STRANKE V PREKMURJU MED
OBEMA VOJNAMA
FRANC KUZMIČ
S strankarsko družbeno ureditvijo nove dr-
žave SHS je bilo priključeno k Jugoslaviji Pre-
kmurje, novo področje, kamor so hodili pred-
stavniki raznih strank iskat svoje pristaše,
predvsem v času pred volitvami. Stranke so,
kot pač stranke, v svojih programih obljublja-
le vse mogoče in nemogoče, kaj pa so v kon-
čni fazi izpolnile, je drugo vprašanje.
O politični osveščenosti po prvi svetovni
vojni med najširšimi množicami v Prekmurju
ne moremo govoriti.
V Prekmurju so med verskimi skupnostmi
najštevilnejčnejši katoličani, zato je povsem
razumljivo, da se je tu prva pojavila Sloven-
ska ljudska stranka (SLS). Stranko je vodil
Kleklov dobri znanec iz mladosti dr. Anton
Korošec. Klekl je imel sorodne poglede, zato
se je takoj oprijel te stranke. To je v svojih
spominih takole pojasnil: »Nastopil sem za
katoliško slovensko in hrvatsko ljudsko stran-
ko. Njen program je bil podoben programu
ogrske ljudske in krščansko socialne stranke,
le daje vseboval še zahtevo po avtonomni fe-
derativni ureditvi države. Ta program je pri-
znaval manjšinske pravice državljanov, ki
niso bili slovenskega materinega jezika in se
boril za uveljavitev teh pravic... Pisno in
ustno sem vedno in odločno zahteval prizna-
nje pravic madžarske manjšine, skupaj s po-
slancem Jeričem, tako v Beogradu, kakor tudi
doma. Bili smo naziranja, da tisti ni kristjan,
ki hoče vzeti kateremkoli ljudstvu to, kar mu
je Bog dal, to je narodnost.. .«1
Tako je že upokojeni župnik Jožef Klekl 5.
januarja 1920 sklical v Soboti tabor zaupni-
kov Prekmurja, na katerem so ustanovili v
sklopu SLS Kmečko zvezo za Prekmurje.2
Klekl je hotel v zvezo pritegniti tudi evangeli-,
58
cane v Prekmurju. Poziv je bil objavljen tudi
v tedniku Novine, kajti »edna mati je rodila
nje i nas: slovenska. Loči nas vera, ne sme nas
pa lübezen, ar smo si bratje . .. Vsi smo kršče-
niki... v Kmečko zvezo. Ta nas mora vezati
vkup, bratje evangeličani.«3
Kmalu so nastale še podružnice po vaseh.4
Stranka je hotela s socialnimi in gospodar-
skimi zahtevami zadovoljiti revno prebival-
stvo in ga politično pridobiti zase. Svoj pro-
gram so razgrnili na prvem večjem zborova-
nju v Beltincih 20. junija 1920. Program bi
lahko zreducirali v tri poglavitne zahteve: 1.
ohraniti Prekmurcem vero in versko šolo, 2.
znižati bremena in dati vse mogoče pravice, 3.
zagotoviti Sloveniji avtonomijo in še posebne
pravice Prekmurju.
V Lendavi je bil ustanovni občni zbor te
stranke 4. julija 1920.5
Strankino glasilo je bil tednik Novine, ki je
izhajal sicer že prej kot informativni in krš-
čanski katoliški tednik za Prekmurce, pisan v
prekmurščini. Za pripadnike madžarske na-
rodnosti je izhajal Népujsàg (Ljudski glas).
Pred volitvami leta 1921 se je SLS izrekla
za enotno državo in enakopravnost vseh delov
države ter zahtevala upravno celoto
Slovenije.6 Za enak program se je zavzemal
Klekl, le da je v mejah Slovenije terjal za Pre-
kmurje še posebno avtonomijo glede uprave,
kulture in šolstva.
Kleklovi nasprotniki so 12. septembra 1920
na zborovanju v Soboti ustanovili Kmetijsko
stranko za Prekmurje. Namen stranke je bil
organizirati prekmurske kmetovalce za čim
bolj uspešno varstvo kmečkih koristi. Pobud-
nik te stranke je bil Anton Koder, sicer pristaš
Jugoslovanske demokratske stranke.7 Sicer pa
zametek take stranke sega v začetek tega leta,
ko je na ustanovitvenem zboru Kmečke zveze
Anton Štrekelj priporočal ustanovitev liberal-
ne Samostojne kmečke zveze, a so prisotni
predlog zavrnili.
Strankino glasilo je bil tednik Prekmurski
glasnik. 8
Toda ta stranka v javnosti ni naletela na za-
dosten odziv, posebno še, ker so se bližale vo-
litve v ustavodajno skupščino. Tako so sobo-
ški liberalci omenjeno stranko preimenovali,
oziroma so ustanovili Domačo verstveno (gos-
podarsko) stranko.
Zahteve Domače verstvene stranke so bile:
- kmetje zaprt in odtrgan od vseh strani, ne
more niti ničesar prodati; pomagati bi mu
morali tako, da bi Prekmurcem dovolili direk-
tno izvažanje presežkov letnih pridelkov v so-
sednje države
- vrniti se morajo v času vojne odvzeti zvo-
novi
- narediti je potrebno normalnotimo želez-
nico Murska Sobota - Ljutomer - Ormož in
avtomobilsko zvezo od Lendave preko Sobote
do Maribora
- začeti elektrifikacijo Prekmurja
- v Rakičanu ustanoviti kmetijsko šolo
- zagotoviti je treba varnost za vloženi de-
nar v bankah
- grofovsko zemljo naj dobijo v najem si-
romaki
- ustanoviti je treba posredovalnico za delo
v Murski Soboti za 8000 poljedelskih delav-
cev
- ohraniti je potrebno prekmurščino, v ura-
de nastavljati predvsem domačine in uradne
dopise je treba razglašati v prekmurščini
- vpeljati je treba uradne dneve na Cankovi,
pri Gradu, v Križevcih, Črensovcih in Beltin-
cih
- pri Sv. Juriju ali pri Gradu je potrebno
ustanoviti okrajno glavarstvo, sodišče in dav-
čni urad.9
Na volitvah v ustavodajno skupščino je
stranka doživela neuspeh, zato je bil 10. aprila
1921 v Soboti zbor zaupnikov in simpatizer-
jev Jugoslovanske demokratske stranke. Dne
23. aprila 1921 je pripravljalni odbor ustano-
vil mestno organizacijo JDS za Soboto in oko-
lico. Na ustanovnem zboru so sprejeH resolu-
cijo, zahteve pa so bile skoraj enake kot prej.
Tokrat so poudarili:
- takoj naj začne voziti vlak Murska Sobota
- Hodoš
- graditev železnice Murska Sobota - Ljuto-
mer - Ormož
- ustanovitev okrožnega sodišča v Soboti
- popravek napak pri razdelitvi grofovske
zemlje in imenovanje komisije za delitev drv
- uradne objave se morajo razglašati v pre-
kmurščini, v državne službe je potrebno spre-
jeti tudi domačine
- uvesti uradne dneve sodišča in politične
oblasti pri Gradu, v Križevcih in Beltincih
- državna meja mora potekati po Rabi
- preureditev sodnih okrajev tako, da bodo
kraji iz župnij Beltinci, Tumišče, Bogojina in
Črensovci spadali k sodišču v Soboti. 10
Pred volitvami leta 1923 so se demokrati
spet zavzeli za ustanovitev politične stranke.
Tako je bil 6. januarja 1923 občni zbor JDS
za Soboto in okolico. Istočasno je bil to kandi-
dacijski sestanek za skupščinske volitve. Za
kandidata so predlagali Štefana Kuharja, po-
sestnika in gostilničarja iz Markišavec. Hkrati
pa je bil še ustanovni zbor Vjedinjene Pre-
kmörske Stranke, seveda kot podružnice ma-
riborske JDS. Sprejeli so tudi svoj program, ki
je bil objavljen v tedniku Morska krajina. 11
Med ostalim so zahtevali svobodo, da si
vasi same izberejo svoje notarje, učitelje in
drugo osebje. Agrarna reforma naj bo pravič-
na. Ustanavljajo naj društva, s pomočjo kate-
rih bo prišel kmet do cenejših in modernejših
strojev, gnojil in semen. Davčni zakoni naj
bodo preprosti (razumljivi). V vaških šolah
naj se učijo le tisto, kar bodo v življenju goto-
vo potrebovali. Ceste in železnice mora vzdr-
59
zevati država. V vasi je treba zagotoviti šolo,
lekarno, zdravnika, knjižnico. Uvesti se mora
starostno zavarovanje in država mora poroča-
ti o porabi sredstev. Za vojsko naj se delež
manjša, kakor tudi služenje vojaškega roka.
Za vojno se lahko odločijo samo ljudje in to z
glasovanjem. Enakopravnost vseh veroizpo-
vedi, v šolah mora biti učni jezik prekmuršči-
na, kjer so pa manjšine (Madžari in Nemci),
pa pouk v ustreznem jeziku. Vsak dan po eno
uro se naj učijo državni (slovenski) jezik in za-
radi občevanja tudi madžarščino (vsaj nekaj
let). V M. Soboti so zahtevali še eno povsem
madžarsko šolo zaradi precejšnjega števila
Madžarov. Učitelje in uslužbence, ki niso
sprejeti v službo ali so iz nje odpuščeni iz
kakršnih koli vzrokov, je treba sprejeti v služ-
bo ali upokojiti. Že zaposlene uradnike je tre-
ba plačati in razvrstiti po njih sposobnosti in
izobrazbi. Zagotoviti varnost ljudi, človekove
pravice. Zaradi zaostalosti v industriji naj dr-
žava pomaga malim obrtnikom tako, da jim
zaupa večja dela, omogoči naj jim cenejšo go-
nilno silo (bencin itd.), modeme stroje in po-
sojila z obrestmi. Pri delih v Prekmurju, ki so
državnega pomena, naj dobijo prednost do-
mačini; omogoči naj se jim tudi delo v tujini.
»Nejstemblani« denar naj se zamenja s kak-
šnim odstotkom odbitka. Po Prekmurju naj se
omogoči tranzit po železnici, zato se naj zače-
ta gradnja železnice Sobota - Ormož čimprej
naredi. Na Muri naj naredijo elektrarne in jo
hkrati regulirajo. V kratkem naj bo narejena
telefonska mreža od Cankove proti Juriju in
tudi do Dobrovnika. Ceste in mostove naj
vzdržuje država. Omogočiti je treba šolanje v
tujini (tudi na Madžarskem), pomaga pa naj
tudi država. Malim mesarjem odobriti prosti
zakol. Invalidom zagotoviti zadostno podporo
in njihovi telesni poškodbi primerno službo.
Hranilnicam, ki so jih ustanovili ljudje, dati
svobodo v delovanju. Izstavljanje potnih li-
stov naj bo pravično, ne po protekciji. Vsem
enake pravice.
V Soboti so takoj odprli pisarno in začeli
snovati krajevne organizacije po Prekmurju.
Sedaj se je tudi Kmečka zveza bolj podviza-
la in je iskala pristaše celo med evangeličani.
Klekl je pridobil evangeličanskega bogoslovca
Leopolda Harija, ki je bil zelo agilen in oster
nasprotnik VPS.
Za pravice kmečkega življa se je bojevala
tudi Hrvaška republikanska seljačka stranka
(HRSS), ki je v Prekmurju postala nevarna
tekmica SLS. Med Madžare in na Goričko je
začela pošiljati agitatorje, ki so udrihali čez
klerikalce. Obljubljali so oprostitev davkov,
služenje vojaščine, Madžarom pa celo, da
bodo njihove vasi vrnjene Madžarski. 12. ja-
nuarja 1923 sta dva poslanca Radičeve stran-
ke prišla v Prekmurje in nameravala prirediti
javni shod, a žandarmerija tega ni dovolila.
Nato je sresko poglavarstvo 22. januarja 1923
z odredbo naznanilo, da redičevcem prepove-
duje »kortešivati« (snubiti) v Prekmurju. Med
osta]im je zapisano:
»Županom naročam, da opomnite lüdstvo
na to, da je vsakša udeležba Radičevih shodov
bodisi na Hrvatskem bodisi indri prepoveda-
na, da je vsakše sodelovanje z radičevskimi
odposlanci prepovedano in da se po obstoječi
predpisi ostro kaštigajo.
Žandarmerijske stanice naj posvetijo Radi-
čevoj propagandi svoje posebno zanimanje
celo naj pazijo na meji Medžimurja, vsakoga
Radičovoga agitatora, steri bi se pokazao v tii-
uradnom območji, naj včasi aretira in ga od-
pravi prek meje proti Murskem Središči.«l2
Kljub prepovedi so Radicevci vseeno priha-
jali v Prekmurje. V Črensovcih so imeli 4.
marca 1923 shod, maja pa še v petih drugih
vaseh. 13 Prekmurce so spodbujali, naj oddajo
glasove, da se bodo rešili Srbov in duhovščine.
Izid volitev je pokazal, da so dosegli vidne
uspehe.'4
V januarju 1923 je prišel v Prekmurje na
informacijsko potovanje predstavnik Sloven-
cev Narodno radikalne stranke dr. Niko Zu-
panič, saj je želela tudi Pašič-Stojadinovičeva
stranka dobiti v Prekmurju glasove volilcev.
Za stranko je pridobil hotelirja in industrialca
Jožefa Benka.Marca je pripotoval v Soboto
celo sam finančni minister Milan Stojadinovič
s spremstvom. Govoril je na shodu in oblju-
bil pomoč. Med drugimi je spregovoril tudi
Benko, ki je obljubil odpravo draginje in raz-
mah mesne industrije.'5
Proti koncu leta 1923 so začeli radikalci iz-
dajati Igazsäg-Istina, dvojezični tednik in tako
želeli pridobiti čim več Madžarov. 16
Pred volitvami leta 1923 seje kot zaščitnica
koristi podeželskega ljudstva pojavila še Sa-
mostojna kmetska stranka ministra Puclja, ka-
tere pristaš v Prekmurju je postal velepo-
sestnik Geza Hartner. Hartner je izdal v ma-
džarščini volilno brošurico in skušal pridobiti
pristaše predvsem med volilci madžarske na-
rodnosti. Maja 1923 je začel Nandor Hartner
izdajati tednik v madžarščini Szabadsàg (Svo-
boda), ki se je norčeval iz vsega, kar je bilo
slovenskega, prebivalstvo pa spodbujal k na-
klonjenosti do Madžarov.
Narodno socialistična stranka je imela v
Prekmurju svojega kandidata v osebi odvetni-
ka Slavka Vesnika, ki je izdajal tednik Naš
dom.'7 Zagovarjal je razdelitev države na av-
tonomne pokrajine, zemljo pa naj se da tiste-
mu, ki jo obdeluje, zato je potrebno čim prej
opraviti agrarno reformo. Zavzemal se je za
zmanjšanje števila vojaštva in za skrajšanje
vojaškega roka, vojaških obveznikov iz Pre-
kmurja naj ne bi pošiljali na albansko in ma-
kedonsko obmejno področje, ampak naj bi
ostali v Sloveniji. Zahteval je tudi več ljudskih
šol in v Prekmurju razpis občinskih volitev.
Njegov program je bil v primerjavi z drugimi
60
strankami dokaj privlačen, a je stranka vseeno
dobila zelo malo glasov, saj Vesnik ni bil vsi-
ljiv.
Strankarsko življenje v Prekmurju se je po-
sebno razmahnilo pred skupščinskimi volitva-
mi. Pojavile so se še nekatere nove stranke.
Vsega jih je nastopilo deset, in sicer: JDS (Vje-
dinjena prekmurska stranka), SLS (Kmečka
zveza), Slovenska republikanska stranka.
Samostojna kmetijska stranka, Socialistična-
komunistična stranka. Stranka nemške narod-
nostne manjšine. Hrvatska republikanska se-
Ijačka stranka. Socialistična stranka, Narod-
no-socialistična stranka in Narodno radikalna
stranka.
Pri tem je zanimivo, da so nekatere stranke
postavile znane in vplivne osebe, a izkazalo se
je, da so glasovalci vseeno gledali bolj na pro-
gram.
Največ glasov je dobila SLS (oziroma
Kmečka zveza), za njo pa seveda radičevci.
Zanimive so še razne strankarske peripetije ob
samih volitvah.
Liberalci so leta 1924 ustanovili JDS za
srez Murska Sobota, ki je bila v naslednjih
tednih zelo dejavna, predvsem s shodi in usta-
navljanjem krajevnih organizacij, a brez vid-
nejših uspehov. Na omenjenem ustanovnem
občnem zboru, ki je bil 17. februarja, so spre-
jeli resolucijo, vodstvu stranke z Davidovičem
na čelu pa izrekli zaupnico. Zahtevali so:
- popolno izenačenje direktnih davkov
- odpravo kuluka
- podporo produktivnim slojem s cenenim
državnim kreditom
- izboljšanje položaja invalidov
- pomoč nekdanjim prekmurskim denar-
nim zavodom, ki so brez lastne krivde prišli v
težave
- izvedbo agrarne reforme, da se napravi
konec položaju negotovosti
- izboljšanje položaja državnih uradnikov
in onemogočanje korupcije
- izenačenje plač evangeHčanskim duhov-
nikom
- strokovno revizijo taksnega zakona
- pospešitev gradnje proge M. Sobota -
Ljutomer - Ormož
- obsodili so napad Kmetijskega lista na
učiteljstvo, izrekli pa se za skupni nastop vseh
naprednih sil v Sloveniji. 18
Radičevci so se ponovno pojavili v Pre-
kmurju v drugi polovici leta 1924, ko so želeli
priključiti Prekmurje Hrvaški.
Na zborovanju SLS v Črensovcih, ki je bilo
28. septembra 1924, so navzoči sprejeli reso-
lucijo, s katero so izrazili:
- zaupanje dr. Korošcu in Jugoslovanske-
mu klubu s prošnjo, naj se še nadalje bori za
avtonomijo Slovenije in Prekmurja
- zahtevo po zagotovitvi vseh pravic ver-
skim šolam in pravic cerkvenim patronatom
- zahtevo po ukinitvi prepovedi rabe kate-
kizma v prekmurščini
- soboška gimnazija naj postane humani-
stična in naj dobi novo poslopje
- dijaški dom Martinišče naj dobi večjo
podporo
- protest proti tujim agitatorjem, ki hočejo
priključiti Prekmurje Hrvaški
- zahtevo po občinskih volitvah v vsem
Prekmurju
- naj vzpostavijo nekdanje klavnice kakor
tudi pravice vaških mojstrov: tesarjev, zidar-
jev in kovačev, da smejo brez posebnega izpi-
ta opravljati svojo obrt
- zahvalo ministru Vesenjaku, ker je pre-
povedal izvoz drv iz Prekmurja
- zahtevo, da dobe zemljo tudi siromašni
državljani tujega jezika (Madžari)
- zahtevo, da se vlada briga za Slovence na
Madžarskem in se jim zagotovijo manjšinske
pravice
- zahtevo po izgradnji železniške proge Or-
mož - Murska Sobota
- posestniki, ki jim je železnica razrezala
zemljo, naj dobe odškodnino za odstopljeno
zemljišče, prav tako naj jim dajo odškodnino
za uničeno setev
- zahtevo po otvoritvi prekmejnega prome-
ta z Madžarsko pri Hodošu in Lendavi
- poskrbeti za zgraditev stanovanjske hiše
za železniške zaposlence v Soboti
- zgraditi prostore za carinarnico
- zahtevo po dovoljenju, da smejo živino-
rejci gnati živino na semnje, kjer ni slinavke
in parkljevke
- nujnost pregleda upravljanja pri Vodni
zadrugi v Lendavi
- zahtevo, da dobe podporo siromaki, ki jih
je prizadela živinska kuga in toča, tudi davke
naj jim odpišejo.'9
Oktobra 1924 so začeli liberalci, priseljenci
(»prišleki«), v Soboti izdajati tednik Murske
novine, ki so napadale klerikalce in radičevce,
pred skupščinskimi volitvami 1925 pa agitira-
le za Narodni blok, a v končnem izidu spet
brez uspeha.
Ozračje pred skupščinskimi volitvami v
Prekmurju je bilo vroče. Najbolj vneto je de-
lovala SLS. V Soboto je prišel sam dr. Koro-
šec. Prejšnjim desetim strankam so se pridru-
žile še štiri, a glavni boj v Prekmurju se je bil
med SLS in Radicevo stranko, čeprav je bila
Radičevi stranki agitacija prepovedana in je
imela na listi prekmurskim ljudem neznanega
človeka Ivana Tisaja, a privlačen program,
predvsem za pripadnike madžarske narodno-
sti. Tako je dobil po seštevku glasov Radič ve-
čino, a mandata v Prekmurju vseeno ni dobil.
Uspeh Radica v Prekmurju je pojasnjevalo
Jutro z besedami: »Zlasti so (Madžari - op. p.)
zanj, ker jim je na shodu v Gaberju obljubil
zopetno priključitev njihovih krajev Madžar-
ski. Vtis na ljudi je napravila vest, da mora
Radič radi njih sedeti v zaporu. Ukoreninjena
61
je med ljudmi misel, da je Radič njihov odre-
šenik - zato je cesto čuti klic: Éljen Radič!«20
Ko so v vladi sedeli radicevci z radikali, so
bili Prekmurci večkrat prizadeti kot sezonski
delavci v tujini, v šolstvu itd.
V prvih treh mesecih leta 1926 je začela
prirejati občne zbore in shode Samostojna de-
mokratska stranka.
Maja 1926 so v Lendavi ustanovili Neod-
visno prekmursko stranko »štera bi ne gledala
na jezične i verske razlike, nego za blaženost i
dobroto naroda bi delala.«2i Pobudnik stran-
ke je bil odvetnik dr. Vilmos Némethy, ki je
zastopal veleposestnike in dobival velike na-
grade, temu pa je nasprotoval Klekl, kije bra-
nil korist agrarnih interesentov, zato je hotel
Némethy onemogočiti Kleklov politični
vpliv. Izdajala je tednik Naše novine, za ma-
džarske bralce pa dvojnik Néplap. Stranka je
bila sama preslabotna, lokalno omejena na
lendavsko gospodo, zato si je iskala opore pri
radičevcih in se tako vključila v težnje, da bi
Prekmurje priključila Hrvaški. Celo lendav-
skim Židom je bila ta namera po godu zaradi
trgovine. Ogrevali so se za beograjski centrali-
zem in srbohrvaški jezik v uradih in šolah v
Prekmurju, Madžarom pa so zagotavljali tudi
madžarski jezik.
Sam Radič je prišel 14. novembra 1926 v
Soboto, kjer je bil shod, še prej pa je bil dr.
Pretnar obiskal več vasi, kjer so včasih imeli
svoje pristaše. Radič je na shodu govoril o
kmečki slogi, o tem, da bo potrebno po vsej
državi izenačiti davke in uveljaviti resnično
prave občine, govoril je o ukinitvi nepotreb-
nih izdatkov. Popoldne je bil shod še v Lenda-
vi. Toda na koncu je uvidel, da nima uspeha
in ga tudi ne bo imel. Z druge strani pa so
hrvaški novinarji poročali ravno obratno.22
Leta 1927 so stranke trikrat preizkušale
svoje moči. V začetku leta so bile volitve po-
slancev v oblastne skupščine, pred jesenjo po-
slancev v narodno skupščino in končno še ob-
činskih odbornikov. Pri prvih volitvah se je
število strank skrčilo na pet, radicevci so moč-
no nazadovali, okrepila pa se je SLS s Kle-
klom, Seveda tudi na škodo demokratov.
Pred skupščinskimi volitvami leta 1927 se
je Radič zadnjič pojavil v Prekmurju, kjer je
imel 20. avgusta shod v Soboti v Sočičevi ka-
vami; zbralo se je okrog 250 poslušalcev, a
shod ni uspel.
Pri skupščinskih volitvah tega leta se je po-
kazala približno enaka slika strankarskih
moči kot pri oblastnih volitvah. Večino glasov
je dobil Klekl, radicevci so bili močno poraže-
ni, ostala tako imenovana opozicija, pa se je
oklenila Narodno radikalne stranke.
Radičevsko-pribičevska demokratska koali-
cija je dobila svoje pristaše tudi v Prekmurju.
Julija 1928 je začel v Soboti izhajati tednik
Glas naroda, list Seljačko demokratske koali-
cije za Prekmurje. Članki so bili v knjižni slo-
venščini in madžarščini. Toda somišljenikov
in bralcev ni našel. Po Radičevi smrti pa je
avgusta istega leta prenehal izhajati.
Z ukinitvijo ustave leta 1929 so bile 24. ja-
nuarja razpuščene vse politične stranke v dr-
žavi. Posebno liberalci so bili veseli, da je ko-
nec klerikalne stranke, zadovoljni pa so bili
tudi tisti, ki so zagovarjali centralizem in uni-
tarizem.
Prekmurski katoličani s Kleklom na čelu so
se od politike poslej distancirali.
Klub narodnih poslancev v Beogradu je 15.
decembra 1931 ustanovil vsedržavno stranko
v duhu šestojanuarskega programa - Jugoslo-
vansko radikalno kmetsko demokracijo (JRK-
D). Že 30. januarja 1932 se je v Lendavi kon-
stituiral sreski odbor JRKD. Da bi spodbudi-
H zanimanje za šestojanuarsko politiko, so so-
mišljeniki z Benkom in Hajdinjakom, poslan-
cema iz Prekmurja, ustanoviH tednik Murska
Krajina, kije začel izhajati marca 1932. Nova
stranka je injela sorazmemo precej krajevnih
organizacij, à zelo malo članstva. Včlanjevali
so se le tisti, ki so pričakovali neposredne ko-
risti. Ustanovni sreski odbor JRKD je bil nato
še 17. aprila 1932 v Soboti.
V obdobju omenjene vsedržavne stranke
JRKD in na drugi strani tihe klerikalne opo-
zicije, so se začele v Prekmurju uveljavljati
napredne sile, predvsem iz vrst mladih izobra-
žencev in študentov. Iz neustreznega obstoje-
čega sistema so eni videli izhod po poti evolu-
cije, drugi revolucije. Ogledalo teh pogledov
je bil list Novi čas, ki je začel izhajati v jeseni
1932 v Soboti. Levičarsko, komunistično gi-
banje je začel v Prekmurju medicinec Janez
Titan, ki je študiral na Dunaju in je širil razno
propagandno gradivo. Konference Komuni-
stične partije leta 1934 v Goričanah se je iz
Prekmurja udeležil Ali Kardoš. Eden sklepov
te konference je bil, da bodo začeli z izdaja-
njem legalnega glasila. Tako je kmalu začela
prav v Prekmurju izhajati Ljudska pravica
pod uredništvom pisatelja Miška Kranjca.
Napredne, levičarske smeri so prevzemale
tudi razna društva, kot Klub prekmurskih
akademikov, Dmštva kmečkih fantov in de-
klet idr.
JRKD je nastopila proti pojavu slovenske
verzije »punktacije« in organizatorje v Lenda-
vi na izredni seji označila kot »separatis-
tične«.23
Ko se je JRKD leta 1933 preimenovala v
Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS), je
bil član glavnega odbora v Beogradu Josip
Benko. Stranka je bila režimska, v Prekmurju
pa dejansko Benkova. Politično življenje je
tako vodil in nadziral poslanec Benko.
Razne volitve v Prekmurju nam poslej ka-
žejo boj med prekmurskimi klerikalci in JNS.
Pri skupščinskih volitvah leta 1935 sta bila
za poslanca iz Prekmurja izvoljena Jožef Ben-
ko in dr. Franc KJar, torej vladna (Jevtičeva)
62
in klerikalna stranka, čeprav so iz Ljubljane
temu nasprotovali, saj katoliška slovenska
stranka ni delovala.
Po odstopu Jevtičeve vlade je novi manda-
tar Milan Stojadinovič sestavil novo vlado iz
tedanjih opozicionalcev, med katerimi je bila
tudi SLS in dr. Korošec. Ker se je JNS med
ljudstvom onemogočila, je bila ustanovljena
nova stranka. Jugoslovanska radikalna zajed-
nica (JRZ), ki je imela v programu tudi »spo-
štovanje narodnih tradicij«. Krajevna organi-
zacija JRZ je bila ustanovljena v Soboti 31.
oktobra 1935, 8. decembra pa tudi v Lendavi.
Julija naslednje leto, torej leta 1936, je Pre-
kmurje obiskal minister dr. Miha Krek in pre-
bivalce spodbujal k nadaljnji zvestobi.
Izid občinskih volitev leta 1936 je pokazal,
da je bilo politično stanje nespremenjeno. So-
boški krog je bil okoli Benka, lendavski pa
okoli dr. Klara.
Skupščinske volitve (Stojadinovičeve) leta
1938 so prinesle zmago klerikalcem, torej
JRZ, saj se je Benko iz političnega življenja
umaknil in glasovalce pozval, naj oddajo svoj
glas kandidatu JRZ.
Takšno je bilo stanje vse do okupacije. Lju-
dje so postali spet nezaupljivi. Iz obljub ni
bilo nič. Vedno so ostali praznih rok.
Sreski načelnik v Soboti je 4. marca 1941
banski upravi poročal: »Narod je z današnjim
vodstvom države skoro brezizjemno zadovo-
ljen in v pretežni večini simpatizira z večin-
sko stranko JRZ. Kakih akcij za spremembo
današnjega stanja ni (. . . ). Tudi propagandni
material, ki bi ne bil zaželen, se v srezu ni iz-
sledil. Komunistične akcije v minulem mese-
cu v srezu ni bilo.Intemacija vidnejših pripad-
nikov komunističnih idej in dve strogi kazni
proti razširjevalcem komunističnih letakov te-
kom leta ter premestitev nekaj učnih oseb iz
sreza je vplivala toliko, da ni opaziti nobenega
delovanja v komunističnem pravcu.«24
Iz vsega povedanega sledi, da je imela naj-
večji vpliv skozi celotno obdobje med obema
vojnama v Prekmurju Slovenska ljudska
stranka (imenovana Kmečka zveza), ki se je
zahvaljujoč vodilnim pristašem v Prekmurju
potegovala za preprostega kmečkega človeka.
njej je sledila sicer ilegalna KPJ, ki je odprla
oči za socialne razmere, a vseeno ni mogla za-
živeti v pravi meri. Precejšen vpliv je imela
tudi Benkova stranka ali JRKD, ki je bila naj-
bolj zaznavna v soboškem srezu.
OPOMBE
1. Jožef Klekl, Važnejši dogodki... Spomini v tip-
kopisu, str. 71 — 2. Novine, 18. I. 1920, 3/2; Stra-
ža, 9.1. 1920, 3/3 — 3. Novine, 2. V. 1920, 18/1 —
4. Dolnja Bistrica, Prosečka ves. Grad, Lipa, Adri-
janci, Gornja Bistrica, Tišina, Mala Polana, Beltin-
ci, Brezovci, Trnje, Odranci itd. — 5. Novine, 18.
VII. 1920, 29/1 — ó.Prim. dr. M. Pivec, Programi
političnih strank in statistika volitev. Zbornik Slo-
venija 1918-1928, 359 — 7. Prekmurski glasnik,
19. IX. 1920, 7/2; Novine, 7. XI. 1920, 45/2-3 —
8. Prekmurski glasnik, katerega duhovni oče je bil
Vince Šeruga, je izhajal od 6. avgusta 1920 do 1922
(št. 26) —9. Prekmurski glasnik, 19. IX. 1920, 7/2;
7. XI. 1920, 14/1 — 10. Jutro, 27. IV. 1921 in 1. V.
1921, št. 99 in 103 — 11. Mörszka krajina, 14. I.
1923, 2/1 — 12. Odredba Sreskega poglavarstva v
M. Soboti z dne 22. I. 1923, št. 77 pr. naznanilo. -
Novine, 4. II. 1923, 5/1 — 13. Shode so imeli v va-
seh: Križevci, Puconci, Beltinci, Bodonci in Du-
brovnik — 14. SLS je dobila v soboškem srezu
2944 glasov, Radičeva stranka pa 3495; tudi v len-
davskem srezu je dobil Radič drugo mesto, takoj za
SLS, in sicer 1920 glasov. Na tak rezultat Radica ni
nihče računal — 15. Jutro, 6. III. 1923, 54/2;
Kmet. list, 9. III. 1923, 19/3; Jutranje novosti, 6.
III. 1923, 31/1 — ló.Tednik je izdajal József Ki-
ràly, posestnik v Gornjem Lakošu; po nekaj števil-
kah je prenehal izhajati — 17. Listje začel izhajati
pred volitvami v narodno skupščino marca 1923.
Leta 1924 ni izšla nobena številka. Ponovno je oži-
vel pred volitvami leta 1925, po volitvah pa spet
prenehal — 18. Jutro, 26. II. 1924,49/3; Tabor, 19.
III. 1924, 66/3 — 19. Novine, 5.X. 1924, 40/1 —
20. Jutro, 14. II. 1925,39/3 —21.Naše novine, 23.
V. 1926, 1/2 —22. Dom, 17. XI. 1926,46/2 — 23.
Vodstvo nekdanje klerikalne stranke v Sloveniji je
po hvaškem zgledu konec decembra 1932 izdalo
»ljubljanske ali Koroščeve punktacije« z zahtevo
po priznanju narodne individualnosti (ime, zastava,
etnična skupnost, finančna samostojnost, politična
in kulturna svoboda in enakopravnost Slovencev z
drugimi državnimi enotami) - Murska krajina, 29.
I. 1933, 5/1 — 24. Poročilo sreskega načelnika v
M. Soboti banski upravi z dne 4. 3. 1941 (Pov. II.
št. 260/1)
63