bodo odšli prihodnji jezi. Samiga sebe pa ni dal poviševati, temne je se bolj naravnost kazal na Njega, kteri bo v ognji in v s. Duhu kerševal.
Med tem je zapustil Jezus svoje tiho življenje v \azarctu, in je prišel tudi do Janeza. Ko ga Janez ugleda, s perstam kaže na njega in pričuje: -Glej Jagnje božje, ktero grehe sveta odjemljc". Jezus sej e d a I zdaj od Janeza kerstiti: pač On prečisti ni potreboval kersta v pokoro, pa hotel je s tem pokazali, de pokoro namesti nas vzame nase, de zdaj nastopi delo zveličanja: bil je o tem ker>tu v Mesija očitno posvečen. Zakaj zdaj se je nebo odperlo . iu s. Duh je prišel v podobi goloba nad Jezusa: in večni Oče se je oglasil: rTa je moj preljubi Sin. nad kterim imam dopadajenje". Vsa sveta Trojica se je tukej razodela, in Oče n e b e š k i j e s a m J e z u s a kakor sv o j i g a e d i-n o r o j e n iga S i n u. kteriga je v odrešenje človeštva poslal, n a svet vpeljal.
Od slej je Janez od Jezusa še glasneji pričeval. de On je, ktcriiiiu je pot pripravljat prišel, de Jezus ima rasti. 011, Janez. pa se zmanjšati; in svoje učence je obudeval, de naj gredo zaKri-stusam. Tudi ni nehal še daljej ljudstva k pokori opominjevati: ni sc bal llerodeža, oblastnika v Galileji , svariti, de ne sme Hcrodijadc, žene svojiga braia. imeti. Ali po jezi hudobne žene je bil Janez v ječo verzen, v gradu Malicr onstran Jordana, in poslednjič ob glavo djan. Tako je Janez nehal od luči pričevati, kadar je luč sama, Jezus, više stopila: Jezus pa mu jc dal pričevanje, de je bil vcc kakor prerok. Njegovi učenci so se po tem za Kristusam obcrnili, na kteriga jim je bil zmirej
kazal; vonder več iz med njih ni liotlo učenika razumeti , so se raji od Jezusa preč deržali, in so še pozneji ostali le Janezovi učenci.
Po kerstu v Jordanu jc s. Duh Jezusa v samoto, v pušavo, peljal, kjer je (kakorMojzes na gori Sinajski) šiirdesct dni v postu, molitvi in premišljevanji ostal: bilo je to pripravljanje na delo odrešenja, bilo je pokorjenjc za greh človeški, ki se je s prepovedano jedjo začel. Po tem jc bil enako svojim človeškim bratam skušan; Satan namreč je pristopil, in ga kakor perviga človeka iskal v greh napeljati po napuhu, po pože-Ijenji jedi, posestva in gospostva. Ali kjer je pervi Adam padel. je drugi Adam, Kristus, premagal, in je pokazal, de je prišel moč in dela Satanove razdirat; in od slej zamorejo vsi skušnjavo in oblast peklensko zmagati, kteri se po njegovim zgledu in z njegovo pomočjo vojskujejo.
i Dalje sledi.j
Scdajnji obslr katolške cerkve«
Spisal Valentin Sežun.
I Dalje, j
XIII. Avstriansko cesarstvo.
7. M o r a v s k o a I i M a r s k o (mejno grofišt vo).
e) Krdmcriž (KrcmsicrJ jc nar lepšim mestam na Moravskim peršteti, na desni strani 31oravc v prav rodovitni llanaški zemlji. To mesto ima 410 hiš, 4000 ljudi, ki veliko sadja pridelajo, kapitel z več korarstev, 2 farni cerkvi in latinske šole. Oloniovski veliki škof več del po leti tu prebiva v lepim v I. ItiiM) sozidanim gradu, kjer so najemna soba (ljehensaalJ, velika nova soba, galerija z mnogimi mnlanimi podobami. kabinet z rudarskimi in matematiškimi rečmi in biblioteka (bukvarnicaj z več kot 30.000 knigami zamcrkljivosti vredne. Skozi lep vert teče nekaj Moravč po strugi, kije z rezanim kamnam vložena: v tim vertu so narejeni slap in mnoge verlnc poslopja. Drugi lep škofijski vert je zunaj mesta, ("cz Moravo derži tu 12' sežnjev tlolg iu 2 sežnja širok most na verigah. V imenovan nadškofijski grad in njegove velike sobe so bile otl Novembra (Listopada) 1H48 tlo Sušca t. 1. oči in misli avstrianskih deržavijanov obernjenc, zakaj presv. cesar Ferdinand so bili deržavni zbor iz Dunaja sem prestavili. De na Dunaji njemu ni moglo delo iz poti rok iti, je bila gotovo kriva velika brezpostavnost, ki je do konca Oktobra 184H tam gospodvala. VKromcriži niso poslanci imeli nobenih zaderžkov, izročeniga dela dognati. Ali žalost je mogla obiti vsakiga . ki je njih govore v zboru bral. Zbor je veliko koštal. od IS. Maloscrpana do konca Velikoscrpana bili njegovi potroški že do 160.000
gold. in delo je zavoljo vedniga interpeliranja (vprašanja) zastajalo. In še to, kar je bil zbor storil, namreč pervili 14 paragrafov ustavnih pravic, gc bilo zastran katolške cerkve, de se Bogu usmili! Kakor je bilo povedano v „Zgod. Dan." Xr. 11, str. H8 so sedeli v tim zboru nekteri serčni in učeni možje, kteri so imeli prid svoje kat. cerkve pred očmi in so sc za-njo vlekli; ali njih število je bilo le majhno proti trumi sovražnikov, ki so hotli katolško cerkev v tla pomondrati. In ti sovražniki so se nar večkrat v zboru glasili! Skorej nar več je v zboru novoril rongeanski krivoverc Dr. Susclka!
O
V tim zboru so bili Fišhof, Goldmark (oba Juda), Violand , llein, Vakano, Zemialkovski itd., od kterih ostem Volksfreund Xr. 17 pravi, de se ne ve, ali bolj kralje ali duhovne čertijo! l eski poslanec liavelka je v 24. seji sodni dan imenoval pravljico (Mvthe) in ga v eno versto postavil z po-vedko nevernikov od ltadamanta, in zbor mu je „dobro" (bravo) na to klical! Zares, kar so ti možje, zastran cerkve govorili in hotli, nas prav opomni na francozke Jakobinarjc 1. 1791 in na neusmiljene sklepe anglikanskih parlamentov pod kraljem Vilhclmam III. in kraljico Ano na Anglež-kim! Torej hvala Bogu, de jim je spodletelo, pa tudi vsim katolškim Avstrianam, kadar bojo zopet može za kak zbor volili, v spomin, de ne bojo tacih zdajavcov in tudi ne lipovih bogov volili, kteri bi od verskih reči toliko presoditi in govoriti vedli, kakor slep od larbe! Skušnja per Dunajsko-Kro-merižkim zboru v 1. 1848—49 naj jih uči, koliko se z širokoustnim bahanjem opravi. —
f) Vele h rad, nekdaj klošter Bcrnardinov in zdaj c. k. grajšina, je bil v starih časih sedež mo-ravskih škofov, ob prazniku ss. Cirila in Melodija pride veliko ljudi sem na božjo pot. g) Znogmo (Znaim) z G150 skorej le nemškimi ljudmi ima lepo cerkev sv. Miklavža z gledanja vredno prižnico. Stara cerkev sv. Venceslava je prav za prav dvoja, ena na drugi, h) Gib lava (Iglau) pridno mesto z 13.500 ljudmi, tu je stara farna cerkev sv. Jakoba, v turiiu visi 1 15 centov težek zvon. Lepo in visoko cerkev sv. Ignacia so imeli nekdaj Jezuiti , njih klošter je zdaj kasarna.
Moravsko je bilo nekdaj mogočno slovansko kraljestvo, ktero je tudi ves go rej nji del sedanjiga Ogerskiga obseglo. Sv. brata Ciril in Metud sta tu sv. evangeli pridigvala, moravski kralj Svatopluk tudi Sventibold imenovan jih jc rad poslušal in bil sam kristjan (1. 870). Ali 1. 908 so bili Madžari, naprošeni od cesarja Amulfa, moravsko kraljestvo raztergali, njegovo večino pod Tatranskim goram so sami posedli, manjši del, t. j. sedanje Moravsko so češki vojvodi v last dobili. Odslej jc bilo Moravsko vedno z Ceskim v zvezi in deležno sreče in nesreče, ki so jo Cehi imeli. —
Kakor smo zgorej od Českiga slišali, tako je bila tudi na Moravsko Lutrova kriva vera peršla; stanovi (Stande) so se je bili zlo poprijeli, Ferdinand I. sc je seer krivi veri po moči ustavljal, tudi Jezuite v deželo poklical, ali hude vojske z Turki in s puntarjem Zapolijam mu niso dopustile zmotam v veri se zadosti ustavljati. — Ko so se bili ob času smerti cesarja Matija (I. 1619) Čehi spuntali, je bil na Moravskim glava katolške stranke (Partci) kardinal Dietrichstein Oloniuški nadškof. Ta si je vse perzadjal Moravče v pokoršini do novi ga cesarja Ferdinanda 11. ohraniti. Ali glava čeških Luteranov in puntarjev, grof Matija Turn je s 16.000 vojaki na Moravsko v daril; kar je bilo tukaj stanov luteranskc vere, so se bili z Turnam zvezali, imeli so ti potlej v Znogniu f Znaim) zbor, in Turu se je polastil Bcrne, Olonntca in Gilavc. Ditrihstcina so hili zdaj Lutcrani od vse oblasti odstavili in ga v njegovi hiši z stražo obdali: po mestih so hili katolški vradniki odstavljeni in njih službe so pa »Me Luteranam v roke, Lutcrani so si bili daljej izvolili po zgledu Cehov 14 hrauitelov vere (Glanbeiisdcfensorcn) in Jezuite, se ve, so oni berž iz dežele izpodili.
^ Dalje sledi.)
Kazgletl po kersaiiskim svetli.
Trije visi ccrkveni pastirji so, kteri so po hu-dobii vlanskiga leta iz svojih sedežev pregnani, na begu v ptujili krajih. Pervi je bil škof L a uren t (Loran), apostolski namestnik v Lukscmburgii na Nemški meji proti Franeii inllclgii, kteri se zdaj derži v llajnsko-pruški strani; za njim je škof M a r i 1 e j i z L a u s a n n c (Losan) in Gene v e v jsvajcu, kteri je bil po sili čez mejo na Francozko prepeljan: in zadnji je papež Pij IX., poglavar cele katolške cerkve, kteri prebiva že od konec Listopada v Gacti na Ncapolitanskim. Tako ima katolška cerkev svoje slavne spoznavavce še »lan današnji , kteri vedo terdno stati zoper moč sveta in pekla. — K tem je prišel zda j še četerti, nadškof Franc iz FI o renče na Toskanskim. kteri je v začetku Svečana zbežali mogel pred druhalijo, ktera hoče celo Italijo prekucniti.
Žalostni beg našiga svetiga Očeta, papeža Pija IX. je na posebno vižo serca vernih pretresel in obudil: po vsi cerkvi, na španskim . Francozkim , Angleškim, Nemškim, tudi per nas sc zanj molitve gode, ravno tako, kakor je v Djanjiapost. pisano, de so sc molitve cele cerkve godile za s. Petra, ko je bil od Hcrodeža v ječo veržen. Bog daj, »le bi te molitve kmalo uslišanje našle! Tudi so bili iz raznih krajev častitljivi dopisi do višiga pastirja cele cerkve p»>slani, v kterih sc žalost vernih zavoljo preganjanja, ki seje čez nj»'gavzdignilo, na znanje »lajc, in želja dopoveduje, »le bi on kmalo spet' na svoj sedež nazaj priti mogel. V Anglii in Franeii so začeli celo darove vkupej nabirati pod imenam vinarja s. Petra, »le bi z njimi vsili pozcmcljskih pomočkov prazniga visiga pastirja podpirati mogli: in kaže se, de to nabiranje »lober pospeli ima.
V tem času, ko je sveta vera dostikrat v katolških deželah zlo zatirana, sc ji bo kmalo pod nevernim Turškim ccsarjcm (Sultanam) boljši godilo. Doslej v Ture i i ni mogel noben kristjan (raj a pravijo Turki kristjanu) deržavne službe do-
biti; sedanji Sultan, Abdul 3Ie d Žid, je dovolil, de tudi kristjani v očitne službe priti zamorejo, de-siravno stari Turki malo pisano k ti reči pogledujejo.
Na Irskim je letašnjo zimo zopet silna lakota: katolška duhovšina se ozira okrog na ker-šansko ljubezin, de bi tem revežem pomoč zado-bila. Bližnimu shodu deržavniga Angleškiga zbora bodo pred ko ne število 1800 takošnih oznanili, ki so od reve in lakote konec vzeli. Tudi na C e s k i m in slezkim krog Kerkonoških hribov, kjer je veliko tkavcov vkupej natlačenih, se letaš neki spet velika potreba kaže.
Med Slovanskimi narodi v Avstrii je od več časa sem glas po zlogi in edinosti; ali tisti, ki sc nar bolj poganjajo za to edinost, jo išejo le v deželskih ali politiških rečeh, le za pozemcljsko sprostenjc in zvišanje naroda; ni jim pa mar za edinost v veri, marveč jo razdirajo in podkopu-jejo. Žalostno je sicer že od pred, de vsili Slovanov ne druži ena vera; zakaj na Čehih in Slovakih so zraven katolčanov tudi evangelčani (Luterani): na Ilirih so v dosti stranah od liimsko-katolčanov ločeni Greko-Slovani (Staroverci), kteri sc sami pravoslavne imenujejo. Vnanja edinost bi per vsim tem zamogla obstati, ako bi le vsaki na tanko Jezusovo zapoved deržal: ..Ljubi svojiga bližniga kakor sam sebeu.
Ali na Češki m je dosti mož, kteri se z vso močjo za povzdigo naroda poganjajo, si jelo ne-kdajnjiga llusa in Žižka v zgled jemati; z nju krivoverskimi nauki bi radi zavdali pravovernimu ljudstvu; in ker bi si katolčani vere ne dali tako lahko vzeti, bi sc od tod le prepir ali še celo boj vzdigniti znal, kakoršin je pred štirmi in dvema sto lctmi lepo deželo zatiral. Med Iliri jih je zopet mož. kteri hi radi vse rimsko-katolško na staro versko'stran obcrnili; išejo od več strani zlasti slovanski jezik skozi in skoz! v rimsko-katolško božjo službo vpeljati in duhovšini zakon posiliti; zoper Zagrebškiga škofa so že velik bruni vzdignili , ker se on noče popolnama v njih voljo vdati. Že bi radi tako napačno gibanje tudi v Slo ven i j o prestavili: saj od več strani prihajajo duhovnim možem dopisi s takim mnenjem. Hi Hog hotel, de bi meti Slovenci ne bilo nikogar, kteri bi enakih misel z unimi bil! Kaj bi pač sad taciga počenjanja znal druziga biti, kakor razpertje med bratovs-kimi narodi? Saj se je med Slovenci že veliko nezaupnosti ne toliko v politiških kakor v verskih rečeh vrinilo, de se pravi rodoljub skorej boji, podpirati prizadevanje za umikanje Slovenskiga naroda. de bi tako ne prišel v natolcovanjc. kakor de napačnim počctkam pomaga, ali de bi nevcdama ne služil nasprotnikam edinoprave vere.	11.
H i m 21. Svečana. Kusovski car Nikolaj, ako ravno ni katolčan. je pisal svetimu očetu Piju prav ponižno ino prijazno pismo, v kterim razodene, de se hoče za papeževo reč, reč reda ino pravice, potegniti, in jim prijazno ponuja vojšakov ino posebno denarjev.
Kini. 20. Svečana. Rimski t,unlarji so vse cerkveno ino duhovsko premoženje za deržavno, to jc za svojo lastino razklicati dali, ino tudi precej vse cerkvene ino duhovske denarje, naj bodo kjer hočejo hranjeni ali naloženi, zarubiti ukazali. Tudi so naložili vsim deželskim posestnikam persi-Ijcno posodo. iu seer v tej primeri: kdor ima posestva za 4000 goldinarjev mora jim posodili eno
četertino, to je 1000 goldinarjev, kdor ima za 8000 posestva eno tretjino, to je 2666 goldinarjev, ino kdor ima za 24.000 goldinarjev posestva mora polovico, to je 12.000gld. jim rad ali nerad posoditi. Obljubijo scer po 5 od sto obresti, ino v treh letih tudi vse posodilo plačati. — Pa k je bodo ti odertniki že v treh letih — ?
— 26. Svečana so ravno ti tudi zapovedali, vse zvonove, zunaj per poglavitnih cerkvah, v topove (kanone) preliti! Pa upamo, de bodo keršanski poglavarji timu tolovajskimi! ravnanju kmalo vrat zavili. —
Frankobrod. Hudi duh sedanjiga časa, kteri Hoče vse staro in častitljivo v blato poccptati, za vse hudobije ino gerdobije se pa potegvati, se tudi v Frankobrodu naMajnu kaže. Le stopi tje v nemški zbor, v Pavlovo cerkev, tam ne boš od vere ino božjih reči drugač govoriti slišal kakor zaničljivo. Gorje tistim, ki se ondi postopijo za vero ino verske reči ali za Boga in njegovo čast se potegniti; posebno morajo Havarski poslanci veliko preslišati, ker še serčnost, se za katolško vero pognati, razodevajo. Severni ino srednji del nemških dežela je tako čisto ob vso vero prišel, de se, brez jim krivico storiti, reči sme, de od deset tamšnih prebivavcovjih je devet brez vse vere. Oni se dajo judovskim lažnjivim časopisam iz ene napake v drugo lajhati, in to oni imenujejo evangelsko ali pa nemško vero. Frankobrod pa je takorekoč jedro tiga strupeniga sadu. Tam stanuje okoli 68.000 ljudi, med njimi jih je 51.000 Luteranov, 10.000 Judov, 12.000 katolčanov (glej cerkven časopis 1848, stran 69). — In gotovo je, de tri četertine tjili ljudi letendan od znotraj cerkve ne vidijo, ino tje v en dan živijo , kakor de bi bili brez duše. Pa tudi katolčani so se te kužne bolezni navlekli. To pa pride od tod : pred 300 letini so jeli ošaben Luter iu njegovi pomagači, kakor so se sami hvalili, katolško cerkev pometati, in so tako dolgo stergali, de ni nič drujiga jim ostalo kakor prazne stene, in pa njih prevzetne buče, s kterimi hočejo v svojih neumnih domišljavah celo Bogu zapovedvati. Ker tedaj v takih luterških cerkvah ni več ne podob ne spomina svetnikov, kteri bi ljudi proti nebesam vabili , ne čistiga Jezusoviga nauka, kteri bi serca v nebesa povzdigval — po kaj bi ljudstvo še daljej vanje hodilo dragi čas tratit. Od njih veljajo pre-rokove besede: „Oni so zasuli živi s t ud ene, in so si k a p n i c e i z g r e b I i, ktere pa vode ne derži jo". Novo gibanje katolškiga življenja se je pa tudi v Frankobrodu pokazalo, ker so neki goreči katolški duhovni kakor poslanci lansko leto tje prišli ino tam v katolških cerkvah tudi pridigvati jeli. Posebno pater Beda Weber, menih iz Ti-rolov, še zmiraj goreče per vsaki perložnosti pri— digje, ino Frankobrojcam živo dokazuje, kaj je prava vera, v kteri cerkvi ino v kteri deželi de se se najde. Zdaj ima on v cerkvi Matere Božje postne pridige; kjer on od Kristnsoviga terpljenja ino našiga odrešenja tako ginljivo ino preprično govori, de se ne kaže le sam od tih resnic ves vnet, ampak de vsako serce gine. Pa to viditi ino slišati od tiga za vero vnetiga moža mi ni bilo nič noviga, to pa sc mi je čudno zdelo, de je bilo več ko polovico poslušavcov v terdo natlačeni cerkvi — Luteranov. Tisti sem hitijo, ker v tih žalostnih časih v svojih cerkvah za svoje dušne potrebe nobeniga živeža več ne najdejo.
Lutcrani na vso moč v svoje cerkve vabijo, nabivajo na vrata ino vogle natisnjene oznanila, kako učeni pridgarji ino kako mično de bodo pri-digvali, po zimi celo svoje cerkve kurijo itd. pa no7>eden ne mara njih scer sladkih pa vender čisto neslastnih pridig poslušati, ker so brez vse ker-šanske soli. V poterjenje tiga povem le eno samo pergodbico: Te dni je v Sachsenhausnu, velikim predmestji Frankobroda, ktero šteje več tavžent luterških stanovavcov, v luteranski cerkvi neki pridigar na priženco prišel, in ni nobeniga, razumi nobcniga poslušavca v celi cerkvi vidil, zunaj ene same ženske; in ko je on vender hotel svojo dolžnost spolniti, ino pridigvati, mu reče leta: ^Gospod pastor, samo zame se jim ni treba truditi, bom pa raji tudi jez šlau. In precej vstane in gre, — pa kam? V cerkev Matere Božje, kjer katolški menih pater Beda \Veber postne pridige ima. (M.P. poleg Augsb. poštn. nov.)
Bi m. 14. Sušca t. 1. je umeri v Bimu kardinal Jožef M e z z o f a n t i. Njegovo ime je po celini svetu slovelo, zakaj govoril je okoli 50 jezikov skorej tako zložno, kakor svojiga materniga. Bojen je bil 19. Kimovca 1774 v Bolonji. Papež Gregor XVI. ga je namcst Angela Maja postavil za perviga varha Vatikanske bukvarnice in ga v letu 1838 k časti kardinala povzdignili — V \capelnu je pa umeri 9. Sušca kardinal Peter Os t i ni, kteri jc bil rojen v Bimu 1775.
Izreki sv. \ila opata od molitve.
I.
Molitev je pogovarjanje duha z Bogam: v kakim stanu mora tedej naš duh biti, de je v stani povzdigniti se noter do Boga, de se ne povračuje nazaj, in brez srednika in tolmača z njim govoriti zamore!
Ako jc bilo 3Iojzesu prepovedano, bližati sc gorečimu germu, dokler si ne izzujc čevljev, kako bi tisti vsih reči, ki ga motijo, ne vergel od sebe, kteri hoče njega viditi, in rečati se z njim, ki vsako misel preseže!
Moli, dc dar solza zadobiš, de terdobo svojiga serca z jokam omečiš, ter spoznavši pred Gospodam svoje grehe, usmilenje pri njem najdeš.
Vravnaj se z solzami za molitev, preden de za kaj prosiš, zakaj molitev jokajočiga močno Gospoda veseli.
Ako li med molitvijo solze kakor iz studenca lijejo, nikar se ne prevzemi, kakor de bi boljši od mnogih bil: zakaj z tem ti je le pomoč dana, de se ložej svojih grehov spoveš, in z solzami Gospoda potolažiš.
Xc obračaj si torej v strast, kar ti jc v zbri-sanjc strasti dano, de ne razžališ njega temveč, ki ti je milost skazal; zakaj dosti si jih je v zmoto zašlo, ko so pozabili, čemu de bi menile solze služiti.
II.
Bodi ves rezen in pazen v molitvi, in odganjaj napadke in šum skerbi ino misli; zakaj to moti iu nepokoj dela, de se prizadevanje molitve oslabi.
Ko te vidijo hudi duhovi pripravljeniga dobro moliti, ti n: ganjajo v misel spoznanje kake reči, de sc ti potrebno zdi; pa kmalo te zopet napadejo, dc ti obudijo spomin te reči, ino željo, jo še bolj do čistiga iztuhtati, to zato, dc si klavorn in pobit , ko ji konca najti ne moreš. Kadar že pa mo-
liš . ti to v spomin nazaj spravljajo, na kar si pozabil , de bi zopet preiskoval. Vse te zvijače pa pledejo, de bi se ti duh raztresil in sad molitve zgubil. Prizadevaj si torej z vso močjo, de si svojiga duha storiš ob času molitve gluhiga in muta-stiga, tako ti bo moč moliti.
Včasi moliš dobro, kakor hitro se k molitvi podaš, včasi se pa dolgo trudiš, in do poželjeniga cila ne prideš, to zato, de bi še dalje iskal, in kadar najdeš, spoznal, de jc čednost in dolžnost moliti kaj duhovniga.
Kadar je angel pri nas, prejde hitro vse, kar nas raztresa, tako de duša v velikim miru ostane, in popolnama moli: včasi pa, ko vojska nastopi, se duh močno trudi, in oddahniti ne more, zato ker je poprej v prevelikim nepokoji bil, vunder pa tisti, ki dolgo in skerbno iše, bo našel, in ki terkati ne lienja, se mu bo odperlo.
III.
Ako si kaj storil, de bi se maševal nad svojim hližnim zavoljo storjene krivice, ti bo ob času molitve na poti hodilo.
Molitev je krotkost in sad, ki iz zaterte jeze zrase.
Molitev izhaja iz veselja, premaganja jeze in iz zahvale.
Molitev je izganjevavka žalosti in otožnosti.
Ako želiš prav priserčno in poln zahvale moliti, sc zataji na nekaj časa, in če še toliko težavnima zoperniga preterpiš, terpi zavolj molitve.
Karkoli boš težkiga in zoperniga voljno prenesel, sad vsiga tega boš poteni v molitvi našel.
Če želiš moliti kakor gre, si ne daj duha z žalostjo navdati, drugači tečeš zastonj.
Pusti svoj dar pred al t ar jeni, ter i d i, se spravi z svojim brat a m, in potem pridi, iu boš mirno molil; zakaj spomin na krivico otemni pamet molcčiga, in med njegov o molitev temo spravlja.
Kdor si v spominu na krivice seree ogreni, in med tem moli, je podoben tistimu, ki vodo zajema, iu jo v votel sod vliva.
Če hližniga prenašaš, boš vselej vesel molil. Če prav moliš, boš tole spoznal, de ko bi se ti bilo drugače zdelo, de bi se ti jeza spodobila, dc vonder zoper hližniga pravična ni: zakaj spoznal boš, de bi se reč bila lahko brez vse jeze dobro opravila.
Kdor jezo pokonča, ne bo v meseno požcljc-nje privolil: zakaj meseno poželjenje da hrano jezi, ki duha kali in molitev pači.
IV.
Xe moli: de bi se zgodilo, kar ti želiš, dc bi sc zgodilo, zakaj niso vse misli po volji božji; nudi raji, kakor si se moliti učil, de bi se namreč zgodila volja božja nad teboj; ino v vsih rečeh prosi, de bi se njegov a volja zgodila: zakaj on vselej hoče, kar ti je dobro in tvoji duši v prid, ti pa tega ne išeš sploh.
Večkrat sini v molitvi prosil, kar sc mi je zdelo, de bi bilo dobro, in sini v taki molitvi stanoviten ostal, ter po nespameti volji božji silo delal: pa mi ni dal tega, de bi mi veliko več po svojim modrim sklepu to podelil, kar je spoznal, de bi mi bilo v veči prid. Ko sini zadnjič pa vonder le prejel, mi je veliko nadlego delalo, de nisi m bolj prosil, dc bi sc volja božja zgodila; zakaj reč, ki sini jo sprosil, sc mi ni taka zdela, kakor sini si jo poprej mislil.
Kaj je dobriga, kakor le Bog sam ? Torej mu dajmo vse, kar je našiga. in dobro nam bo; zakaj on sam je delivc dobrih darov.
Ne prosi Boga, kakor de bi mu zapovedoval in hitro hotel dobiti kar želiš: zakaj on te hoče stanovitnign v molitvi imeti, in tako daljej osrečevati. kaj ~bi bilo imenitnišiga. ko z Bogam pogovarjati in tako z njim pečati se!	M. Stojan.
Vstava za Avstrijansko cesarstvo v oziru katolške cerkve.
Prav v resnici smo sc razveselili, ko nam je šesti Sušeč t. I. ustavo prinesel, ktera je bila 4. t. m. od presvetliga cesarja za celo Avstrijansko dcrzavo podeljena. Vsi prijatli mirti in postavnosti so enoglasno v čutilih scrčnc hvaležnosti svojiga cesarja in njegove modre svctovavcc poveličevali, ker so vložili podstavcn kamen, na kterim se ena moena Avstrija veličastno povzdigniti in tako globoko iu terdno ukoreniniti zamore, de sc ne omaja in ne razdere, ako bi ravno silni viharji okrog nje bucali. Misel, ki so jo ministri iztuhtali. je velika iu v ustavnim pismu modro speljana, in živo upanje je v naših scrcili hranjeno, de se bo po obljubljenih postavah in po deržavnim zboru, ki ima prihodnjo spomlad se siliti, vse v prid in blagor Avstri-janskih dcržavljanov vsakoršniga jezika dogotovilo.
Kar pa nam katolčanam posebno neizrekljivo veselje dela. je	podstavnih pravic, v kterim
je svoboda in samostalnost cerkve očitno izrečena. Ne vemo po kakšnih izlagavnih pravilih se tisti ravna, kteri drugač more umeti neprecenljive besede: -Cerkev vreduje in opravlja svoje zadeve s a m o s t a I n o". Kjerkoli so se katoičani za svobodo svoje cerkve potegovali. so svoje vo-šila v enakih usedali na znanje dali, in, kakor vsi v katolškim duhu vredovani časopisi terdijo, zdej od cniga kraja do druziga v veličanskim cesarstvu spoznajo, de so njih želje spolnjene, in v veselim zaupanji živijo, dc deržavno vladarstvo cerkvi njenih pravic ne bo nikakor več kratilo. Ko bi v cerkvenih zadevah vse rper starim ostalo1', bi bil drugi paragraf podstavnih pravic res velika laž, in stanovitne sreče za Avstrijo bi po takim zastonj perčakovali, ker blagodar nebeški na delu ne more počivati, ktero prosto rast drevesa zaderžuje, ki ga je Bog v zveličanje človeštva v zemljo vsadil. Kaj takiga pa od cesarja in njegovih modrih sve-tovavcov zdej misliti. se pravi jim storiti veliko krivico, in seme nezaupnosti sejati med ljudstva v času. kjer je bolj ko kdej potreba, de si vsakteri prizadeva z vsimi svojimi močmi zaupanje v vladarstvo uterditi. Sej vender nihče ne more tajiti, de so ravno sedajnji ministri, ki so se precej od začetka vlade z močnimi rokami poprijeli, deržavno življenje na pot reda in postavnosti vernili; iz strašnih prekueij, ktere so podloge cesarstva stresale, so Avstrijo oteli in hrepeneče želje vsih dobromis-Icčih spolnih, ktere je dolga negotovost vsih reči že hudo težila.
Ako niso goljfive vse znamnja, ki sc nam na nebu zgodovine kažejo, in nam sklepe božje, ki vladanje človeškiga rodii zadenejo, nekoliko odgrinjajo. sc perbližuje tisti zaželjeni čas, v kterim bodo ljudstva pod varstvam modrih postav darove
prostosti zamoglc vživati: zatorej se nam pregrešno zdi, nezaupnost, ktera je le preveč že vse serca oskrunila, še dalje rediti, in strupeni sum zatre-sati med ljud, de cesarju in ministram, s tem, kar dovolijo, ni resnica. Svobode in samostalnosti katolške cerkve nobena moč iz podstavnih pravic cesarstva zbrisala ne bode: ako ne postane deležna vsih svojih pravic, cesar in ministri tega krivi ne bodo, temuč le tisti, ki sužnost bolj ljubijo ko prostost in podeljene in zagotovljene svobode nočejo v posest vzeti: ustava od 4. Sušca t. I. je vezi raztergala. ktere so življenje cerkve terdo stikale; ne več dozdajnint postavam v občno-cerkvenih rečeh fin publico-ecclcsiasticis), temuč le obč-n i m deržavnim postavam. kakor vsako drugo druži-vo, je podveržena. In zavoljo tega verni katoičani obhajajo veselje, kteriga še dozdej ni nič vstani bilo kaliti.
Vemo sccr. de en sam paragraf, ko bi še tako dober bil, cele ustave dobre ne more storiti; vemo pa tudi in spoznamo, de jc poglavitna reč v vsaki ustavi spoštovanje do vsakoršnih pravic in posebno spoštovanje do keršanstva, ker nobeno ime pod nebam ljudem ni dano, v kterim bi za-mogli zveličani biti, kakor ime Jezus. Ustava, ktera perpusti, de keršanstvo, ki je le v katolški cerkvi hranjeno, prosto vse svoje zveličanske moči razvije, ima v sebi tisto jedro, iz kteriga prava sreča za človeštvo izrasli more. Naj bo vlada federativna ali centralna, brez keršanskiga zatajevanja kakor za posamezniga človeka tako tudi za cele narode in deržave nobene stanovitne sreče najti ni. Nobena človeška naprava ne bo uničila postave, kteri je Bog v svoji pravičnosti podvergel grešniga človeka, ko je rekel: „V potu svojiga obraza boš kruli jedel". Kterimu skrita ostane skrivnost keršanskiga zatajevanja samiga sebe , ta bo ravno tako malo druge kakor sebe kdej zamogel osrečiti. Poglavitno pogojo za osrečenje Avstrijanskih narodov ustavno pismo od 4. Sušca v sebi inui, zato sc ga oklenemo z vso močjo svoje ljubezni: in naše spoštovanje do ministrov je toliko veči, ker smo prepričani iz paragrafov, ktere je deržavni zbor dognal, de bi bilo od njega osnovani postavi ravno tega man-kala, kar katolški kristjani za edino zveličansko spoznamo.	(Konec sledi.)
Sveti post.
(1z latinskima.) Poslušaj, Stvarnik milostvi. Molitve naše s solzami,
Ki točimo jih post ta svet, Ki *e derži dni štirdeset.
Visoki presodnik serca Ki veš slabost naš'ga duha Ker vernemo spet k tebi se. Odpusti nam dolgove vse. Veliko res grešili smo . Zanes'. ker se obtožimo; Na čast imena svojiga Nam daj zdravila močniga. Podeli, de ukroti se nam Meso željno s priterganjam, De greha pašo zapusti Serce in hud'ga se zderži.
To daj v peršonah troini Bog To daj v natur' edini Bog Sadu naj dajo dobrima
Darovi posta sretica.	II.
Natiskar Jožef Rlaznik v Ljubljani.