K okrajnemu plenumu ljudske mladine v Ptuju
 Delegati so sprejeli navodila  za izvajanje novega enotnega         študijskega programa
»Skupni kongres SKOJa in Ljud-ske mladine je postavil pred mla-dino kot csnovno nalogo vzgojo mladiiie v socialističnem duhu. To delo, ki je nerazdružljivo s sode-lovanjem naše mladine v sociali-stični graditvi, jo bo napravilo za še bolj zavestnega in požrtvovalnega borca za novo socialistično družbo, razvilo v njej še v večji meri novi jugoslovanski patriotizem, ki je po svoji   vscbini   socialističen.
Oi>novo socialistične vzgoje naše mtadinc ' pfedstavlja prdučevanje marksizma-leninizma, revolucionar-ne teonje, katera je našo i^artijo vedno vodila m jo tudi sedaj tvor-no uporablja v borbi za izgradnjo socialistične Jugoslavije.«
(lz odloka o izvajanju enotnega programa ideoluško političnega de-ia med delavsko in kmečko mla-dino od 20. 6. 1949, ki ga je izdal CK LMJ )
Enoten program za delo v Ljud-ski miadini in SKOJu, ki sta ga izdala CK SKOJa in Centraini svct Ljudske mladine Jugoslavije, je pripomogel, da se je ideološko delo v Ljudski mladini začelo razvijati bolj sistematično. V letu 1947 in v začetku 1948, so aktivi študirali razno težko marksistično literatu-ro, katero si pa niso znali pravilno tolmačiti, bodisi da niso imeli do-volj dobrega predavatelja, ki bi snov sam temcl jito obvladal ali pa mladincev ni zanimalo, ker niso ra?umeli teme.
Po  lanskoletncm    enotnem    pro gramu  za   ideološko  vzgojo    se  je stan|e v pogledu študija precej iz-boljšalo. V aktivih, kjcr  so  rcsno
razumeli namen m važnost ldcoio-^ko politične vzgoje, se je tudi štu-dij vršil redno. S študijem si jc mladina širiia svoj svetovni nazor. S proučevanjem raznih gospodar-skih brošur se je poglabljaia v go-spodanjko politiko ter je tako ob raznih prilikah gospodar. sabotažc, čezmernem izkariščanju hUpccv od strani kuiaških in drugih proti-Ijudskih clementov, nastopila kot organizacija, katera ne bo do-pu-ščala, da bi se razne pijavke šc nadalje vj«daJe^v ljudstvo in ic dalje živele na raČun hla.pca in dni-narja. S proučevanjem litcrature, je mladina prisla do spoznanja, da nadaljnje vdinjanjc kulakom zavi-ra njihov laaten življenjski razvoj ter sc je zaWa vključevati v indu-strijo m kmctijsko obdclovalne za-druge.
Pri dosedanji organizaciji, so se pokazale tudt resne pomanjkljivo-sti. Samo Okrajni komite ni posve-čal študiju dos'olj painje, posebno v času mobilizacije za mladinske delovne brigade. Mobilizacija bi naj bila politični odraz med mladi-no in sicer na ta način, da bi jo vršili sekretarii aktivov. Takrat bi člani OK LMS in prcdavatelji OK LMS obiskali teren ter nudili akti-vom konkretno pomoč pri Žtudiju, ne pa, da so hodili po tcrenu kot mobilizatorji mladine za dclovnc akcijc. Posebno problematiČno jc nastalo vprašanje študija med kmečko mladino v poletnem času. ob največjein dclu. Aktivi, kjer so Že v zimi pred IV. kongrcsom redno študirali, so preko polleltja s Študijem pogosto popolnoma pre-nehali. Vidimo pa, da gospodarske naloge ne prenehajo. zato pa je ravno tako nujno, da se vrXi študij tudi v času najnujncjšcga poletnc-ga dela. ker le z ideološko vzgojo — izobrazbo bomo lahko pravilno razumcli vse gospodarske iti poli-tiČne naloge, ki so pred nami.
lmamo aktive, kjcr sc vrŠi Studtj dokaj redno, nc znajo pa pridob-ljenega teoretičnega znanja prcne-sti v prakso, v življenje. Tako se dogodi. da aktiv preštudira statut LMJ, vendar ga ne konkretizira V svojem aktivu.
Često se jc tudi zgodtlo, da se je študij vršil zaradi študija zato. da je bilo kaj poročati na OK LMS ne pa zaradi tega, da bi se ideo-loški nivo  mladine res  dvignil.
Slabemu    izvajanju    Jtudija    jc bila često kriva  slaba evidenca in statistika, katere po nekaterih akti-vih sploh ni bilo, saj niso niti ve-deli. koliko   mladine poscča   študij To jc vrsta primerov slabega izva-janja   študija    Vse  dosedanje   na pake nam morajo biti  Sola  /a na daljnjc delo med mladino.
L
Nov ideološki politicni program sc scstoji \z dvch delov: obvczncga
dcla za vso mladino ,ter neobvez-nega deia, iz katerega bodo aktivi jcmali le dopoinilo k ostaiemu studiju
S pravilnim političnim delom, s prepnčevanjem, moramo dobiti čim več mladine, ki bo redno posečaia .Uudij ter sc tako vedno bolj ideo-losko dvigaia. Nikakor pa ne sme-mo uporabljati prisiljevanja in bi-rokratskih iikrepov za posečanje Študija.
Vsakodnevne gospodarskc in po-litične naloge morajo naie ideolo-sko delo kc pospesevatr, saj nam je studij napotilo za akcijo.
Način izvajanja ideoloiko poli-tičnega programa med  mladino:
1. V dclavskih aktivih traja prou-Čcvanjc posam. teme mesec dni, nc-kaj veČ pa po kmeckih aktivih, kjer bodo zaoslanek nadoknadili na izo-braževalnih tečajih, katerih bo le-tos 35 in v katcrc moramo priteg-niti 7000 Ijudi, predvscni tnladine. Kcr se bo na izobraževalnih teča-jih predcloval isti program ideolo-^ko-političnega dela kot ga imajo aktivi, zato je cilj vsake mladinske organizacije, da pritcgnc v tečaj čim vtl mladinc
2.  Osnova za proucevanje vsakc temc jc predavanje in proučevanje literaturc po   krožkih.   Po  aktivih, kjer ne bo možno izvcsti predava-nja, bodisi da nimajo na razpolago predavatelja ali so pa aktivi  biizu cdcn drugega, se bodo izvedla pre-davanja za več aktivov skupaj. Na naslednjcm   sestanku   krožka   (po-sameznega) se snov proučuje (to je Čita   in  tolmači).  Prouccvanje lite-rature in konzultacije, ki bodo sle-dile, bo vodil vodja krožka   (ideo-loSko najbolj zgrajen mladinec ati pa tudi starejši člati KP). V krožku je lahko največ tridcset mladincev. V aktivih, kjer je do trideset mia-dine, se formira en krožek, v več-jih  aktivih  pa  po  potrebi  dva ali trije    Po  vsaki   predelani   temi   se mora izvesti konzultacija, iz katere bo    razvidno.    koliko    jc   mladina študii dojela.
3.  Mctodc dela jc treba prilago-diti    tercnu.    Skrbeti   moramo,  da prcdavanja  nist>  suhoparna,   mar-
več zanimiva, da bodo mladino pritegnila. Aktivi so dolžni preskr-beti prostore za študijske sestanke, katere bodo lahko stalno uporab-ljali.
4.   Dclo   v   krožku   vodi    stalnt vodja krožka, ki mora vodrti dnev-nik   ideološko - političnega ^ dela  v aktivu.  V dncvniku   vpisuje teme, katere $e predelujejo, način prede-lave, prisotnc in odsotne člane, ka-kor tudi svoja opažanja o uspehih sestanka   ter   razna   vprašanja, ki jih postavljajo mladinci. Na^ pod-lagi   dncvnika   sc   bodo   pošiljala redna   mesečna   poročila   na   OK LMS. (agitprop-oddelek.)
5.  Da   !>o   ideološko   delo   bolje potekalo    je   OK   LMS   izpopolnil aktiv predavateljev pri OK LMS s terenskimi člani Parttje, kateri bo-do      pri       lzvajanju       programa Iahko nudili  pomoč  ter bodo  tudi pred partijskim in mladinskim ko-mitejem  odgovarjali   za   ideolosko vzgojo po aktivih.
IL
1.  Vso   skrb   in  odgovornost   za delo krožkov nosi aktiv LMS. OK. LMS je pa dolžan, da posvečadelu krožkov vso pozornost, jim potnaga pri izbiri študijskega materiala ter ga oskrbuje z istim, pri izbiri prc-davatelj&kega   kadra  ter z raznimi nasveti   OK LMS bo vrsil kontrolo nad izvaianjem   programa.
2.  Skrbeti mora   tudi   za   redne serainarje vodii krožkov in preda-vateljskega   aktiva.  na   kat^rih   se bodo   izmenjavale   medsebojne   \z-kušnje   posameznih   predavateljcv tcr   se   bodo  lahkn   oblike   študija vedno bolj izpopolnievale.
3.  Da   bo   omogočena    kontrola nad   izvaianjem  študija.  so  dolžni aktivi pošiliati  redn^ meseČna po-ročila, za k?«r bodo dobili tudi for-mularje    OK  LMS   pošilja   redna trcmesečna    noročHa   na   Oblastni komite ter CK LMS.
Z veljavo novega odloka o ir-vajanju ideolosko-političnega dela mcd Ljudsko mladino, je razve-Ijavljcn stari program in odlocba o izvaianin Študija. — Okrajni ko-mite LMS.