UDK UDC 502.7:628.44 (497.121) PROBLEMI OKOLJA IN ODLAGANJE TRDIH ODPADKOV V LJUBLJANI Milan O r o ž e n - A d a m i č * in Boris P l e s k o v i č** Uvod O bravnavanje problem a odpadkov po svetu (1, 2) in p ri nas je zelo različno in odvisno od struk tu re in vpliva odpadnih snovi na življenjske pogoje. Problem odpadkov sprem lja družbo s higiensko-estetskega vidika od samega začetka nasta jan ja večjih naselij. O b reševanju problem atike odpadkov se postavlja vrsta v p rašan j ter razm išljanj o pozitivnih ali negativnih posledicah, ki se odražajo tako v družbi, ekonomiji in p ro ­ storu ter imajo vpliv na prihodnji razvoj. Zelo škodljivo večanje emisij v okolje je postopom a privedlo do tega, da se danes ob p lan iran ju k a­ kršnekoli dejavnosti ne sprašujem o več samo o povečanju proizvodnje in rentabilnosti investicij, temveč vedno bolj tud i o posledicah, ki jih bodo te povzročile v prostoru in družbi. Zanimajo nas posledice, ki jih p rinaša vsak posamezni poseg oziroma vsi skupaj z njihovim i medseboj­ nimi vplivi. Potrebe in cilji družbe so bili dolgo usm erjeni le v to, da se odpadki odstranijo na čimbolj učinkovit in ekonomičen način ter postanejo tako nenevarni, sedaj so se razm ere bistveno spremenile. Poleg tega danes ne obstaja več problem samo v tem, da se je po­ trebno braniti pred onesnaževanjem ozračja, vode, tal itd., temveč po­ staja vedno bolj pomemben problem pom anjkanje nekaterih osnovnih surovin. Ob tem se vedno bolj uveljavlja težnja po ponovni uporabi zavrženega; tisto, k a r je bilo v nekem procesu proizvodnje zavrženo, je lahko surovina v drugem. O dpadke k arak teriz ira ta dve osnovni značilnosti. P rva je, da se količina odpadkov na enoto proizvoda sprem inja s časom, k ar je rezultat sprememb v proizvodni tehnologiji in je odvisno od končnega proizvoda. D ruga značilnost so spremembe v razm erju med vrednostjo odpadkov in cenami nadom estnih m aterialov ali energije. O dstran jevanje ali ponovna uporaba odpadkov je p ri nas in drugje navadno prepuščeno posameznim organizacijam , katerih dejavnost v * a s is te n t, I n š t i tu t za g e o g ra f i jo SA Z U , N ovi t r g 4, L ju b lja n a , YU. ** a r h i te k t , p ro je k ta n t , L ju b lja n s k i u rb a n is t ič n i za v o d , V o jk o v a 57, L ju b lja n a , Y u. večini prim erov tem elji na ozkih ekonomskih interesih. T ak način vodi k temu, da se odpadkov žele znebiti na čim hitrejši, lažji in najcenejši način in običajno ne prem išlju jejo o m orebitni škodljivosti takega po­ stopka, n iti ne o tem, da bi lahko družba večji del le-teh uporabila za nadaljn jo proizvodnjo. Odnosi med prirodo in družbo so zelo intenzivni in raznovrstni, p ri čemer je družba čedalje bolj ak tivna in zahtevna. Varstvo narave se m nogokrat pojm uje napačno, to je kot dobesedno varovanje, želi se zaščititi prirodo p red človekom, kot da p riroda ne bi b ila del hum anega okolja. Mnogo m anj p a se razm išlja o odstranjevanju , poprav ljan ju in p reu rejan ju negativnih elementov ter o aktivnem poseganju v krajino, k a r naj p ripelje do sm otrnega izkoriščanja te r ure jan ja . Izvor odpadkov Gozdovi, reke, jezera, m orja so enote, ki jih ekologi označujejo s tu jko ekosistemi, nekateri p a jih pojm ujejo kot biotop in biocenoza. Človek je postopom a sprem injal naravne ekosisteme in jih podrejal svojim namenom z uvajanjem novih virov energije. Povezanost med naravnim i, družbenim i in antropogenim i sistemi je zelo tesna (5 stran 9) in osnovni funkcionalni procesi so zelo sorodni, tako, da upravičeno govorimo o »lium anizirani naravi« (3, 4). Vsak naravn i ekosistem je kot osnovna funkcionalna (sistemska) enota sestavljen iz štirih med seboj povezanih stopenj: 1. nežive snovi, 2. proizvajalcev (producenti), 3. potrošnikov (konzumenti) in 4. razkro je­ valcev (dekompozitorji). V ekosistemih so navzoči osnovni elementi, m ineralne soli, ogljikov dvokis in voda (1. stopnja), ki jih v procesu asim ilacije vežejo rastline v beljakovine, ogljikove h id rate in maščobe (2. stopnja). V antropogenih sistem ih lahko v ti dve stopnji z določeno generalizacijo uvrščam o v prim arno in sekundarno dejavnost. Na račun rastlin žive številni rastlinojedi, ki so žrtve mesojedih živali (3. stopnja). Živa snov nenehno odm ira, se nadalje ponovno razgraju je v osnovne spojine, ki so nekoč že p rip ad a le ekosistem u (4. stopnja; 6, stran 10). Isto se v bistvu dogaja v antropogenih sistemih, ko na koncu procesa ter tud i v vsaki vmesni stopnji vedno še nekaj ostane in se večji del v obliki odpadkov, preko razgradnje v četrti stopnji, ponovno vključuje v ekosistem. V »lium anizirani naravi« so odpadki na splošno tista snov, ki se je zarad i ekonomskih ali včasih tud i drugih vzrokov ne izplača nadalje predelovati »izkoriščati. O dpadk i torej nastaja jo konstantno ob vsaki proizvodnji, ne glede na to, če je ta biološkega ali »mehaničnega« izvora v širšem smislu te besede. O dpadke lahko označimo kot določeno tvorino, ki jo sestavljajo snovi in ki vsebuje tud i določeno energijo. Gonilna sila teh procesov je energija; v narav i je to predvsem sončna energija, človek p a je dodal osnovnemu energetskem u viru nove oblike energije. Kot vsi organizmi, tako tud i človek živi v okolju, z njim in p ro ti njem u (7). To so splošna teoretska izhodišča, ki se naslanjajo predvsem na izsledke ekologije in so na tem m estu podana v zelo sk rajšan i in poeno­ stavljeni obliki. V endar je bilo nujno o tem na k ra tko spregovoriti, da lahko razumemo in se lotimo raziskovanja in reševanja konkretnih razm er v Ljubljani. Sistem in razvoj odstranjevanja odpadkov v Ljubljani O rganizirano odstranjevanje odpadkov v L jubljan i ni novo. Leta 1924 je m estna u p rav a pooblastila Mestno pristavo, ki je bila tak ra t samostojni operativni oddelek M agistrata, da naj zbira in odvaža od­ padke z m estnega območja (8). Po pričevanju starejših L jubljančanov so bile že mnogo pred tem v rabi najrazličnejše oblike odvažanja od­ padkov. V glavnem so jih odvažali na zem ljišča v okolici, predvsem na južno obrobje mesta. Ko je zbiranje in odvoz odpadkov prevzela M estna pristava, se je začelo sistem atično in stalno delo ob določenih dnevih v tednu. Pokojni dr. Janez Keber, eden od lastnikov zemljišča na tak ra tnem obrobju B arja, ki je danes omejeno z naslednjim i ulicami: Mivka, Staretova, Jeranova, P red konjušnico in s Cesto v Mestni log, je pripovedoval, da je bil na tem zemljišču predno so začeli odlagati odpadke, bajer. Podobno je bilo tud i s tako imenovanim Kernovim bajerjem in nekaterim i drugim i površinam i na tem območju m esta (9). Veliko bajerjev na južnem obrobju m esta je nastalo zarad i kopanja gline za opekarno. O pekarstvo je nam reč že razm erom a zgodaj p ro ­ padlo zarad i m ajhnih zalog kvalitetne gline, nanj p a spom inja le še ime O pekarske ceste. V obdobju p red prvo svetovno vojno je bilo vrtičkarstvo v glavnem omejeno na Krakovo in ožji del Trnovega. H k ra ti z zasipavanjem teh površin se je širilo tud i vrtičkarstvo in kasneje urbanizacija. Mnoga p ričevanja o tem so še danes živa med starejšim prebivalstvom Trno­ vega, Rožne doline in delno tud i Galjevice. Kako in kje so v posameznih obdobjih odlagali odpadke, ni natančneje znano. Zanimivo bi bilo to vprašan je podrobneje proučiti, saj je očitno tesno povezano z rastjo m esta v tej smeri. Zelo pomembno je, da je bil to zelo zaključen sistem, da skoraj nič ni šlo v izgubo in da je iz prevladujočih organskih odpadkov ob skrbnem obdelovanju nasta ja la zelo plodna prst. Ta proces za L jubljano ni bil tako m ajhnega pom ena, saj se je mesto na ta način v veliki m eri oskrbovalo s svežo zelenjavo. V endar ne smemo vloge odpadkov precenjevati in jim dajati prevelikega pomena. Posebno po­ membno je bilo, da je bilo možno na teh površinah zgraditi del mesta. Območje odlaganja se je postopom a prem ikalo na jug in danes je že na drugi s tran i M alega grabna. Lastniki nekaterih parcel so še po drugi vojni prosili, da so odlagali odpadke na njihova zemljišča, da bi na ta način dvignili in izboljšali svoje zemljišče. Tako je bilo tud i s travnik i v M urglah in danes je velik del teh površin pozidan s stanovanjskim i objekti. M estna p ristava je postopom a p rerasla v samostojno kom unalno podjetje Snaga, ki se je kasneje združilo z drugim i kom unalnim i služ­ bam i v Komunalno podjetje L jubljana. Vzporedno z uvajanjem m ehani­ zacije, zlasti po letu 1955, ko so začeli uporab lja ti tipske sm etnjake, so prenehali odlagati odpadke na mnogih lokacijah. Postopom a so opu­ stili konjsko vprego in odpadlo je mnogo drobnega dela v zvezi z od­ padki. U vajanje nove tehnologije je zahtevalo tudi nove organizacijske rešitve. Vzporedno z deagrarizacijo se je znatno zm anjšala skrb za zemljo in povpraševanje po odpadkih. Delovno silo za to delo je bilo vedno teže dobiti; šele z uvajanjem m ehanizacije so se znatno izboljšali delovni pogoji. Mesto je v tem obdobju doživelo izredno hitro rast in uvedba m ehanizacije je b ila torej nujnost (8). V mnogo m anjšem obsegu so odlagali odpadke v opuščenih gram oznicah tudi na severnem obrobju mesta. Sistem odstranjevanja odpadkov v L jubljan i je bil dokaj preprost in bi ga lahko strnili v naslednje faze: shranjevanje, zbiranje, odvoz in deponiranje. P rob lem atika o d s tran jev an ja odpadkov v L ju b ljan i Vzporedno z rastjo m esta se je večala količina odpadkov in spre­ m injala njihova struk tu ra . P rej so prevladovali organski odpadki. Sedaj pa so se čedalje bolj množili anorganski odpadki in je obenem naraščala količina odpadkov na prebivalca. Danes je urejeno zbiranje in odvoz kom unalnih odpadkov na ob­ močju celotnega mesta. V program u je postopno širjenje odvoza iz ob­ mestnih naselij (10), kot so Medvode, Gameljne, Medtio itd. Količina vseh odpadkov, p ripeljan ih na odlagališča, je bila leta 1973 ca. 440.000 m3 oziroma 120.000 ton p ri povprečni nasipni teži 273 kg/m3. Specifična količina vseh odpadkov na prebivalca je bila 1,43 kg v koledarskem dnevu, k a r je precej nižje od povprečja v neka­ terih bolj razv itih državah, k jer je ta količina že nad 2 kg (11). Poleg tega cenimo, da je bilo p ri nas približno 1 kg ali nekaj m anj in d u strij­ skih odpadkov na prebivalca (12). Vendar moramo pristav iti, da p ro ­ blem atika industrijsk ih odpadkov še zdaleč ni bila raziskana in da se večino teh snovi ni odlagalo na običajnih odlagališčih. Z nadaljn jo rastjo števila prebivalstva, vključevanjem novih po­ vršin v organiziran odvoz, večanjem specifične teže odpadkov na p re ­ bivalca in širjenje proizvodnje in blagovnega prom eta, je količina od­ padkov iz leta v leto strmo naraščala. Sedaj se odpadki v L jubljani odlagajo na treh odlagališčih: p ri Cesti dveh cesarjev, pri Šm artnem pod Šmarno goro in v Zajčji Dobravi. Vsa tri odlagališča so polna in bo na njih možno odlagati odpadke največ do konca 1975. leta. Poleg tega so sedanja odlagališča dokaj neurejena, ni vedno zagotovljena san itarna varnost deponiranja in glede na to predstav lja jo potencialni vir onesnaževanja okolja. V skladu z dosedanjim razvojem lahko pričakujem o, da se bo ko­ ličina odpadkov do leta 2000 potrojila (11). M estna skupščina je leta 1965 z odlokom in brez urbanistične doku­ m entacije ali tehnično ureditvenega n ačrta določila, naj se odpadki odla­ gajo na B arju južno od Ceste dveli cesarjev. C entralno odlagališče je nastalo bolj ali m anj stihijsko na privatnem zemljišču, ki je bilo ob koncu km etijskega posestva Jesenkovo (sedaj L jubljanske mlekarne). Danes je to odlagališče približno 1 km dolgo in široko od 150 do 200 m in ponekod skoraj 10 m etrov visoko. O bstoj odlagališča je čedalje bolj sporen, ker so se prib ližali Cornovcu, ki je eden glavnih barjanskih 'OBSTOJEČE ODLAGALIŠČE i ODPADKOV EXISTING WASTE DISPOSAL Corn*>2S£. iNAČRTOVANO ODLAGAllČŠE ODPADKOV R. ANN ING WASTE DISPOSAL POZIDANI POVRŠINE BUILT- UP AREAS Lega obstoječega odlagališča trdili odpadkov, pri Cesti dveh cesarjev in no­ vega odlagališča The location of existing solid waste disposal at Cesta dveh cesarjev and planed new disposal kanalov. Postalo je očitno, da tako ne gre več dalje in da je nujno najti novo centralno odlagališče (13) toliko bolj, ker sta odlagališči Šm artno in Z ajčja D obrava m anjši deponiji in, ko bosta polni, ne bo več nobenih možnosti za širjenje (14). Tehnološke možnosti za o d stran jev an je odpadkov Na kra tko bomo prikazali prednosti in pom anjkljivosti posam eznih tehnoloških možnosti. T rdne odpadke je mogoče na sanitarno sprejem ljiv način odstran jevati v glavnem na tr i načine: 1. kontrolirano nasipavanje na odlagališčih, 2. p redelava s ferm entacijo (kom postiranje), 3. sežiganje v posebnih napravah . P red vsakim od teh postopkov je možno odpadke vk ljučiti v po­ stopek selekcije; p ri poslednjih dveh je to nujno, saj se izločijo ekonom­ sko zanim ivi m ateriali. Kontrolirano nasipanje je najstare jša in najbolj uporab ljena me­ toda, v razliko od nekontroliranega odlaganja je urejeno tako, da je čim manj negativnih posledic v okolju, kot so: sm rad, požari, estetski videz, glodalci, insekti itd. Važna je tud i izbira ustrezne lokacije, le-ta naj bo tam , k jer je v največji m eri mogoče uspešno izvaja ti vse sani­ tarne zahteve. K om postiranje se že precej uporab lja in to predvsem v deželah z zelo razvitim km etijstvom (7, 13). To so v bistvu posebne predelovalne tovarne, k jer odpadke n a jp re j selekcionirajo, nato m ehanično predelajo in na koncu s pomočjo biokem ičnih procesov pridobe kompost. Problem tak ih obratov je v tem, da pridelajo razm erom a velike količine kom ­ posta, ki ga je navadno potrebno tran sp o rtira ti na večje razdalje, k ar zelo podraži končni proizvod. Sežiganje odpadkov je metoda, ki jo zelo uporablja jo predvsem v velikih mestih Velike B ritanije in Nemčije (15). O dpadki nam reč vedno vsebujejo določeno količino energije. Količina te vsebovane energije je različna; statistike kažejo, da postopom a narašča s sprem injanjem stru k ­ ture odpadkov. Vendar je navadno količina energije prem ajhna, da bi zadoščala za samoizgorevanje, zato je potrebno dodajati večjo ali m anjšo količino tekočih goriv. Ta tehnologija je v svetu zelo popularna, poleg tega imamo tudi možnost, da dobljeno energijo lahko transform iram o v električno ali kakšno drugo obliko (para). P ri sežiganju sicer nastane določeno onesnaževanje ozračja, ki p a ga je z m oderno tehnologijo mogoče zelo zm anjšati. N adalje ostane pepel, ki je bolj ali m anj neupo­ raben in po vrhu še zelo strupen, zarad i česar še vedno potrebujem o m anjše odlagališče. N ekaterih odpadkov, kot so npr. odpadna olja, pa se skoraj ne da odstran iti na drug način. Pom anjkljivost slednjih dveh metod je predvsem v tem, da je začetna investicija razm erom a velika in proizvodnja ne p rin aša večjih ekonomskih učinkov v ožjem pom enu besede (13). V endar je očitno, da bomo tud i v Sloveniji potrebovali specializirano regionalno sežigalno napravo za odpadna olja, nekatere druge toksične snovi, odpadne barve itd. V predelavi odpadkov p ri vseh oblikah tehnologij je pom em bna p redhodna selekcija odpadkov. Danes v Jugoslaviji uvažam o približno 300.000 ton starega železa, 60.000 ton p ap irn ih odpadkov, 4.000 ton tek ­ stilnih odpadkov in še vrsto drugih odpadnih snovi. O b sm otrni organi­ zaciji bi p rih ran ili znatna sredstva in nekatere surovine bi lahko celo izvažali (12, 15). Možnosti uporabe sodobnih rešitev na območju mesta Ljubljane Kot smo že omenili, je današnje stanje deponiran ja in odstranje­ van ja odpadkov v L jubljan i neurejeno. O bstoječa odlagališča so zapol­ njena. Ne uporablja jo se sodobni postopki za odlaganje odpadkov in zarad i tega ni zagotovljena zaščita človekovega okolja. Glede na takšne razm ere je Skupščina m esta L jubljane naročila p ri poslovnem združenju Smelt in p ri L jubljanskem urbanističnem zavodu raziskavo o kom pleks­ ni in dolgoročni rešitvi odlaganja odpadkov na območju m esta L jub­ ljane. P rva faza te študije obsega idejne rešitve sanitarnega deponiranja. T akšna raziskava (14) je bila nujna, predvsem iz naslednjih vzrokov: potrebno je sanirati obstoječe deponije in neurejena odlagališča; sani­ ta rn a deponija je po trebna p ri vsaki kom pleksni rešitvi, ker se vedno pojav lja neka količina odpadkov, ki ni več uporabna v času nastanka; sanitarno deponiranje p redstav lja dolgoročno rešitev odstranjevanja odpadkov in vk ljučuje sodobne tehnološke rešitve, ki ustrezajo san itar­ nim in ostalim zahtevam (11). O kvirno sta bili analizirani tudi ostali dve možni rešitvi: sežiganje in kom postiranje. V endar v L jubljan i seži­ ganje trdn ih odpadkov ni prišlo v poštev zarad i neekonomičnosti (draga investicija, ki potrebuje večje količine odpadkov), m eteoroloških po­ gojev, toplotne inverzije in drugih specifičnih pogojev. Izvzeto bi bilo edino sežiganje strupenih odpadkov, maščob, olj ipd. Rešitev bi bila zahtevna tud i glede organizacije (načini zb iranja, recikliranje, sortiranje itd.), in odvisna še od vrste drugih faktorjev, kot so npr. ekonomske možnosti, k u ltu rn a sredina, odnos do okolja, s tru k tu ra odpadkov ipd. Se­ verne dežele, kot Nizozemska, Švedska, D anska, imajo zelo razvito sortiranje odpadkov že p ri samem izvoru (7), m edtem ko bi bilo potrebno p ri nas vse te sicer enostavne organizacijske oblike šele razviti. V našem prispevku se nam eravam o om ejiti predvsem na obravna­ vanje sanitarnega deponiran ja in v tej zvezi p rikazati prostorske mož­ nosti ter odnos do okolja in posledice, ki se pri tem pojavljajo. Bistvo sanitarnega deponiran ja je organizirano zbiranje, odvoz, do­ voz, odlaganje odpadkov, p rekrivan je in vzporedno saniranje. P ri tem je treba p rep reč iti onesnaževanje bližnjih zemljišč, podzem nih in povr­ šinskih vod te r zraka. N otran ja organizacija deponije je odvisna od u p rav lja lca deponije. Zato je potrebno predvsem preučiti tiste prostorske danosti in pogoje, ki v največji m eri vplivajo na bivalno okolje in na ekonomsko deponiranje. K riteriji, k i imajo velik vpliv na izbor lokacije, so naslednji: hidrogeološki pogoji, meteorološki pogoji, urbanistični transportn i pogoji, zaščita krajine, tal, vode itd. Posebno pomemben je izbor terena, ki mora biti lahko pristopen za transportna vozila, biti mora relativno blizu m esta in im eti prim erno (nepropustno) dno, ki naj ščiti podtalnico. Za osnovni cilj ureditve deponiran ja odpadkov v L jubljan i je bilo postavljeno naslednje izhodišče: odstranjevanje in shranjevanje odpad­ kov naj bo izvedeno na način, ki bo povzročil najm anj škodljivih posledic v okolju in ki bo v končni fazi izboljšal stanje na izbranih površinah. Na osnovi analize in poznavanja problem atike ter lokacijskih faktorjev, smo n a jp re j izločili površine, ki niso prišle v poštev za loci­ ran je san itarne deponije. To so bila obstoječa zem ljišča in površine, predvidene za urbanizacijo, vodovodni rezervati in ostala zavarovana območja. Preostala območja smo proučevali glede na zbiralne centre, naravne danosti in specifične pojave v prostoru. P ri presoji smo prip isali zelo važno vlogo transportn im pogojem in prom etnem u omrežju. K apaci­ teto centralne san itarne deponije smo ocenili za dobo 25—30 let na p r i­ bližno 6 m ilijonov m3. Zato niso prišle v poštev m anjše gramoznice v severnem delu L jubljane, k jer bi bilo razen tega tud i težko zaščititi podtalnico. Za ostale površine, npr. za večje odročne doline, p a je bilo ugotovljeno, da bi jih sicer lahko izkoristili v ta nam en, da pa bi s tem uspeli samo odstraniti odpadke, ne bi p a dosegli izboljšanja terena po končanem deponiranju. Tako se je med vsemi potencialnim i površinam i, ki so bile izbrane na osnovi navedenih kriterijev , izkazalo, da je mogoče v ljubljanskem prostoru najbolj prim erno ured iti sanitarno deponijo na L jubljanskem barju . Izbrali smo lokacijo v bližini obstoječe deponije ob Cesti dveh cesarjev (med Cornovcem in L jubljanico), k jer je bila na razpolago ob­ sežna ravna površina, je blizu centra m esta, predvsem p a je obstajala možnost sanacije večjih površin za bodočo nam ensko izrabo. D a bi bolje osvetlili bistvene prednosti predlaganega posega v Barje, moramo na kratko opisati dosedanje m elioracije na B arju in obstoječe stanje zem­ ljišč. Osnovni vzrok za nastanek B arja so kraške vode, ki jim je zasipa­ vanje Save na L jubljanskem polju oviralo odtekanje in je zato prihaja lo v grezajoči se barjanski kotlini do zam očvirjanja, ojezerevanja, usedanja apneniške polžarice in tvorjen ja šote. P ri tem so ponekod bolj ob robu nasta ja la rudninska »nizka barja«, to so običajna barja , prep lav ljena z ilovicami, peski in prodi (takšni so prostori ob Cornovcu, Malem grabnu, Iški p a tudi ponekod ob L jubljanici. Drugod pa so se tvorila »visoka barja«. To so bila zaradi šote nabuhla barja , ki so kasneje z zniževanjem voda in p rhnjen jem šote u p ad la pod višino »nizkega barja«, kot je to prim er v osredju L jubljanskega barja . Dvestoletne »melioracije« so k ljub neprav iln i zasnovi nekoliko zniža­ le vode na B arju in s tem zm anjšale poplave in zam očvirjenost »nizkega« in »visokega« b arja (16). Nasploli pa je tud i v sedanjosti ostalo celotno Ba rje še dalje zanem arjeno in malo koristno za km etijstvo. Ker je odtok po L jubljanici in G rubarjevem prekopu omejen, je možno m eliorirati B arje samo z regulacijo barjanske L jubljanice in njenih pritokov ter z izvedbo nasipov in črpaln ih kaset in jarkov po Barju, k a r p a je, zlasti na »visokem barju«, izredno drago in težko izvedljivo. Zato se skuša »nizko barje«, ki je sedaj višje od nekdanjega »visokega barja« urediti za km etijstvo in druge namene, bodisi s črpanjem voda, nasipavanjem ali drugače, glede »visokega barja«, p a bi ga bilo nem ara bolje p repustiti zam očvirjanju ali ojezeritvi. G lavna škoda v km etijstvu n asta ja na B arju od previsokih voda, zlasti spom ladi in jeseni, ter zarad i nemožnosti obdelave polj in posprav­ ljan ja pridelkov na Barju. Vsi dosedanji poskusi cevnih in jarkovnih odvodov voda n a B arju so se izjalovili zarad i devetmesečne spom ladan­ ske in jesenske visoke vode L jubljanice in pritokov, ki so previsoke za melioracijo B arja (16). Glede na to, da se osnovni nam en osuševalnih del na L jubljanskem b arju : p rip rav a zemlje za km etijsko rabo ni popolnom a obnesel, bi bil lahko eden od načinov za sanacijo ponovno nasipavanje, s čemer bi dobili nova gradbena zem ljišča v južnem delu Ljubljane. O tem, da se bo z nasipavanjem odpadkov izboljšalo stanje terena, po trju je poročilo ZRMK (17), ki navaja , da bi b ila po konsolidaciji terena nosilnost nasipa iz odpadkov do 3-krat večja (pri višini 3—4 m), kot p a je sedaj. Nova vrednost območja in drugačna nam enska izraba p a bi bile predvsem odvisne od uporabljene tehnologije, za k a r p a je po trebna vrsta tem elji­ tejših in dolgotrajnejših raziskav. Seveda je ureditev tu d i odvisna od bodočih potreb na tem območju m esta, ki p a jih danes ne moremo n a­ tančno predvideti. U poštevati je tud i treba, da bo proces nasipavanja in konsolidacije tra ja l 25—30 let. Menimo, da bi bil glede na okoliščine v L jubljani in na B arju n a j­ ustreznejši prostor za centralno odlagališče odpadkov med spodnjim Cornovcem in L jubljanico. Lo območje bi postopoma prom etno odpirali. O dpadke bi delno sortirali, zemljišče bi bolj p litko odkrivali, odpadke na njem bi brez drenaže srednjetežko zvaljali in ga zatem prekrivali s ‘4 m do '/2 m debelo p lastjo humusa. B arjanski jark i, k i so m orda v ceveh ali zasuti, bi služili za odvod površinskih voda v Ljubljanico. Ta zem ljišča bi bila s tem popolnom a m eliorirana, osušena in poplave odpravljene. Prednosti, k i smo jih navedli in k i jih daje rešitev, so bile potrjene tud i v razpravah , ki jih je organizirala Skupščina m esta L jubljane (dec. 1974, febr. 1975) in v katerih so sodelovali: Zavod za vodno gospodar­ stvo SRS, san itarna inšpekcija SRS, biotehniška fakulte ta , faku lte ta za arh itek turo , splošna vodna skupnost L jubljanca—Sava, Zavod za spo­ meniško varstvo SRS in drugi. Č eprav štud ija še ni dokončana, njeni izsledki po trju jejo , da je potrebno posegati v okolje prem išljeno, k a jti le tako varujem o in istočasno izboljšujem o okolje. D ruga pomembna ugotovitev p a je, da ne smemo zapostav lja ti historičnih rešitev, ki so lahko k ljub razvoju najsodobnejših rešitev še vedno sodobne v danem, specifičnem prostoru. 9 G e o g r a f s k i v e s t n i k 129 Literatura — Bibliography 1. Kingley E. M. 1970; A Conceptunal approach of waste control, Ecistics, Atene. 2. The American City, sept. 1970; R ecycle Land with Refuse. 3. Morzov N. Y. 1963; Society and Nature as Parts of a Whole, London. 4. Anučin Y. A. 1972; Teoretičeskie osnovy geografii, Moskva. 5. Lah Avguštin 1973: Makrosistemi in okolje, 1. del, Družba in okolje, Ljubljana—Kranj. 6. Tarman Kazimir 1965: Živi svet prsti, zbirka Planet, Cankarjeva za­ ložba, Ljubljana. 7. Man and Environment 1972: uredniki Robert H., M cCabe, R. F. Mines, Miami, Prelim inary edition. 8. Butina Dušan, 1975: D ejavnost javne snage s posebnim ozirom na potrebe in perspektive razvoja mesta Ljubljane, diplomska naloga FAGG, Univerza v Ljubljani. 9. Vrhovnik Ivan, 1933: Trnovska župnija v Ljubljani, Ljubljana. 10. Komunalno podjetje Ljubljana, 1972: Rebalans razvojnega programa. 11. Smelt, 1974; Gradivo za lokacijsko razpravo o sanitarnem deponi­ ranju mesta Ljubljane. 12. Eko indok, 1975: Eco Corner, Kruti odpaci, Vol. 3. Referalni center sveučilišta u Zagrebu. 13. Ljubljanski urbanistični zavod 1972: Končni obseg in sanacijski pro­ gram odlagališča smeti na Cesti dveh cesarjev. 14. Ljubljanski urbanistični zavod, 1974: Raziskava alternativnih lokacij za sanitarno deponijo v območju ljubljanske regije. 15. Gradbeni center Slovenije, 1971: Zbiranje, sežiganje in odvoz od­ padnih snovi. 16. Zveza vodnih skupnosti Slovenije, 1975: Vodno gospodarske smernice za glavno odpadišče Ljubljane na Barju. 17. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, 1973: Poročilo o vplivu odlagališč smeti na Ljubljanskem barju na bodoča tem eljna tla. 18. Melik Anton, 1946: Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem. Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, prvi razred, dela 5. 19. Zavod za analize in cene, 1969: Razvojni program odvoza smeti in odpadkov v obdobju 1970—1975. 20. Center for Environmental Study, 1971: Solid Waste Control, Grand Rapids, USA. 21. Radinja Darko, 1974: G eografija in varstvo človekovega okolja, Geo­ grafski vestnik XLVI, Ljubljana. 22. Aplikacija metode REQM za kontrolo emisij odpadkov in kvalitete okolja, 1973, ciklostirano gradivo, Univerza John Hopkins, Urbanistični in­ štitut SRS, Ljubljana. 23. Kokole Vera, 1974: Novi pogledi na proučevanje okolja, Geografski vestnik XLVI, Ljubljana. 24. D onella H. Meadows, Denis L. Meadows, Jorgen Randers, W illiam W. Behrens III 1974; Meje rasti, poročilo za raziskavo rimskega kluba o težav­ nem položaju človeštva, Cankarjeva založba v Ljubljani. 25. Vadnal Alojzij 1974: Meje rasti. Naši razgledi, 22. november. 26. Kuhelj A. 1971: Leto 2000, redna knjiga Mohorjeve družbe, Celje. 27. Land Use and Landscape Planning 1973, Urednik Derek Levejoy. 28. Papanek Victor 1973: Dizajn za stvarni svijet, nakladni zavod Marko Marulič, Split. 29. Lah Avguštin 1964; Analiza družbenih razmer na Barju, Geografski obzornik XI/4. Ljubljana. 30. Lah Avguštin 1965; Ljubljansko barje. Problemi urejanja in gospo­ darskega izkoriščanja v obdobju 1945—1961, SAZU, D ela 19. 31. Melik Anton 1927; Kolonizacija Ljubljanskega barja, Ljubljana. 32. Škerjanc Noel 1970; Mestna četrt Krakovo v Ljubljani, Geografski vestnik XLII, Ljubljana. 33. Brian J. L. Berry, et al. 1974; Land Use, Urban Form and Environ­ mental Quality, The U niversity of Chicago Department of Geography re­ search paper No 155, Illinois. THE PROBLEMS OF ENVIRONMENT AND OF THE SOLID WASTE IN THE CITY OF LJUBLJANA Milan O r o ž e n - A d a m i č — Boris P l e s k o v i č (Summary) The hygienic and esthetic aspect of the problem of waste emerges with the very beginning of the creation of larger settlements. For a long time the needs and the aims of society wanted m erely to find the most efficient and economic means for the waste removal. In present time the endeavour to have the waste used again is becoming more and more w idely accepted; materials which in one process of production were thrown away may serve as raw materials in another process, etc. Modern time considers the question of the quality of environment to be of great social significance. It is therefore necessary that all persons concerned, especially those who create waste, as w ell as the wider public participate correspondingly in the process of the solution of this problem. The preservation of environment is usually looked upon from a too static point of view. We must think how to reach more actively into environment by removal, correction, and rearrangement of negative elements, with the basic intention to find a suitable exploitation and arrangement. The waste is created constantly, regardless of the form of production. It may be defined as a certain mass of w idely different materials which con­ tains also a quantity of energy. The man, like all living organisms, lives in an environment, with it, as well as against it. The organized removal of waste was started in Ljubljana in 1924. The mechanized work was introduced in the waste removal after 1955. In Ljub­ ljana, the system of waste removal is comparatively simple; it may be fixed into the following phases: keeping, collecting, removal, and deposition. The quantity of the waste has increased greatly parallel to the growth of the town. In 1973 there were already 440.000 m3 of waste. The specific quantity of waste per inhabitant was 1.43 kg in one calendar day. We must add, how­ ever, that these numbers do not include a large part of industrial waste for which no data are available. At present the waste collected in the town of Ljubljana is deposited in three smaller deposit areas which are now already more or less filled up. It has therefore become urgently necessary to find a new solution. For this reason it has been decided that in the first phase of our work we must find a sufficiently large place suitable for a sanitary deposition of waste. In our search for such a place we have been led by a number of factors which have influenced decisively our selection (ground-water, the pre­ sent exploitation of ground, closeness to settlements, distance from the town, the influence of location upon environment, etc). We needed a comparatively large place for the deposition of waste which could be used over a period from 25 to 30 years. Äs a result of our study we have found Ljubljansko barje (Ljubljana Moors, south of Ljubljana) to be the most suitable place for the sanitary deposition of waste. This location is not far from the pre­ sent waste deposit area, it is near the town, and above all the deposition of waste may be here combined with the sanation of larger surfaces that are very interesting to the town. In agreement with the sanitary regulations the waste w ill be here deposited, with the aid of a suitable technology, up to a height of 3—4 m; this stratum of waste w ill afterwards be covered with building material and soil. In this w ay this area w ill gradually become readap­ ted and made ready for new forms of exploitation. Altogether it will be possible to deposit here about 6 m illion m3 of waste. This w ill cover the need of the town till the year 2000. The plan for this area foresees also the gradual introduction of mechanization for the selection of waste and for the pro­ duction of some raw materials. D etailed researches in these developments are still being made. The problems and solutions which in our study have been given only briefly have been discussed and accepted in larger professional and public conferences organized by the assem bly of the town of Ljubljana.