let« 1874.
303
Državni zakonik
za
kraljevine jn dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXII. — Izdan in razposlan dne 24. junija 1874.
90.
Postava od 2. junija 1874,
veljavna za vojvodino Salcbursko,
° Opravi novih zemljiških knjig in njih notranji uredbi, katero določiti je deželni zbor voj-Mine Salcburške na podlogi §. 12, odstavka 2, osnovne postave od 21. decembra 1867 (Drž. zak. št. 141) prepustil državnemu postavodavstvu.
8 privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
1.	Splošna določila.
§• 1.
V vojvodini Salcburški se imajo napraviti nove zemljiške knjige. Napravljajo se zemljiške knjige službeno ali uradoma.
§• 2.
%i
Pred
N zemljiške knjige se imajo vpisovati vse nepremične reči in vse nepremičnem enake pravice.
Izvzete so pa tiste nepremičnine, katere so javna imovina, in take, ki so Iûet železnocestne ali rudarske knjige.
2.	Notranja uredba zemljiških knjig.
A. Slavna knjiga.
i: ,	§•3-
«Zemljeknjižni vložki, kateri obsegajo nepremičnine katasterskih občin, se-JaJ° skupaj eno glavno knjigo.
k.
Za večje mestne občine sme se, ako tako zahteva preglednost, napraviti več krajema omejenih delov, za katere se napravi po ena glavna knjiga.
Ako je treba, naj se naredé dopolnilni zvezki, in sicer za vsako glavne knjigo eden.
a)	Obseg zemljeknjižnega vložka.
§• 4.
Zemljiški vložek sme splošno obsegati samo eno knjigovpisno stvar ali sočnost (telo).
Izjemno sme se več knjigovpisnih teles majhne vrednosti enega ter istega lastnika vpisati v en vložek, kadar se ni bati da bi se iz tega porodil nered zemljo-knjižnega kazanja.
§. 5.
Vsaka nepremičnina, katera je fizično skupaj držeča se celota, sme za sebe biti samostojno zemljeknjižno telo.
S hišo, katera je, kjer dopušča postava, fizično razdeljena, delati je napravi novih zemljiških knjig kakor z eno zemljeknjižno sočnostjo, kar pa nf kazi veljavnih zaukazil, dopuščajočih knjižne vpise gledé fizičnih hišnih deleŽe' (Ukaza od 8. februvarja 1853, Drž. zak. št. 25 in od 25. januvarja 1855, Drž. 0*^ Št. 18).
Več nepremičnin enega in istega lastnika se more zložiti v eno zemljekji^110 telo le takrat, ako na teh nepremičninah ni različnih bremen in tudi ni o utesni^, lastninskega prava nobene različnosti, ali če se pri zložitvi ob enem odpravijo nJ nasprotne ovire.
b)	Listi zemljeknjižnjega vložka.
§. 6.
Vsak zemljeknjižni vložek sestoji iz imovinskega ali popisnega lista, niškega lista in bremenskega lista.
Gledé tistih hiš, ki so po postavi fizično razdeljene, sme se ukazoma d o von 1 da sc vsakemu hišnemn deležu odpre poseben lastniški in bremenski list.
§•7.
Imovinski list ima navajati vse dele, iz katerih sestoji zemljeknjižno telo» (iste stvarne pravice, katere so zvezane z lastnino celega zemljeknjižnega tela enega dela.	G
Zaznamba delov kakega zemljeknjižnega tela se mora vjemati z zaznal31 v katastru in v katasterski mapi.
V	napisu imovinskega lista se ima navajati dosedanjo sploh znano ime z
Ijcknjižnega tela, ako ga ima.	#
V	tem napisu se ima tudi poočititi, ako je zemljeknjižno telo v kateri r* meri, kije različna od popolne lastnine.

§• 8.
Vsaka prememba v zapopadku imovinskega lista, katera je nastala po vpisu v kakem drugem listu, se mora službeno razvidna napraviti v imovinskem listu.
A ko se zemljiška služnost vpiše v vložku služne (podložne) imovine, mora se ^ služnost, kakor tudi vsaka prememba v vpisu ob enem z vpisom službeno raz-'idna napraviti v imovinskem listu gospodujoče imovine.
§. 9.
Lastniški list ima navajati lastninske pravice, kakor tudi tiste utesnitve, "aterim je podvržen lastnik za svojo osebo z ozirom na prosto razpolaganje s premoženjem.
Razen tega se imajo razvidne storiti v lastniškem listu utesnitve, katere se Morajo v bremenski list vpisovati, in katere zadevajo vsacega lastnika zastran ravnanja s celim zemljeknjižnim telom ali z enim delom.
§• io.
, Bremenski list ima navajati vse stvarne pravice, katere obremenavajo neprevidno, kakor tudi na teh pravicah dobljene pravice, potem rešilno-kupne, j edkupne in rabo-kupne pravice in take utesnitve v razpolaganji s celim zemljc-
^jižnim
kovine.
telom ali z enim delom, katerim je podvržen vsak lastnik obremenjene
§• 11.
Ako je v enem ter istem vložku zapopadeno več zemljeknjižnih teles, imajo ^ Vsi ti na imovinskem listu vsak za sebe na posebnem mestu vpisovati, na obeh ru&ih listih pak za vsa zemljeknjižna telesa po versti.
Vsako tako zemljeknjižno telo mora se na imovinskem listu oznamenovati * sebe s povrstnimi številkami, in na to oznamenovanje ima se pokazovati pri , ‘l vpisih istega zemljeknjižnega telesa na lastniškem in bremenskem listu; pri 01 pokazovanji imajo se oznamcnujoče Številke v celoti tudi pisati s črkami.
^ Ako se zemljeknjižno telo, katero je v enem ter istem vložku z drugimi na-d0 )enjeno, prenese v drug kakšen vložek, ima se ta prenos izpeljati s vsemi vpisi ^ajočimi se tega zemljeknjižnega telesa.
c)	Iskalniki.
§. 12.
fca vsak° glavno knjigo se pišejo iskalniki o zemljeknjižnih telih, v knjigi ^P°padenih; potem o parcelnih številkah, kakor tudi o osebah, za katere in ^Cr katere so se naredili vpisi.
B. Zbirka pisem.
§. 18.
Zbirka pisem se napravlja za vse glavne knjige ene sodnije skupaj.
3.	Kako je postopati, kadar se napravljajo zemljiške knjige.
a) Organi.
§. 14.
Napravljajo se zemljiške knjige neposredno pod nadzorom predsednika deželnega sodišča v Salcburgu ali pod nadzorom sodniških uradnikov, katere je predsednik postavil, po okrajnih sodnikih — predstojniki mestno-delegiranib sodnij niso izključeni — ali po njih namestnikih.
Za namestnike se smejo rabiti samo taki sodniški uradniki, kateri so izprašani za sodniško službo.
Ako bi se bilo bati zarad opravilnih ali službenih razmer kake okrajne sodnije, da bi se zemljiške knjige ne mogle po okrajnem sodniku napraviti ugodne ali ne v primerni dobi, sme predsednik deželne nadsodnije to nalogo izročiti» dokler je treba, drugemu, za sodnijsko službo izprašanemu uradniku, kateri se je okrajni sodniji odkazal za začasno službovanje.
Tako isto more predsednik deželnega sodišča Salcburškega po svojem spre-vidu enemu ali več sodniškim uradnikom služečim pri tem sodnem dvoru naročiti» da naj napravijo namesto mestno - delegiranega okrajnega sodnika zemljiško knjigo za mesto Salcburško.
Sodniški uradniki, katerim se je na ta način naročilo napravljati zemljiško knjige, imajo samostalno izvrševati opravila, katera so po.tej postavi odkazan* okrajnim sodnijam in okrajnim sodnikom.
§. 15.
Pri obravnavah s strankami naj si sodniški uradnik, kateri pozvedbe vodi» I privzame priseženega zapisovalca.
' b) Pripravljalne naredbe.
§. 16.	I
Y pripravo teh pozvedeb, katere se imajo za vsako katastersko občino pose' I boj zberati, mora se na podlogi katastra napraviti kar mogoče popolno kazal0 I vseh vkatasterski občini ležeči h nepremičnin in njih posestnikov, ter se mora pt1' skrbeti posnetek katasterske mape.
§• 17.	J
Pozvedbe se imajo zberati v srenji, h kateri spada katasterska občina, in ak° treba, tudi na mestu, da se zvč, kako da je.
Za začetek teh pozvedeb je postaviti dan in ga naznaniti po oznanilu, katero je vsaj 14 dni poprej ukazati, da se dene v deželni uradni časnik in s° razglasi v vseh dotičnih in sosednih občinah. Oznanilo mora inieti to opombo, d9 J smejo priti vse osebe, katerim je iz pravdnih zadev mar, da se pozvedč posestu0 ; razmere, in da smejo povedati to, kar je pripravno za pojasnjenje in varovanj1 j njih pravic.
Vse znane posestnike tistih, v katasterski občini nahajajočih se nepremičnin, za-rad katerih je treba posestno stanje pozvedeti, posebno je povabiti, da pridejo, ln pozvati, da naj seboj prinesö pisma, katera se tičejo njih posestnih razmér.
Pozivajo se posestniki, Zupanih.
kateri bivajo v tisti srenji, kjer se pozveduje, po
Zunaj te srenje bivajočim posestnikom mora sodniški uradnik, kateri Zvedbe vodi, pismene pozive poslati.
po-
§. 19.
Za posestnike, katere je povabiti, ki niso samovlastni in katerih postavni z^stopniki niso znani, kakor tudi za tiste, katerih bivališče ni znano, in kateri ■s° postavili nobenega pooblaščenca, naj okrajno sodišče (§. 14) postavi zastop-Ka za obravnave, katere se vršijo o zadevah naprave zemljiških knjig.
Ako katera pozvanih oseb ne pride, tedaj mora, ako to zahteva napredovanje P°zvedeb, sodniški uradnik, kateri pozvedbe vodi, postaviti zanjo ob njenem trošku llepristranskega zastopnika.
§. 20.
. ^ pozvedbam je privzeti kot sodniški priči vsakikrat dve zaupni osebi izmed 11 po občinskem zastopu zato izvoljenih.
c) Kaj in kako se pozveduje.
§• 21.
Pozvedbe imajo za predmet :
^ P Preskušati, ali so kazala nepremičnin in katasterskih map prav in popol-ie i narejena, in popraviti kazala in mapne posnetke, ako bi bilo to treba; tudi a P° potrebi privzeti prisežen zvedenec;
stalno ' Pre*skovati, katere zemljiške parcele naj same za se narejajo eno samoto l- zemli°knjižno telo, in katere zemljiške parcele naj se zložijo, da naredé eno aojeknjižno telo;
O
in h‘v P0:zvecteti pravice, katere so zvezane z posestjo nepremičnin, ter poljske lsne služnosti (servitute), katere se njih držč.
§. 22.
K
izslc(i( aC 86 tistih nepremičnin, katere so že vknjižene, to se je le takrat lotiti in 8a °Vanja v §• 21, št. 3, imenovanih pravic in služnosti, če še niso vknjižene 8°giagj° na toliko, kolikor je zarad teh pravic ali služnosti med strankami popolno
knjigi °zir°m na tiste nepremičnino, katero niso vpisane v nobeni zemljiški Materinlai4te^n^ pozvedovanjo tudi na izsledbo lastninskih pravic in utesnitev, R° podvrženi lastniki zarad svojo gospodarstvene oblasti.
Nikakor se ni spuščati v izsledovanje drugih stvarnih pravic, katere niso zaznamovane v §. 21, št. 3, toraj posebno ne v izsledovanje zastavnih pravic.
To izsledovanje je pridržano, kolikor ne gre za zemljeknjižne pravice, katere se morajo po §. 32 te postave prenesti v nove zemljiške knjige, postopanju, katero sc ima vpeljati po postavi od 25. julija 1871 (Drž. zak. št. 96).
§. 23.
Ko se ustanavljajo zemljeknjižna tela (§. 21, št. 2), tedaj je pri tistih nepremičninah, katere so bile do sedaj vpisane v zemljiško knjigo, za podlago vzeti posestni stan, ki se stika s to knjigo.
Nepremičnine, katere niso bile vpisane v zemljiških knjigah, morajo se, ako so enega in istega posestnika, in če ta ne tirja ustanavljanja posebnih zemlje-knjižnih tel, zložiti v eno zemljeknjižno telo, ako te zložitve ne branijo postavne ovire (§. 5). Ali je katera ovira, ali ne, to je pozvedovati kar moči na najzanesljivši način: da se popraša posestnik, da se pregledajo sodniška pisma, ali po kateri drugi pripravni poti.
§. 24.
v
Ce se pokaže, da ležč deli zemljeknjižnega tela v drugi katasterski občini, mora se izslediti, katere v tej občini ležeče zemljiške parcele je imeti za spadajoče k onemu zemljeknjižnemu telu.
§. 25.
Ako se to, kar stranke trdijo in tirjajo, ne more dokazati prepričevalno, ah če se temu vgovarja, tedaj je izslediti poslednja dejanska posest, in izid te preiskave je vzeti za podlago pri vseh poznejših službenih opravilih.
§• 26.	j
Izid pozvcdovanja z vsem tem, kar so bistvenega izrekle stranke, vpisati j0 v zapisnik.
Zapisnik podpišejo sodniške osebe in zaupni možje občine.
Izjave posamnih strank morajo vrh tega podpisati te stranke; ako se kdo podpisati neče, vpiše se to v zapisnik in tudi vzrok, zakaj se ni hotel podpisati-
d)	Sestavljanje in popravljanje posestnih pol.
§. 27.	I
Ko so končano pozvedbe, zadevajoče eno katastersko občino, sestaviti je p°' sestne pôle.
Za vsaccga samoposestnika, kakor tudi za vsako skupščino soposestnikov j0 narediti po eno ali več posestnih pôl, v katere se morajo vpisati vse nepremičnin0» urejene po zemljokjižnih telih, katere posedujejo taisti posestniki ali taista skup' ščina soposestnikov v katasterski občini, in vanjo vzeti vse posledke v §§. 21, 22 imenovanih pozvedeb, tikajočo se teh nepremičnin.
Ako so nahajajo deli zemljeknjižnega tela v drugi katasterski občini, tedaj je to zapisati v posestni poli.
§. 28.
Posestne pôle se imajo z popravljenimi kazali nepremičnin, s posnetki kata-sterskih map in z zapisniki vred, ki so se pisali o pozvedbah, izložiti najmanj 14 'ted v občni pregled pri občinskem uradu, ali na drugem mestu, katero določa v°dja sodniških pozvedeb.
Ob enem ima vodja pozvedeb določiti dan, katerega se bodo pričele dalje pozvedbe, ako bi se ugovarjalo zoper pravost posestnih pol.
Ta dan se naznani po oznanilu, katero naj se dâ v deželni uradni časopis, ^1' naj se razglasi v vseh dotičnih in sosednih občinah.
§• 29.
Ugovore zoper pravost kake posestne pôle je moči ustmeno ali pismeno vložiti Pri okrajnem sodišči kakor tudi na dan, omenjen v §. 28, pri vodji pozvedeb.
Ako se opirajo ti ugovori na take resnične reči, katere pri poprejšnjih pozvedbah niso bile znane, tedaj je poskrbeti vse, kar je treba, da se reč razjasni.
Ako se pokaže, da je ugovor utrjen, mora se primerno popraviti posestna
pôla.
e)	Spisovanje zemljeknižnih vložkov.
§. 30.
Ko so končane obravnave vzrokovane po ugovorih zoper posestne pôle, tedaj U predložiti pisma predsedniku deželnega sodišča Salcburškega v preskušnjo, 1 se je pri pozvedovanji postopalo po postavah.
Ako se zapazijo manj kij ivosti, morajo se odpraviti po pripravnih naravna-a‘b iti če je treba, naj so napravijo nove pozvedbe.
Pisma, katera se spoznajo, da so v redu, ali katera so popravljena, pošiljati je ?°tejn sodišču, katero je poklicano, voditi zemljiške knjige, da ona sestavi zemlje-^jižne vložke.
§• 31.
. Zemljeknjižne vložke je napravljati po določbah te postave, ter je prenesti lste zapopadek posestnih pôl.
1 Moči je pa posestne pôle, katere so sestavljene v obliki zemljeknjižnih vlož-] Vabiti k0*- take, ako so vjemajo vpisi s določbami o zapopadku listov zemljepisnega vložka.
j. .. P°d enacimi pogoji morejo tudi zemljeknjižni izpiski, kateri zastopajo glavne vit'1^0’	deli nadomestovati zemljeknjižne vložke, katere je na novo sesta-
b ali teh vložkov posamne liste.
§. 32.
v M zemljeknjižne vložke tistih nepremičnin, katere so bile dozdaj vpisane eillljiŠki knjigi, morajo se prenesti zemljeknjižni vpisi tikajoči se teh nepre-
mičnin, kateri se po svojem predmetu vjemajo s splošno zemljeknjižno postavo. Prenašanje že izbrisanih vpisov je pa opustiti.
Ako se je našla na kaki nepremičnini služnost v slučaji, o katerem govori §. 22, v odstavku 1, vpisati jo je za bremeni, katera se uradoma vpisavajo.
Tako isto je opustiti prenašanje starih privatnih tirjatev, pri katerih nastopijo pogoji vmrtvenja (amortizovanja), ako dolžnik za časa prosi, da se tirjatve ne prenesejo.
§. 33.
Vložek za zemljeknjižna tela, katerih deli ležč v več katasterskih občinah) vpisati je v zemljiško knjigo tiste katasterske občine, v kateri se nahaja glavni del; in ako bi bila o tem dvomba, to je izjava posestnikova odločilna.
V tem zmislu je ravnati, ako se potem, ko so se že napravile zemljiške knjige, učini, da se zloži več zemljeknjižnih tel v eno.
Taka zložitev, naj se že razteza čez enega ali več sodnih okrajev, se pa ne sme zvršiti pred pretekom obroka določenega po postavi od 25. julija 1871 (Drž. zak. št. 96) za napoved obremenilnih pravic.
O vseli, v kaki katasterski občini nahajajočih sc nepremičninah, ki spadajo k zemljeknjižnim telom, katera niso zapopadena v zemljiški knjigi te občine, n'1 katere se po §. 2 to postave ne jemljo v zemljiško knjigo, sestaviti je kazalo h1 položiti v zemljiško knjigo. V tem kazalu je zaznamovati glede nepremičnin) vpisanih v kako javno knjigo, tiste podatke, po katerih jo bode moči najti.
§. 34.
Kadar so obravnave postopanja, katere jo vpeljati po postavi od 25. julij9 1871 (Drž. zak. št. 96), dognano, in se je, kakor je to morebiti ukazalo višj® deželno sodišče na podlogi §. 18 dne postave, zvršil prenos starih bremen, tedaj se morajo zemljeknjižni vložki, katere je zložiti v eno glavno knjigo, preskrbe*1 z zaporednimi številkami, kolikor se ni to že storilo, in jih v primernem števil1) zvezati. Vsak zvezek je zaznamovati z zaporednimi številkami, ter mora sodnišk* predstojnik zapisati število strani na prvem listu, podpisati so in uradni peča* zraven pritisniti.
f)	Kako se hranijo pisma o napravljanji.
§. 35.
Sklenjene zemljiške knjige in spise o napravljanji zemljiških knjig se hraiuj0 pri tistih sodiščih, katera imajo te knjige voditi.
4.	O tem, kar imajo občine priskrbeti.
§. 36.
Občine imajo priskrbeti pisarniška prostorja za zevati v spodobnem stanu, tor skrbeti, ako je treba, nega delovanja.
uradne obravnave, jih vzd*j za kurjavo in podporo ui*a<1
5.	Kako postopati, kadar se zemljiške knjige dopolnujejo ali v drugo
napravljajo.
§• 37.
Določbe o postopanji pri napravljanji zemljiških knjig je tudi tedaj v tem Smislu rabiti, kadar je pozneje zemljiško knjigo po vpisu kake nepremičnine, katera še ni vpisana v nobeni zemljiški knjigi, dopolniti, ali kadar je celo glavno
k:
za rabo.
nJigo ali nekoliko tc knjige zopet napraviti zato, ker se je izgubila, ali ni
6.	Kedaj pride ta postava v moč in kdo jo zvršuje.
§. 38.
Ta postava pride v moč tistega dne, katerega se razglasi.
§. 39.
Zvršiti to postavo naroča se pravosodnemu ministru, kateri ima v ta namen Potrebne zvršilne naredbe izdati.
V Sehönbrunnu, dne 2. junija 1874.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.
<4laser s. r.
Ot*
Postava od 2. junija 1874,
veljavna za vojvodino Koroško,
° napravi novih zemljiških knjig in njih notranji uredbi, katero določiti je deželni zbor voj-v°dine Koroške na podlogi §. 12, odstavka 2, osnovne postave od 21. decembra 1867 (Drž. zak
št. 141) prepustil državnemu postavodavstvu.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
1.	Splošna določila.
§• 1.
V	vojvodini Koroški se imajo napraviti nove zemljiške knjige.
Napravljajo se zemljiško knjige službeno ali uradoma.
§. 2.
V	zemljiške knjige se imajo vpisovati vse nepremične reči in vse ncpremio-ltïl rečem enake pravice.
izvzete so pa tisto nepremičnine, katere so javna imovina, in take, ki so P edmet žcleznoeestne ali rudarske knjige.
Ul«'»|„|,.) s!)
2.	Notranja uredba zemljiških knjig1.
A. Glavna knjiga.
§• 3.
Zemljeknjižni vložki, kateri obsegajo deželno-knjižne (gosposke) nepremič-nine, sestavljajo skupaj eno glavno knjigo.
Pri napravljanji zemljiških knjig šteti je za deželno-knjižne tiste nepremičnine, katere so v deželno knjigo vpisane ta čas, ko začne veljati ta postava.
Vendar se sinejo pri snovanji novih zemljiških knjig, ako zahtevajo posestniki zemljeknjižnili teles (kuj igo vpisnih stvari), vpisanih v deželno knjigo, t» zemljeknjižna telesa s privolitvijo deželne vlade in deželnega odbora predejah v zemljiške knjige tistih katastralnih občin, v katerih ležč ta zemljeknjižn» telesa.
Zemljišča vpisana v zemljiško knjigo, katera se piše o nepremičninah ne' deželnoknjižnih, smejo se po tem, ko bodo napravljene nove zemljiške knjig6) samo pod tem uvetom pripisati deželnoknjižni nepremičnini, če se je katero ze®' ljiŠče ob enem ali že poprej od deželnoknjižne nepremičnine odpisalo in če s6 od zemljišča, katero se hoče pripisati, ne daje znatno večji davek nego od odp1' sanega. Predno dovoli ta pripis, naj Celovško deželno sodišče dobode mneoje deželne vlade in deželnega odbora.
Kar se tiče nedeželno-knjižnih nepremičnin, naj zemljeknjižni vložki, katri1 obsegajo nepremičnine ene katasterske občine, sestavljajo skupaj eno glavi'6 knjigo.	j
Za večje mestne občine sme se, ako tako zahteva preglednost, napraviti krajema omejenih delov, za katere se napravi po ena glavna knjiga.
Ako je treba, naj se naredé dopolnilni zvezki, in sicer za vsako gl a'®0 knjigo eden.
a)	Obseg zemljeknji žnega vložka.
§• 4.
Zemljiški vložek sme splošno obsegati samo eno knjigovpisno stvar ali nost (telo).
Izjemno sme se v zemljiških knjigah, katere obsczajo nedcželno-knji||f nepokretnine, več knjigovpisnih teles majhne vrednosti enega ter istega lastni'1 vpisati v en vložek, kadar se ni bati, da bi se iz tega porodil nered zendj6 knjižnega kazanja.
§.5.
• r» • v	•	bC
Vsaka nepremičnina, katera je fizično skupaj držeča se celota, sme za biti samostojno zemljeknjižno telb.
Več nepremičnin enega in istega lastnika so moro zložiti v eno zemljeknji'1 telo le takrat, ako na teh nepremičninah ni različnih bremen in tudi ni o utff nitvi lastniškega prava nobene različnosti, ali če se pri zložitvi ob enem odprav'J njej nasprotne ovire.
b)	Listi zemlj eknjižnega vložka.
§. 6.
Vsak zemljeknjižni vložek sestoji iz imovinskega ali popisnega lista, last-n^kega lista in bremenskega lista.
§• 7.
, Imovinski list ima navajati vse dele, iz katerih sestoji zemljeknjižno telo, in tiste stvarne pravice, katere so zvezane z lastnino celega zemlj eknjižnega tela ali eilega dela.
Zaznamba delov kakega zemlj eknjižnega tela se mora vjemati z zaznambo v katastru in v katasterski mapi.
,, V napisu imovinskega lista se ima navajati dosedanje sploh znano ime zem-Mnjižnega tela, ako ga ima.
V tem napisu se ima tudi poočititi, ako je zemljeknjižno telo v kateri raz-^erb ki je različna od popolne lastnine.
§. 8.
Vsaka prcmemba v zapopadku imovinskega lista, katera je nastala po vpisu. v kakem drugem listu, se mora službeno razvidna napraviti v imovinskem listu-
Ako se zemljiška služnost vpiše v vložku služne (podložne) imovine, mora se Hužnost, kakor tudi vsaka prememba v vpisu ob enem z vpisom službeno razna napraviti v imovinskem listu gospodujoče imovine.
§. 9.
L Lastniški list ima navajati lastniške pravice, kakor tudi tiste utesnitve, lt,‘i’im je podvržen lastnik za svojo osebo z ozirom na prosto razpolaganje
Premoženjem.
Lažen tega se imajo razvidne storiti v lastniškem listu utesnitve, katere se y bremenski list vpisovati, in katere zadevajo vsacega lastnika zastran Vrianja s celim zemljeknjižnim telom ali z enim delom.
§. 10.
bremenski list ima navajati vse stvarne pravice, katere obremenavajo nepre-kakor tudi na teh pravicah dobljene pravice, potem rešilno-kupne, W'^kupne in rabo-kupne pravice in take utesnitve v razpolaganji s celim zemlje-i^nim telom ali z enim delom, katerim je podvržen vsak lastnik obremenjene
§. 11.
«e	je v enem ter istem vložku zapopadeno več zemljeknjižnih teles, imajo
Vs.a na imovinskem listu vsako za sebe na posebnem mestu vpisovati, na obeh listih pak za vsa zemljeknjižna telesa po vrsti.
Vsako tako zemljeknjižno telo mora se na imovinskem listu oznamenovati posebe s povrstnimi številkami, in na to oznamenovanje ima se pokazovati pi’1 vseli vpisih istega zemljeknjižnega telesa na lastniškem in bremenskem listu; p1'1 tem pokazovanji imajo se oznamenujoče številke v celoti tudi pisati s črkami.
Ako se zemljeknjižno telo, katero je v enem ter istem vložku z drugimi na-pomenjeno, prenese v drug kakšen vložek, ima se ta prenos izpeljati s vsemi vpisi dotikajočimi se tega zemljeknjižnega telesa.
e) Iskalniki.
§. 12.
Za vsako glavno knjigo se pišejo iskalniki o zemljeknjižnih telih, v knjig1 zapopadenih; potem o parcelnih številkah, kakor tudi o osebah, za katere 111 zoper katere so se naredili vpisi.
B. Zbirka pisem.
§• 13.	j
Zbirka pisem se napravlja za vse glavne knjige ene sodnije skupaj.
Za glavno knjigo pa, katera obsega deželnoknjižne'nepremičnine, napravlj* se posebna zbirka pisem.
3.	Kako je postopati, kadar se napravljajo zemljiške knjige.
a) Organi.
§. 14.
Napravljajo se zemljiške knjige neposredno pod nadzorom predseduj* deželnega sodišča ali pod nadzorom sodniških uradnikov, katere je predsedp1 postavil, po okrajnih sodnikih — predstojniki mestno-delegiranih sodnij n‘f'1 izključeni — ali po njih namestnikih.
Za namestnike se smejo rabiti samo taki sodniški uradniki, kateri so izplil šani za sodniško službo.	.
Ako bi se bilo bati zarad opravilnih ali službenih razmer kake okrajne s° nije, da bi se zemljiške knjige ne mogle po okrajnem sodniku napraviti ugoCt . ali ne v primerni dobi, sme predsednik deželne nadsodnije to nalogo izrocJ dokler je treba, drugemu, za sodnijsko službo izprašanemu uradniku, kateri sej okrajni sodniji odkazal za začasno službovanje.	^
Tako isto more predsednik Celovškega deželnega sodišča po svojem sp1 vidu enemu ali več sodniškim uradnikom služečim pri tem sodnem dvoru nar°y da naj napravijo namesto mestno-delegiranega okrajnega sodnika zemljiško knj1» za mesto Celovško.	.,v, e
Sodniški uradniki, katerim se je na ta način naročilo napravljati zennj1" knjigo, imajo samostalno izvrševati opravila, katera so po tej postavi odka55 okrajnim sodnijam in okrajnim sodnikom.
§. 15.
Pri obravnavah s strankami naj si sodniški uradnik, kateri pozvedbe vodi, privzame priseženega zapisovalca.
b) Pripravljalne naredbe.
§. 16.
V pripravo teh pozvedeb, katere se imajo za vsako katastersko občino posebej zberati, mora se na podlogi katastra napraviti kar mogoče popolno kazalo vseh v katasterski občini ležečih nepremičnin in njih posestnikov, ter se mora priskrbeti posnetek katasterske mape.
Ako se nahajajo v katasterski občini deželno-knjižne nepremičnine, to je o teh Napraviti posebno kazalo, ter se morajo vrh tega priskrbeti posnetki tistih listov katasterske mape, kateri obsegajo te nepremičnine.
§. 17.
Pozvedbe se imajo zberati v srenji, h kateri spada katasterska občina, in ako treba, tudi na mestu, da se zvč, kako da je.
Za začetek teh pozvedeb je postaviti dan in ga naznaniti po oznanilu, za katero je vsaj 14 dni poprej ukazati. da se dene v deželni uradni časnik in se lazglasi v vseh dotičnih in sosednih občinah. Oznanilo mora imeti to opombo, da sQiejo priti vse osebe, katerim je iz pravdnih zadev mar, da se pozvedö posestne azrnere, in da smejo povedati to, kar je pripravno za pojasnjenje in varovanje njih pravic.
§. 18.
Vse znane posestnike tistih, v katasterski občini nahajajočih se nepremičnin, ?ai‘ad katerih je treba posestno stanje pozvedeti, posebno je povabiti, da pridejo, 111 pozvati, da naj seboj prinesö pisma, katera se tičejo njih posestnih razmér.
v Pozivajo se posestniki, kateri bivajo v tisti srenji, kjer se pozveduje, po
Španih.
Zunaj te srenje bivajočim posestnikom mora sodniški uradnik, kateri pogodbo vodi, pismene pozive poslati.
§. 19.
Za posestnike, katere jo povabiti, ki niso samovlastni in katerih postavni topniki niso znani, kakor tudi za tiste, katerih bivališče ni znano, in kateri ° postavili nobenega pooblaščenca, naj okrajno sodišče (§. 14) postavi zastop-za obravnave, katere se vršijo o zadevah naprave zemljiških knjig.
Ako katera pozvanih oseb ne pride, tedaj mora, ako to zahteva napredovanje Zvedeb, sodniški uradnik, kateri pozvedbe vodi, postaviti zanjo ob njenem trosku Postranskega zastopnika.
§. 20.
°nil,
K pozvedbam je privzeti kot sodniški priči v saki k rat dve zaupni osebi izmed P° občinskem zastopu zato izvoljenih.
c)	Kaj in kako se pozveduje.
§• 21.
Pozvedbe imajo za predmet:
1.	Preskušati, ali so kazala nepremičnin in katasterskih map prav in popolnoma narejena, in popraviti kazala in mapne posnetke, ako bi bilo to treba; tudi se ima po potrebi privzeti prisežen zvedenec;
2.	preiskovati, katere zemljiške parcele naj same za se narejajo eno samo-stalno zemljeknjižno telo, in katere zemljiške parcele naj se zložijo, da narede eno zemljeknjižno telo;
3.	pozvedeti pravice, katere so zvezane z posestjo nepremičnin, ter poljske in hišne služnosti (servitutc), katere se njih držč.
§• 22.
Kar se tiče tistih nepremičnin, katere so že vknjižene, to seje le takrat lotiti izsledovanja v §. 21, št. 3, imenovanih pravic in služnosti, če še niso vknjižene in samo na toliko, kolikor je zarad teh pravic ali služnosti med strankami popolno soglasje.
Z obzirom na tiste nepremičnine, katere niso vpisane v nobeni zemljiški knjigi, je pozvedovanje raztegniti tudi na izsledbo lastniških pravic in utesnitev, katerim so podvrženi lastniki zarad svoje gospodarstvene oblasti.
Nikakor se ni spuščati v izsledovanje drugih stvarnih pravic, katere niso zaznamovane v §. 21, št. 3, toraj posebno ne v izsledovanje zastavnih pravic.
To izsledovanje je pridržano, kolikor ne gre za zemljeknjižne pravice, katere se morajo po §. 32 te postave prenesti v nove zemljiške knjige, postopanju, katero se ima vpeljati po postavi od 25. julija 1871 (Drž. zak. št. 96).
§• 23.	t
Ko se ustanavljajo zemljeknjižna tela (§. 21, št. 2), tedaj je pri tistih nepi'e' mičninah, katere so bile do sedaj vpisane v zemljiško knjigo, za podlago vzet1 posestni stan, ki se stika s to knjigo.
Nepremičnine, katere niso bile vpisane v zemljiških knjigah, morajo se, ak° so enega in istega posestnika, in če ta ne tirja ustanavljanja posebnih zendjc' knjižnih tel, zložiti v eno zemljeknjižno telo, ako te zložitve nebranijo postavno ovire (§.5). Alije katera ovira, ali ne, to je pozvedovati kar moči na naj zanesljiv, način: da se poprala posestnik, da se pregledajo sodniška pisma, ali po katm1 drugi pripravni poti.
§. 24.
Če se pokaže, da ležč deli zemljeknjižnega tela v drugi katasterski obči111' mora se izslediti, katere v tej občini ležeče zemljiške parcele je imeti za spadaj06 k onemu zemljeknjižnemu telu.
Zarad deželno-knjižnih nepremičnin je pa zadosti, da se izsledi, kje se nahajajo ostali deli takega deželno-knjižnega tela.
§• 25.
Ako se to, kar stranke trdijo in tirjajo, ne more prepričevalno dokazati, ali če se temu vgovarja, tedaj je izslediti poslednjo dejansko posest, in izid te preiskave je vzeti za podlago pri vseh poznejših službenih opravilih.
§. 26.
Izid pozvedovanja z vsem tem, kar so bistvenega izrekle stranke, vpisati je v zapisnik.
Zapisnik podpišejo sodniške osebe in zaupni možje občine.
Izjave posamnih strank morajo vrh tega podpisati te stranke; ako se kdo podpisati neče, vpiše se to v zapisnik in tudi vzrok, zakaj se ni hotel podpisati.
O pozvedbah, katere se tičejo deželno-knjižnih nepremičnin, piše se poseben Zapisnik.
d)	Sestavljanje in popravljanje posestnih pol.
§. 27.
Ko so končane pozvedbe, zadevajoče eno katastersko občino, sestaviti je postne pôle.
Za vsacega samoposestnika, kakor tudi za vsako skupščino soposestnikov je arediti po eno ali več posestnih pôl, v katere se morajo vpisati vse nepremičnine, gojene po zemljeknjižnih telili, katere posedujejo taisti posestniki ali taista skup-.^Qa soposestnikov, v katasterski občini, in vanjo vzeti vse posledke v §§. 21, 22 Milovanih pozvedeb, tikajoče se teh nepremičnin.
Ako se nahajajo deli zemljeknjižnega tela v drugi katasterski občini, je to Opisati v posestni poli.
§. 28.
Posestne pôle se imajo s popravljenimi kazali nepremičnin, s posnetki katarskih map in z zapisniki vred, ki so se pisali o pozvedbah, izložiti najmenj 14 ^ v občni pregled pri občinskem uredu, ali na drugem mestu, katero določa 0('ja sodniških pozvedeb.
Ob enem ima vodja pozvedeb določiti dan. katerega se bodo pričele dalje 02vedbe, ako bi se ugovarjalo zoper pravost posestnih pôl.
i Ta dan se naznani po oznanilu, katero naj so dâ v deželni uradni časopis, naj se razglasi v vseh dotičnih in sosednih občinah.
§• 29.
Ugovore zoper prâvost kake posestne pôle je moči ustmeno ali pismeno vložiti pri oki’ajnem sodišči kakor tudi na dan, omenjen v §. 28, pri vodji pozvedeb.
Ako se opirajo ti ugovori na take resnične reči, katere pri poprejšnjih pozvedbah niso bile znane, tedaj je vse poskrbeti, kar je treba, da se i’e^ razjasni.
Ako se pokaže, da je ugovor utrjen, mora se primerno popraviti posestna
pola.
e)	Spisanje zemljeknjižnih vložkov.
§. 30.
Ko so končane obravnave vzrokovane po ugovorih zoper posestne pôle, je pisma predložit predsedniku deželnega sodišča Celovškega v prekuŠnjo, ali se je postopalo pri pozvedovanji po postavali.
Ako se zapazijo manjkljivosti, morajo se odpraviti po pripravnih naravna' vah, in če je treba, naj se napravijo nove pozvedbe.
Pisma, katera se spoznajo, da so v redu, ali katera so popravljena, pošiljati je potem sodišču, katero je poklicano, voditi zemljiške knjige, da ona sestavi zemlje' knjižne vložke.
Zemljeknjižni vložek o kakem deželno-knjižnem telu, katerega deli se nah* jajo v več ko eni katasterski občini, sestaviti je še le tedaj, ko dojdejo vse posesti pôle, katere obsegajo dele tega deželno-knjižnega tela.
§. 31.
Zemljeknjižne vložke je napravljati po določbah te postave, ter je preii^1 v iste zapopadek posestnih pôl.
Moči jo pa posestne pôle, katere so sestavljene v obliki zemljeknjižnih vi® kov, rabiti kot take, ako se vjemajo vpisi s določbami o zapopadku listov zeimJ knjižnega vložka.
Pod enacimi pogoji morejo tudi zemljeknjižni izpiski, kateri zastopajo gh'1'*’ knjige, ali njih deli nadomestovati zemljeknjižne vložke, katere je na novo 8eS viti, ali teh vložkov posamne liste.
§. 32.
V zemljeknjižne vložke tistih nepremičnin, kateri so bile dozdaj vpi1 v zemljiški knjigi, morajo se prenesti zemljeknjižni vpisi tikajoči se teh neP^ mičnin, kateri se po svojem predmetu vjemajo s plošno zeml jeknjižno po8*9 Prenašanje že izbrisanih vpisov je pa opustiti.	^
Ako se je našla na kaki nepremični služnost v slučaji, o .katerem g°
§. 22, v odstavku 1, vpisati jo je za bremeni, katera se uradoma vpisavajo.
Tako isto je opustiti prenašanje starih privatnih tirjatev, pri katerih nast°PJ^ pogoji vmrtvenja (amortizovanja), ako dolžnik za časa prosi, da se tirjatv0 prenesejo.
§• 33.
Vložek za nedeželno-zemljeknjižna tela, katerih deli ležč v več katasterskih občinah, vpisati je v zemljiško knjigo tiste katasterske občine, v kateri se nahaja glavni del; in ako bi bila o tem dvomba, to je izjava posestnika odločilna.
V tem smislu je ravnati, ako se potem, ko so se že napravile zemljiške knjige, učini, da se zloži več vemljeknjižnih tel v eno.
Taka zložitev, naj se že razteza čez enega ali več sodnih okrajev, se pa ne sme zvršiti pred pretekom obroka določenega po postavi od 25. julija 1871 (Drž. zak. št. 96) za napoved obremenilnih pravic.
O vseli, v kaki katasterski občini nahajajočih se nepremičninah, ki spadajo k zemljeknjižnim telom, katere niso zapopadena v zemljiški knjigi te občine, ali katere se po §. 2 te postave ne jemljd v zemljiško knjigo, sestaviti je kazalo in položiti v zemljiško knjigo. V tem kazalu je zaznamovati glede nepremičnin, vpisanili v kako javno knjigo, tiste podatke, po katerih jo bode moči najti.
§• 34.
Kadar so obravnane postopanja, katere je vpeljati po postavi od 25. julija 1871 (I)rž. zak. št. 96), dognane, in se je, kakor je to morebiti ukazalo višje deželno sodišče na podlogi §. 18 dne postave, zvršil prenos starih bremen, tedaj Se morajo zemljeknjižni vložki, katere je zložiti v eno glavno knjigo, preskrbeti z zaporednimi številkami, kolikor se ni to že storilo, in jih v primernem številu Zvezati. Vsak zvezek je zaznamovati z zaporednimi številkami, ter mora sodniški predstojnik zapisati število strani na prvem listu, podpisati se in uradni pečat zraven pritisniti.
f)	Kako so hranijo pisma o napravljanji.
§. 35.
Sklenjene zemljiško knjigo in spise o napravljanji zemljiških knjig se hranijo Pri tistih sodiščih, katera imajo te knjige voditi.
4.	O tem, kar imajo občine priskrbeti.
§. 36.
Občine imajo priskrbeti pisarniška prostorja za uradne obravnavo, jih vzdržati v spodobnem stanu, ter skrbeti, ako je treba, za kurjavo in podporo urad-**ega delovanja.
Kako postopati, kadar se zemljiške knjige dopolnujejo ali v drugo
napravljajo.
§. 37.
Določbo o postopanji pri napravljanji zemljiških knjig jo tudi tedaj v tem ^slu rabiti, kadar jo pozneje zemljiško knjigo po vpisu kako nepremičnino,
katera še ni vpisana v nobeni zemljiški knjigi, dopolniti, ali kadar je celo glavno knjigo ali nekoliko te knjige zopet napraviti zato, ker se je izgubila, ali ni za rabo.
6. Kedaj pride ta postava v moč in kdo jo zvršuje.
§• 38.
Ta postava pride v moč tistega dne, katerega se razglasi.
§. 39.
Zvršiti to postavo naroča se pravosodnemu ministru, kateri ima v ta namen potrebne zvršilne naredbe izdati.
V Scbönbrunnu, dne 2. junija 1874.
Franc Jožef s. r.
Auersperg- s. r.
(«laser s. r.