List 30. m v • lecaj LVII i f in na Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr za četrt leta 90 kr poŠti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje po dom 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Ljubljani plača na leto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto trikrat 16 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani - julija Politiški oddelek. > a tako » da MWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWW* WWWWWWWWWW9 WWWW popust. se za manjše pivovarne določil Proti tem nasvetom vseh Uveljavljena nagodba. Vse javno mnenje v naši državni polovici se bavi katero so bile konsumne slojih prebivalst pa Tudi dasi ne toliko, da nastal močan odpor v desnica se je ustavljala se bilo vladi bati za njene predloge nameravano zvišanje teh da se s s cesarsko naredbo z dne 17. julija, brez sodelovanja parlamenta uveljavljeni davke nanašajoči se nagodbeni zakoni. , Ti zakoni imajo veliko politično na in posledica tega je, konsumnih davkov deloma opustilo Nameravano zvišanje davka na žganje se noma opustilo j dasi popol se človek z obdavčenjem tega m gospodarsko strupa iz etičnih razlogov še najprej sprijaznil in dasi » dodamo še ^ w —- važnost in je torej umestno, da svojim, v zadnji številki v političnem pregledu" izrečnim opomnjam nekaj besedi. Vsebina uveljavljenih zakonov ni nikaka novost za politični svet. Ta vsebina je znana iz nagodbenih predlog, katere so bile kmalu po nastopu Thunovega mini- žganje preneslo pivo in sladkor zvišanje za kacih 10 kr. laglje, kakor strstva v 1. 1898. predložene državnemu zboru, a v koliko se uveljavljeni zakoni razlikujejo od tistih predlog, je talioi kakor je Davek na pivo se je po uveljavljenem provizornem zakonu zvišal samo neznatno. To prav za prav ni nikako zvišanje, ampak le neko zaokroženje. Dosedanji davek je novi pa znaša 17 kr. sladkor pa se je izvedlo prav namreč znašal 16 7 kr » Zvišanje davka na bilo prvotno nasvetovano. Davek se zvišal za šest goldinarjev od vsacega metrskega stota kakor smo poročali že v zadnji številki. j znano bilo že iz raznih izjav finančnega ministra. Najbistvenejši razloček mej omenjenimi predlogami in mej sedaj provizorno uveljavljenimi zakoni tiči v do- Razloček mej uveljavljenim zakonom in mej prvot ločilih glede zvišanja konsumnih davkov. V prvih pred- Dimi predlogami je torej ta, da se je hotelo občinstvu logah nasvetovano zvišanje konsumnih davkov se namreč samo deloma izvedlo in ne popolnoma natovoriti dosti večjih bremen, kakor se je to v resnici zgodilo s provizornim zakonom i Po lanskih predlogah se je nameravalo, zvišati vse , na sladkor, na pivo in trifglavne naše konsumne davke Posledica te premembe efekt je da bo seveda finančni na žganje Davek na sladkor se je imel zvišati od 13 gld. na nagodbenega zakona ves drugačen, nego je bilo prvotno proračunano. Dohodek bo veliko manjši. Prvotno bilo proračunano, da bo znašal finančni efekt celih 19 gld. metrskega stota, dočim bi ostala za bonifikacije 45 milijonov goldinarjev na leto in je vlada nameravala eksporterjem namenjena svota letnih devet milijonov gld. iz dohodka od žganja odkazati posamičnim kronovinam primerne svote, kar se sedaj ne zgodi. Druge dežele to ■ morda obžalujejo, kranjska dežela pa je lahko zadovoljna, nespremenjena. Dosedanji davek na žganje j ki določen za kontin gentirano žganje na 35 kr. za vsako hektolitersko sto pinjo alkohola, in za nekontingentirano na 45 kr. se je da se zvišanje davka na žganje ni izvršilo. Vlada je sicer nameravala, od dohodka tega davka prepustiti naši deželi po prvotni predlogi imel zvišati za 15 krajcarjev torej 300.000 gld. na leto, ali doklade na žganje nesejo veliko na 50 oziroma na 60 krajcarjev. več in naša dežela bi bila prišla v največjo finančno Končno bilo nameravano od 16 7 kr. za vsako hektolitrsko stopinjo ekstrakta na zvišati davek na pivo kalamiteto in bi morala zvišati doklade na zemljiški davek in na druge davke, če bi se ji bile vzele doklade na žganje Prvotno je vlada nameravala z višjimi dohodki od konservativcem bi bilo to seveda všeč, toda za nas bi bilo to nameravanih konsumnih davkov plačati vse tiste potreb- Jak° slabo âèine. kajti potem bi iz Štajerske in iz Koroške najbrž katere smatra za neizogibne!: zvišanje uradniških plač, zvišanje častniških plač, zvišanje služabniških plač in razne vojne potrebščine. To se z davkom na sladkor pač ne bo dalo doseči in vsled tega se bojimo, da se kon- noben slovenski poslanec ne prišel v aržavni zbor Srbija Vse okolnosti kažejo da razkralju Milanu njegov naklep ne posreči Sedaj ves svet prepričan atentat listov. v se da je nekaj uprizorila policija sama, samo v Avstriji je kateri so na tako niz em stališču, da dajejo sibakemu summ davki kmalu zvišajo, zlasti ker je Ogrska poleg dogovorjenega davka določila zase še posebno doklado. generalisimusu potuho Vprašalo se bo čemu pa je Milan 'al ga je. Toda nagodba, kakor se je uveljavila, ni samo ve licega gospodarskega, nego tudi političnega pomena. potreboval atentat Odgovor na to je lahak : Potreboval da ugonobi svoje politične nasprotnike. Obrenovićem se maje i in bi se zlasti Milana rad prestol odkrižal Narod jih Milan uveljavljenjem nagodbe edel ad absurdum. Nemci parlamenta je nemška obstrukcija speljana računali, da se nagogba brez t do grla in , da se v sedanjih razmerah, z nor- so ne uveljavi in zato so hoteli z obstrukcijo malnimi sredstvi, ne mora je zanj s prest« dolgo vzdržati , a ohranitev prestola življensko vprašanje Ako pahne narod njegovega sina sta izgublj oba kajti denarja nimata čisto nič preprečiti in zadrževati zborovanje drž. zbora, dokler vlada ne odstopi in se ne ustvari nova večina brez Čehov pac pa ima Milan trideset mi dolga resti torej ako se mu zapro srbske blagaj so se in Slovencev. Nadejali svoj namen, ker je ogrska obstrukcija imela srečo ter je da se ga ne podrine Srbij e naj dobi ob-Prva stvar zanj je a ker se iz lepa ne toliko bolj, da dosežejo more vzdržati, zato poskuša to iz grda. NaroČil je atentat, da ima povoda, nastopiti proti radikalni stranki in da pokaže strmoglavila Banffyja. Ali računi nemških obstrukcijo- nistov so se izjalovili. Nagodba se je četudi le provizorno uveljavila besede, Wir konnen warten! svetu, da vladajo v Srbiji take zazmere, da je opravičena poraba najgrozovitejših sredstev. Ta naklep pa se je Milanu ponesrečil, ker ni bil dovolj prevideu. Razglasil je obsedno stanje vlada zdaj lahko Nemcem ponavlja ošabne in ustanovil naglo sodišče, ki naj velja tudi za dej so ki jih je nekoč Sehmerlung zaklical Slovanom: se zgodila pred atentatom. To je tako gorestasno, da obsoj ta A orak vse kulturne države in dasi se drže vse stališča da nimajo pravice se vmešavati Politični pregled. Srbij car so na ender svarile Milana posebno odločen in v notranjepolitične zadeve naj ne gre predaleč. Ruski jaien način pokazal kako mnenje ima o Milanu Ta je srbskega poslanika v Petrogradu Proti 14 1 Nemške obstrukcijske stranke so za- 14. generala Grniča odstavil in degradiral češ 1 da je apleten v čele veliko akcijo proti uveljavlienju nagodbe s pomočjo Sklicuje se na besedilo ustave in preziraje popolnoma, da so zaroto proti njemu, ruski cai pa je Grmiću podelil visok ;ed one same prepreč onemogočile sklepanje o nagodbi v dr lasa pra žavnem zboru, skušajo dokazati da zgodilo kršenje ustave pravi državni prevrat in ker je novi davek na sladkor jako trd, najdejo pri svojem občinstvu poslušna ušesa. Ne da se tajiti, da je v nemških krajih nastalo prav mogočno gibanje, katero je zlasti nevarno zategadel, ker tudi socialni demokratje in ga zagotovil, da mu Milan ne sme skriviti nobenega Te okolnosti so prisilile Milana, da postopa nekoliko pičnejše, kakor je iz začetka nameraval Moralno je bil pri da se bodo obravnave naglega sodišča javno prisostvovati tudi diplomatje oii- moran dovoliti vršile in da jim bodo smeli roma njegovi pooblaščenci se ne bodo Tako se bode ljudj preprečilo da kar kupoma masakrirali, kakor je name svoje batalj organizujejo Zdaj se oglašajo najprej občin ski sveti nemških mest s protesti proti nagodbi. Ti papirnati raval razkralj Milan, obsebi pa je umevno, da se bode delalo s krivimi pričami in s fahificiranimi pismi. Ker Milan pravih protesti protestov vladi ki pač ne bodo delali posebne preg dokazil se tudi sklepajo na nemških shodih se jej ni bati. proti zaprtim radikalcem nima, poslal ministra Vukašina Petrovčica k Taušanoviču in Vsi ti protesti imajo zgol akademičen pomen. Drugače pa ječo in jima je ponudil svobodo Če se psimeno finančnega Pasiču v žeta z gibanjem socialnih demokratov. Ako ti razburijo mase, potem to odločno odbila 3--------I---) * ---- - - ~ . w ^ , ^V W X LU VU V £JIM * \ iit UU , razpustiti radikalno stranko in se izseliti iz Srbije Oba sta utegnejo nastati resni viharji. In vse kaže, da jih hočejo res razburiti, in da se pripravljajo na nekaj posebnega. „Arbeiter Zeitung" je te dni rekla, da na jeseni hočejo socialni demo- Milan je sedaj v največji stiski in si ne ve pomagati na nobeno stran. Umevro je, da je ves svet ra- kr at j e poskusij posrečilo videti pred seboj drugo vlado To vdrugič to isto k pomeni, da morda Milan doveden, kako izteče stvar, značilno pa je, da prodir spoznanje, da največji element nemira v Srbiji je povsod azkralj se jim je za časa Badenij Mirovna konferenca v Hagu končana in o Volitev delegacij da skliče vsaj za nekaj časa državni zbor îacija. Ta bo letos imela Na jesen bo vlada primorana njej se lahko reče, da so krožila gorovja in da se je rodila da se izvoli dele kajti potreba ) miš Sklepi zapisnik obsega: Konvencij konference so jako majhnega pomena. Zaključni glede mirne poravnave medna naloge ker Nemci vedo i rešiti jako važne rodnih prepirov; konvencijo glede vojne na kopnem; konven stisko, da bi morala pred njimi kapitulirati. Nemško časopisj agituje sedaj za to, da bi nemški poslanci preprečili izvolitev radi državo spravili v tako cijo, s katero se razteza genevski dogovor 1864 tudi delegacije z obstrukcijo in s silo. tem bi se onemogočilo na pomorsko vojno ; tri izjave, s katerimi se prepoveduje me tanje eksplozivnih tvarin iz zrakoplavov, raba takih kro dovoljenje skupnega državnega buigeta in bi prišla monarhij res v veliko stisko. Vladni krogi upajo, da si Nemci to stvar eksplodirajo v človeškem telesu in raba strupenih končno je izrečenih več želj glede se premislijo Tega mnenja tudi dr. Ebenhoch glede pravic in dolžnosti nevtralnih držav za časa nižanja vojskih bremen svojem listu „Linzer Volksblattu" da bo opozicija svojo nana armado in na trozvezo opustila piše v kalibra pušk in topo glede glede za mero iz ozirov na krono privatno lastnino na morju. Manj se že skoro Zajedno pa grozi Ebenhoch, da bi si v nasprotnem slučaju vlada lahko pomagala s tem, da bi posegla diplom, to se pravi, liti državne poslance da dala deželnim čehom nazaj na oktobrski zborom pravico vo- veljave genevske konvencije ni da svetovne razmere ôe dolgo niso take, da bi mogli misliti na občno tudi moglo skleniti. Iz revnosti teh sklepo izbaj in Poljakom kakor nemškim razoroženje. Francija. obravnave v Dreyfu Za dan augusta je določen začetek zadevi pred vojnim sodiščem v Ren '263 nesu. Zanimanje za to obravnavo je na Francoskem seveda velikansko. Pred vojnim sodiščem se razvije cela ta afera in bo ves svet zamogel opoznati, kaj je resnice na raznih obdol- • ^ « žitvah. Poklicanih je nebroj prič, mej njimi tudi bivši major Esterhazy, čigav izpored, da je on falstificiral tisto listino, na katere podlagi je bil Dreyfuss obsojei, je postala usodnega pomena za Dreyîussove nasprotnike. zavladala velika nezadovoljnost, toda sedanja vlada ne dopušča predlog državnem zboru je bil vsled tega podan nujni i naj se stvar preišče. Pri dotični razpravi vitez Jaworski izjavil, da mora iti preiskava do skrajne meje, naj se zgodi kar hoče, naj bo kompromietiran kdor hoče. Usque ad finem je vzkliknil stari gospod pate generaliteti je seveda tično in ta usque ad finem je postal krilata beseda. nikakih agitacij več, niti Drefussu v korist, niti proti njemu. Eazni generali in drugi častniki, ki so rogovili proti Drey- fussu ali so se zapletli v agitacijo proti njemu, so bili pre- odstavljeni, mej njimi tudi general Negrier, član Izvoljen bil takrat poseben odsek, ki imel w nalogo, iti usque ad finem. Ta odsek je imel 12. tebru varja 1892. 1. svojo prvo sejo, v kateri se je zopet od mescem ali ločil » da pojde usque ad finem. To je bila prva in ob najvišjega vojnega sodišča. Iz tega je razvidno, da hoče vlada jednem zadnja seja tega odseka. Nikdar več se ni sešel. na rsak način in za vsako ceno narediti konec vsem agitacijam tako za Dreyfussa kakor proti njemu. Sodišče naj govori in potem naj bo mir. Preiskava se niti začela ni, kaj še, da bi se bila dognala Kitajska Evropske velesile so si začele razdeljevati Ko je petem 1. 1895. poslanec Steiner v državnem zboru zaropotal, kaj da je s preikavo, zakaj se ne vrši, zakaj ne gre usque ad finem, Kitajsko Rusi, Angleži, Francozi, Nemci in v zadnjem času 11C UB^UC au uucm' mu Predsednik dotičnega celo Italijani so se polastili lepih kitajskih pokrajin. Kitajska odseka še odgovora ni dal, pač pa je sklical odsek zopet vlada se je zdaj tega naveličala in se hoče upreti razdeljevanju na sejo, Toda od te seje so izostali poljski in konserva njenih pokrajin. Ker je pa sama za resen odbor preslabotna, tivni kavalirji m tako sklenili je zvezo^z naprednimi Japonci. Ti so v Aziji mogočen faktor in tudi nič prav prijazno ne gledajo, kako se evropske države polastujejo pokrajine, na katere so že dolgo mislili oni tista seja ni bila sklepčna. Vsa stvar zdaj počiva in bo počivala » usque ad finem Ali je tedaj krivično, če se trdi, da se borza čez vse sami. meje dopustnosti ščiti? Predrznost teh borzijamcev, niso druzega nego igí^í.ííÍSÍÍSÍÍÍÍÍÍíííííí% špekulantje in parasiti, presega v resnici vse meje. Leta 1895. dne 4. novembra so zopet na umeten in goljufiv Obrtnija. ................................ •«kiwi način uprizorila znatno padanje kurzov na borzi. Borza. zadnjih letih se čuje tudi pri nas mnogo tožb o borzi. Slovenske stranke so vse jedine v nasprotju proti borzi in so to pri raznih volitvah na pr. pri volitvah v državni zbor 1. 1891 tudi odločno povdarjale. Svojih obljub še niso mogle izpolniti. Vladajoče državnem zboru sta bila nekaj dni pozneje zopet stavljena nujna predloga, naj se stvar preišče in naj se provzročilci tiste katastrofe kaznujejo in zopet se ni zgodilo ničesar. Kako se tako padanje kurzov provzroča, za to naj navedemo jeden vzgled. Meseca aprila 1895. je takratni železniški minister razmere tega ne dopuščajo, sicer pa je znano, da so Guttenberg izdal ukaz » na] se železniška ravnateljstva ravno najmerodajniši krogi ako jih sodimo po njihovih besedah zelo nenaklonjeni obdavčenju borze. pri izdatkih strogo drže proračunov ne prekoračajo. m naj teh nikakor Akcije državnih železnic so bile takrat po kurzu L. 1896 se je v našem borze. državnem zboru zadnjič vredne 356 fl. 50 kr. Špekulantje i ki so se združili ad govorilo o obdavčenju imenuje borzni davek, to ne zasluži tega imena. Avstrij kajti to, kar se dandanes hoc, so raznesli govorico » da bilančna poskušnja izka zala deficit. Lastnike teh akcij je ta vest vznemirila » ski borzni davek 1. 1895 niti jednega celega milijona a ko so jo nekateri dunajski listi kot resnično zabeležili goldinarjev ni nesel, dočim borzni davek v Nemčiji padli so kurzi na 34.650, torej za 10 Združeni špe isto leto nesel državi 26 milijonov mark. A kaj se je kulantje so takrat zaslužili nad 1,500.000 gld. takrat slišalo z vladne stvari? Da je treba borzo pod preti in ojačiti. tem pa, ko se nič ne zgodi, da se sleparstvu i na borzi naredi konec, in da se borza primerno obdavči > Spominjajmo se i kaj se zgodilo dne 14 novem- propadata trgovina in obrtnost. Obrtnikom se davki zvi bra 1891. na Dunaj. Takrat so provzročili na borzi silno paniko. poljski Bili aristokratje šujejo od leta do leta in nihče se ne zmeni, če jih zma so nekateri guje in če jih sploh ne morejo plačati. Kdor ne plača » jzmej vorski » njih, pri na čelu jim sedanji vodja desniče vitez Ja- tistega zarubijo in stvar je končana. cesarju v avdijenci tej avdijenci je „N Kako je obdavčen borzijanecin kako drug državljan W. Tagblatt" priobčil poročilo, ki je bilo v svrho bor- to se da pojasniti z jednim vzgledom. znega manevra tendencijozno zasukano. Rečeno je bilo drugem okraju na Dunaju je bila lani prodana cesar izjavil, da pride do vojne, česar pa cesar hiša in sicer za 400.000 gld. Kupec je moral plačati da se nikdar rekel ni- To je provzročilo » da padli vsi kurzi pristojbine 3Va %, kar znašalo 14 000 gld. in plačati in da so poljski kavalirji in njihovi sokrivci spravili mi- je moral 25% doklade od te pristojbine, kar je znašalo lijone v svoje žepe, milijone, ki so bili ljudstvu tako- 2500 gld., vsega skupaj torej za nakup hiše v vred rekoč iz žepa ukradeni. nosti 400.000 gld. plačal državi 17.500 gld. 264 Ako kupi danes kdo na borzi za 400 000 gld. vrednostnih papirjev plača za vsakih 5000 gld. kupnine 16 kraj- njereji. živinoreji obrača javnost največjo pozornost ko Konj i najlepša in najplemenitejša žival, zanima carjev borznega davka torej v tem slučaju 8 gld. Jeden ne samo živinorejca, temveč tudi občinstvo v obče, bodisi 17.500 gld., drugi pa isti stvari! gld Kolik razloček v jedni in več ali manj v tem oziru interesirano. Država rabi za konjenico tisoče in tisoče sposobnih konj, radi tega je Ako nakupi kdo danes nepremičnin s kupno pogodbo, naravno, da naj so te nepremičnine kakršne koli i mora pri kupnini mnenje pa 400.000 gld. po lestvici III. plačati od vsakih 4000 gld. čarstvo, zašla preialeč. Reja težkih konjerejce gmotno podpira. Skromno naše , da je država, vzemši v zakup celo žreb- katerih niti po 25 gld, torej v tem slučaju, 2500 gld. Mej tem, ko torej pri kupnini 400.000 gld. mora jeden eksemplar ne asentira erar 1 konj, gotovo lepše uspe vala i ako govorili tuli interesentje večjo besedo. trgovec ali fabrikant plačati 2500 gld. zemljiški ali hišni Ogromne svote troši erar za vzdržavanje žrebcev, mrzlo-posestnik 17.500 gld. pla'a, borzijanec celih 8 gld. avstr. krvnih in toplokrvnih. Tukaj bi kazalo štediti na ta način, veljave. da država porazdelila ves arzlokrvni materijal v $ To pa velja samo o kupčijah, katere se dajo doka- vešče konjerejce, dovolivši jim primerno subvencijo. mej Ko- zati. O drugih ne. O drugih država sploh nima ničesar, njerejci bi se vadili samostojnosti ter bi napredovali v Ko je dunajska tramvaj, ki vredna milijone, reji i seveda v začetku bi se moralo skrbeti za potrebni prešel iz rok žida Reitzesa v roke Lânderbanke, ko je poduk. Kmet rabil žrebca za poljsko delo in domača bila plačana kupnina več milijonov, ni bil plačan tako se je vsaj v državnem zboru trdilo in nihče ni temu lenarenje v depotu ; dela vajeni žrebci, opravila, kar bi sigurno boljše naaj uplivalo, kakor večno se zadostno gi vporekal noben krajcar pristojbine. Te razmere niso zdrave in zato se mora vedno po naj bljejo na prostem, bi zaplodili krepek, zdrav in čvrst iz ka- rod. Drugače je seveda pri srednjetežkih konjih navijati zahteva, naj se borza kar najstrožje nadzoruje, tenh se rekrutiraja kavalerijske in artilerijske remonte, naj se vsaka sleparija brez usmiljenja kaznuje in naj se Tu je vojaško vodstvo kolikor toliko blagodejno, predno za kupčije na borzi določi primerno visok davek. bi tudi tukaj erar izlahko bolje izbiral pri žrebčarskih § » ititlt ílftilIlifcdK^lfeftÉtlítfctfctltfcíltljlíífclfej^ ft ftftft ft ftftft ft ft ft ft V..............................................................................& oficirjih ; ako hočeš po živinoreji plodonosno delovati * treba je poleg veselja temeljitega znanja o živalskem n WWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWW& Pri vsaki priliki Kranjci svojo kmetijsko družbo Kmetijstvo. : Í& organizmu in vseh nanj vplivajočih faktorjih; tega znanja pa pogrešamo skoro do cela pri zdajnem osobju. Ker erar asentirane konje prilično dobro plačuje je jasno, da pobere vso boljšo tvarino. Konjerejcem ostajajo za pleme manj sposobne kobile, dočim nosijo boljše konjenike ter vlačijo topove. Tudi v tem oziru bi država Konjske dirke. * s ponosom omenjamo jo stavimo v vzgled sosedom i saj nam je tudi ona porok, da se naš kmet oprijemlje umnega gospodarstva. Toda naše kmetijstvo bi še veliko lahko samice veliko storila ki za konjerejce in zase i ako one lepše prospevalo, ako bi imeli tehnično izobraženih mož, ki bi delovali mej ljudstvom za ljudstvo. Jedina panoga kmetijstva, kateri se resnično posvečuje vsa skrb, je vinogradništvo. Čudimo se, da se za sadjarstvo in mlekar- vendar gotovo vrsto združevanja niti omeniti nisem slišal malo stori. Pač bi bil že zadnji čas, da bi mislim namreč živinorejske zadruge. Po vseh ostalih de se pri vajah in manevrih odlikujejo po svoji vztrajnosti ali drugih lepih svojstvih, dala konjerejcem v rejo s pogojem, da ji odredijo par sposobnih žrebet. Dasi se na Kranjskem snujejo vsakovrstne zadruge » stvo tako deželni odbor nastavil veščake za potovalne učitelje in želfth se te jako pridno snujejo zajvse panoge živinoreje tehnične voditelje v sadjarstvu, mlekarstvu5 pred vsem zapisnike vodijo večinoma brezplačno deželni živinozdrav pa v živinoreji. Veščakov, da nam primankuje, se izgovarjamo, dočim jedo domačini prisiljeni ptuji kruh. » niki vinoreja je gl del našega kmetijstva, kateri na Solnograškem katerih lepo število so namestile razun Kranjske vse alpske dežele. Konjerejske zadruge najlepše uspevajo er razprostirajo svoje delovanje po prinaša gotov ter znaten dobiček. Ona je za nas tako deželici. Naloga teh zadrug je, pospeševati rejo težkih velikega pomena, da bi najbolj zaslužila, da se ji posveti žlahtnih noriških konj, katerih čista kri se da zasledo- in se vglobi vanjo strokovnjak z dušo in telesom Kajti vati petdeset in še več let nazaj. Poprej so visoke cene še tedaj ko se bodemo držali gotovih načel in se zapeljevale konjerejce, da so v svojo škodo razprodajali približevali jasnim smotrom, se bode dvignila na zaželjeno najboljše plemenjake, dočim so se sami zadovoljili s slabšim materialom. Kajpada ni bilo lahko delo, združiti višino. Dandanes vlada pri nas v tem oziru, rekel bi, golo diJetantstvo Naj državo se vendar dežela dogovorila z konservativne in neverne konjeverce v zadruge. da se namesti nadzornik za živinorejo, podobno Najpreje so se zavzeli ideje napredni konjerejci in kakor za sosedne dežele, ta naj bi bil učitelj ter voditelj polagoma so se ji oprijemali navadni kmetje, katerim se živinorejcem, poučivši se temeljito o domačih aklimatizi- je namen zadruge obširno raztolmačil s potovalnim pre ranih pasmah, ter naj bi na podlagi istinitih razmer iz- davanji. Že zdaj bilježijo te zadruge lepe boljševal domača plemena uspehe m ni dvomiti, da dosežejo popolnoma svoj namen. Plačujejo na 265 Solr.ograškem za odstavljena žrebeta gavskega plemena povprečno 2 leta stara) pinc- za one konje i 200 gid srno jih namenili za pleme. Tu nam je » za leto stare mogoče izbrati za rejo najboljči material, tako da tudi 340 gld., za doraščene kobile 380 in več, za vprežene od potomcev upravičeno pričakujemo ugodnih uspehov, žrebce 680 gld. Te številke so povzete po lanâkem sejmu Dirke naj nam torej služijo poleg športne zabave v prvi v Saalfeldenu, od koder se je eksportiralo 980 glav na vrsti v to, da izberemo sposobne konje za rejo in tako Bavarsko. Nižje in Višje Avstrijsko Ne tega tako ob- celo konjerejo povzdignemo širno omenjal, da ne bi imeli na Gorenjskem vseh fak iorjev, potrebnih v dosego jednacega smotra. je dotakniti, predno preidem Sosedna nam Štajerska ki se nam lahko stavila nečesa se mi glavnemu predmetu, v mislih mi žrebetišče i Sv. v marsičem za vzgled, ima pripravna dirkališča v Žalcu, Ljutomeru, Mariboru in Gradcu. Na vseh teh se osobito odlikujeta Ljutomeržana, kmeta Bežan in Razlag, s svojo Jerneju na Dolenjskem imamo nekaj podobnega za lahke pri p rejo konje, kazalo šnika. toda brez vsacega tehničnega vodstva. Ne * Toliko, kolikor Maribor 7 zmore gotovo bela Ljubljana, vsled tega bi toplo priporočal konjerej na gorenjskih planinah napraviti žrebečjega pa- skemu odseku kranjske kmetijske družbe, naj uvažuje koder bi za pleme določena žrebeta našla zadosti moj nasvet glede konjskih dirk v Ljubljani. Slivnik tečne paše, se prosto gibala v sveZem vzduhu in naravno razvijala krepke ude? Nadzorstvo naj bi se poverilo vse, kako veščemu strokonjaku in ne polovičnemu konjskemu norcu. IšífcifoíilífcdMk A jfeífc A ifc * Ničmanj pripravna, kakor Gorenjska za čistokrv- 9 V^mIT^^ V^lpljf ^"^ftffiffiyty^^ Novice. nega Pincgavca » se nekatere dolenjske pokrajine, in v prvi vrsti ljubljanska okolica, za rejo dirkačev. Ta misel vodila že nekdaj naše može, ko so se še vnemali za konjske dirke na Vrhniki. Zdaj pa že vrsto let stvar spi, Osebne vesti. Go3p. profesor Simon Rut ar v Ljubljani je za daljnih pet let imenovan c kr. konservatorje centralne komisije za umetniške in zgodovinske spomenike. Rudniški svetnik g. Jos. Schmidt v Idriji je imenovan ne da se nam zdela nekaj odveč, temveč vsled naše nateljstva. višjim íudniškim svetnikom in predstojnikom rudniškega rav- Materialni upravitelj v Idriji komoditete. Št. Jernejske dirke še životarijo od leta do Koschin je imenovan višjim upraviteljem istotam leta, Alojzij toda zanimanje pojema tem ne zanemarjamo Pl. Prvi mestni komisar v Ljubljani g. Jakob Tome je imenovan samo najlepšega izmej vseh športov, temveč domačo jedva prerojeno konjerejo potiskamo na rakovo pot. Vzrok, da višjim komisarjem. novan Janko vit. Mestnim tržnim nadzornikom Bleiweis-Trsteniški ]e íme-Deželno- se vrhniške dirke niso obnesle, tiči zgolj v tem, da Vr- inženerjem. nika ni nikakor pripraven kraj zato. vladni inžener v Ljubljani g. Ivan P a v 1 i n je imenovan višjim Mestni inžener v Kraljevem Grradcu romir Hanuš Ja- Po našem skromnem mnenje spadajo take dirke bljani. je imenovan inženerjem pri dež. vladi v Lju- Premešceni so sodni pristavi gg Avgust Kette pred vsem v sr edišče dežele, v belo Ljubljano Čudom se je vsak tuj ec začudil, ako sem mu povedal, da je iz Kočevja v Ribnico, Alojzij Seliškar iz Trebnjega v Kranj, dr. Fran Mohorčič iz Idrije v Gornji grad, Matija Mrače Šoštanja iz Kozjega v Šmarje in dr. Henrik Neuberger iz Ljubljana jedina deželna stolica vesoljne Avstrije, ki nima v Ormož. — Sodnimi pristavi so imenovani avskultantje smisla za najlepši sport, dasi ni mogoče z lepa kje tako Friderik Nera t za Litijo Jos. Zupančič za Idrijo, dr. ugodnih predpogojev. Ni-li ljubljanska okolica kakor na- Herman Wat zul i k za Šoštanj, dr Teodor vit. Neupaner lašč ustvarjena za rejo čvrstega dirkača? Nimamo-li v za Velikovec, in dr. Fran Peitler za Kozje. Suplent na • ti Ljubljani dosti kavalir je v, ki bi našli na dirkališči večjo v gimnaziji profesorjem istotam Novem Mestu g. Fran Vadnjal je imenovan Zdravnik dr. zabavo, kakor pri kartah in pijači? Ne biva-li v Ljubljani sanitetnim asistentom pri dež vladi v Ljubljani Krajec je imenovan obširna vojaška posadka » katere častniki bi se gotovo Cerkvene vesti. Župnija Podraga na Vipavskem ogreli za stvar? Tudi širše občinstvo bi se navdušilo za je podeljena č g Gustavu Kollerju, dosedanjemu župniku 4irke ki so tudi za nižje sloje v večjih mestih nekaj prazničnega in slovesnega. Mnoge najimovitejše intelgen- na Babinem gusta polju Zlato mašo bode obhajal dne av- cije puščale denar doma, in marsikaterega tujca bi g. Janèz Germ župnik v Škociianu, Ljubljanski župan g. Ivan Hribar je šel za nam dirkališče privabilo. Ustanovni stroški naj nas ne strašijo, kajti lepo svoto bi gotovo darovalo poljedelsko ministrstvo ter du- nekaj tednov na dopust ln potuje sedaj po Ruskem. najski jockeyski klub. Kar vrhniška, napredka Vrhniška železnica. Lokalna železnica ljubljansko- pomenja za vrhniški trg novo dobo razvoja in bila 23. t m. slovesno otvorjena Težnj da se dirk, pa ni vredno, da se omeni. se trošilo za vzdrževanje Vrhniki in njeni okolici z razmerno lepo razvito industrij __1 F*_l____!»______• . 1 w za- gotovi 'železnična zveza, segajo precej daleč nazaj, a še bol Ne priporočam dirk samo kot sport, ampak mnogo leta 1897. podelilo se je deželnemu poslancu Ivanu Hribarj važna naloga dirk se mi zdi povzdiga konjereje, vrhniškim v družbi z deželnim poslancem Gabrijelom Jelovškom, županom z Ivanom Grudnom, c. kr. vpokojenim davkarjem Dirke naj v prvi vrsti vzbude mej ljudstvom zanimanje dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice iz Lju za konjerejo in naj mu omilijo najlepšo domačo žival katere vrline naj na dirkališču spoznava. Dirke naj slu i na Vrhnika Da se pridobe za gradnjo železnice po žij o v to 1 da spoznavamo pravo vrednost konja glede trebna denarna sredstva, ustanovila se je delniška družba, kateri je kot predsednik upravnega sveta na čelu baron Schwegel Ivan Hribar. Intere- kot podpredsednik pa ljubljanski žup zmožnosti m ustrajnosti, one naj bodo tako rekoči izpiti sentje prispevali so k gradbenim troškom s 50.000 goldinarj 2 66 in sicer deželni zastop kranjski 20 000 gld., kranjska hranilnica 17.000 gld., ostali interesentje pa 13 000 gld. Država je za to železnico prevzela poroštvo letnega čistega donosa, enakega štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžbeni kvoti prednostnega zajma v nominalnem znesku 400.000 goldinarjev, katerega bo poplačati v 76 letih, tako namreč, da bo, ako bi letni Čisti dohodek ne dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, dopolnila primankljaj državna uprava. Gradnjo železnice prevzela je domača trvdka Knez & Znpančič, ki je z delom 16. avgusta lanskega leta pričela ter vsa dela dobro in solidno izvršila, kakor je to potrdila tehnično-policijska pre-8kušnja nove železnice, ki se je ob navzočnosti organov železniškega ministrstva in generalne inšpekcije vršila dne 21. t. m. Gradnjo je nadzoroval c kr. višji inžener A Holesch. Železnica je jednolična ter je določena hitrost 25 kilometrov za vsako uro. Prva postaja je na Brezovici, kjer se nahaja lepo jednonadstropno postajno poslopje s pokrito verando, tovorno skladišče itd. ; potem sledi Log, Drenov Grič in kot zadnja postaja Vrhnikat, Vse postaje so prirejene za osebni in tovorni promet. Cela proga od južnega kolodvora ljubljanskega do Vrhnike je 19 3 kilometre dolga ; vožnja traja 51 minut. Otvoritev nove žoleznice vršila se je sijajnim načinom. Udeležili so se je mej drugimi namestnik železniškega ministra dvorni svetnik Wurmb, deželni predsednik baron Hein, deželni glav ar pl. Detela, predsednik in podpredsednik upravnega sveta nove železnice baron Schwegel in župan Hribar, podpredsednik državnega zbora dr. Ferjančič, predsednik kranjske hranilnice Luckmann, ces. svetnik Murnik, mnogi višji uradniki državne in južne železnice itd. Vlak je bil na vseh postajah slovesno sprejet, posebno še na Vrhniki, kjer je bil udeležnikom prirejen banket, pri katerem je bilo izrečenih mnogo napitnic — Podpora. Ribiško društvo v Ljubljani je dobilo 200 gld. državne podpore v društvene namene. — Ponarejen goldinar. V gostilni Uršule Colarič v Novem mestu je orožnik Fr. Murnik menjal petak ter mej štirimi srebrnimi goldinarji dobil enega ponarejenega. Krčmarica ga je dobila nevede kedaj, ker je imela ob semnju mnogo posla. — Litijske Slovenke poslale so družbi sv Cirila in Metoda 100 gld. pokroviteljnine. — Brzojav brez žice. Iz tržaškega svetilnika so one dni delali poskuse z brzojavom brez žice med Trstom in Benetkami. Stroj za odpcšiljanje brzojavov je bil nastavljen v tržaškem svetilniku, kakih 80 metrov nad morjem, med tem ko je drugi sprejemajoči stroj bil posavljen na Lloydov parnik v Benetkah. Poskusi so se prav dobro obnesli, :4 "V a - -Fi r. L*; ' ' i.il — Nova pošta se je ustanovila v Straži na Doit njskem. Za poštarico je imenovana gspd. Evgenija Endlicher. — Aretovanje. Konjač Fr. Ponikvar iz Peičenjaka je bil izročen okr sodišču v Novem mestu, ker leti nanj sum, da je prodajal pri raznih ulomih v zatiškem okraju ukradene stvari, ki so mu jih donašali tatovi. — Tržaški namestnik je minole dni potoval po Goriškem. Na tem potovanju je na vse načine prigovarjal ljudstvu, naj prisili poslance, da vstopijo v dež. zbor. — Zavarovalnica za življenje, za starost in rente je začela delovati dne 1. julija v Celovcu. Nova zavarovalnica je prav za prav podružnica nižje avstrijske zavarovalnice. Dež. odbor se je drznil določiti, da morajo prosilci za razpisano službo pri tem zavodu biti Nemške narodnosti. — Židovski slepar. Pred nekaj tedni oglasil se je neznan človek pri lastnici grajščine Statenberg v Dravski dolini. Predstavil se je kot pl. Engerlengy iz Budimpešte ter kupil grajščino za 150.000 gld. Zastopnik grajščakinje se je o kupcu reformiral v Budimpeti in ko je izvedel, da je Engerlengy solidna trgovska firma, se je kupcu izročila koj graj- ščina, dasi bi imel začeti kupnino plačevati šele v oktobru. Namišljeni Engerlengy je prevzemši graščino takoj začel prodajati les in živino, kar se je zastopniku prejšnje lastnice zdelo sumljivo. Še! je v Pešto in tam izvedel, da je kupec — slepar. Tega sleparja, ki se zove Saumel in ki je vtaknil nekaj* tisočakov v svoj žep, so vjeli v Poličanah in ga zaprli. — Slovanski visokošolci na Slovenskem. Razen; Čeških tehnikov in vseuciličnikov pride prve dni meseca avgusta tudi mncgo poljskih in srbskskih visokoŠolcev v Ljubljano. Naj bi jih po vseh slovenskih krajih naši rojaki primerno pozdravljali. — Prostovoljno gasilno društvo v Starem trga pri Ložu praznovalo bode 13 avgusta desetletnico svojega obstanka. VB * CJ J * S3 Et i H *> - ^ J . HS - " ■ EhS v — Praznik sv. Cirila in Metoda. „Naši Slogi" piše ugleoen duhovnik iz Istre mej drugim nastopno: Ephemerides liturgica, ta pod neposrednim nadzoistvom sv. stolice v Rimu izhajajoči obredni list, je odgovoril nekemu nadškofu, ki se je obrnil do njega prav rali praznika sv. Cirila in Metoda „Festum Ss Cyrilli et Methodii etiam ubi dieti Sancti sunt Patroni, amplius non potest de jure celebrari die 5. julii, nam .... Diximus „de jure", quia si privilegium expetaturr non dubitamus quin concedatur". (Vide Ephem. lit. an. XIII. pag. 365 ) Slovani zamoremc torej lahko dobiti privilegij, da bomo tudi nadalje dne 5. julija slavili praznik sv. Cirila in Metoda. Zato bi bilo prav nujno, da bi se vsa maša slovenska duhovščina obrnila skupno prošnjo do svojih škofijskih ordi-narijatov, ki nam prav lahko zadobe ta privilegij od sv. stolice, da namreč ostane pri nas dan 5. julija praznnik svetega Cirila in Metoda, kajti s tem se bo nadalje vspodbujala pobožnost v ljudstvu, ki se je takorekoč že priučilo, praznovati ta dan naših apostolov. — Demonstracija. Na dan svetega Mohora je bila v Rojanu pri Trstu običajna slovesna procesija. Ob taki priliki razobešajo verniki zastave Tudi v Rojanu se je tako zgodilo. Mej zastavami je bilo videti štiri pristnoitalijanske Župnik Jurizza je v cerkvi razobesil italijansko peterožarno zvezdor Djegovi verniki pa razobešajo kar italijanske zastave. — Električen tok ubil človeka. V prostorih med-parodne električne družbe na Dunnju se je včeraj prijelmon ter Penz, ker mu je padla lestev, za neko zbiralno p!oco ter bil takoj mrtev. Na mezincu desnice in na levem podplatu je imel mrtvec luknjice — Veliko poneverjenje na tržakem magistrat j. Bivši oficijal pri blagajni mestnega magistrata v Trstu Leopold Millatowich je okral mestno blagajno za 24000 gld. Poneveril je to svoto ne nakrat, ampak tekom let Pred dvema leti se je službi odpovedal in je izginil iz Trsta, a šele pred nekaj meseci je župan prišel njegovim sleparstvom na slel in stvar naznanil drž pravdništvu. Res, lepo gospodarstvo ! Pred kratkim so lahonski gospodje zapravdali 28000 gld., sedaj pa je dognano, da je mestni uradnik oškodoval občino za 24000 gld — Ivan Rendić. Znameniti hrvatski kipar, kateri je živel dolgo let v Trstu in vstvaril sa to mesto mnogo prekrasnih monumentov, se je moral umakniti lahonskemu fanatizmu in se je iz Trsta preselil v Zagreb. — Razkol na Goriškem. Mej goriškimi Slovenci je že dle časa tlelo pod pepelom. Čim je bila ustanovljena „Gorica" je prišlo do očitnega razpora, „Gorica" je, kakor smo že zadnjič omenili, prinesla poziv, naj dr. Turna odloži svoj mandat za deželni odbor, na kar je izjavil dr. Tuma, da tega ne stori, in prinesla je izjavo odbornikov političnega društva „Sloga", da se odpovedujejo mandatom. Vsled te poslednje izjave se je vršil dne 20. t. m. izreden občni zbor „Sloge". Udeležba je bila jako velika. Predsednik g. dr, Gregorčič je 267 I • » - ■ m m „ % ■»■. ■ ■ —t J": U . ■ k * • naznanil, da je na dnevnem redu samo volitev odbora. Neka- / * ■ Leri navzočniki so zahtevali, naj se pojasne sploh vse homa- leta se je izgubilo Izgubljene ladije. Tekom meseca maja letošnjega bržčas potopilo 54 jadrnic in 11 bije in naj se otvori debata, toda predsednik tega ni dopustil, parnikov, mej katerimi pa ni nobene avstrijske Vsled tega je nastal vihar in škandal. Mej tem se je vršila volitev. Izvoljeni so bili kandidatje dr Gregorčiča. Dobili so ogromno večino glasov, ker se pristaši dr. Turne volitve niso udeležili. Kako se množe ljudje v raznih državah Neka Grozen umor. Dne 24 t. m. zjutraj našel je po- preb. danes 38,228.969 francoska statistika iz leta 1810 našteva številke prebivalstva v tistih dneh Te številke se dajo prav interesantno primerjati z današnjimi, glase se tako le: Francija leta 1810 38,000 000 Italij 6,400 OOO, danes 31.855 123 sestnik Hudaklin v Suhadolu v bruskiški fari 26 letno Josi- Britanija (Anglija) 12,000 000, danes 39,134 166 pino Grubar umorjeno. Ležala je kacih 10 korakov od svojega 10,000 000 doma. Oblečena je bila samo s takoimenovanim ošpeteljem, prebivalstva 1887 Španija 16,956 000) Avstrija 19,000 000 (leta 1890 države 5,250 000 Rusij sicer pa je bila popolnoma gola. Razmesarjena je bila uprav 31,400 090 preb itrašno. Vrat jej je bil preboden, prerezan goltanec, na tilniku in na trebuhu je bila vsa razsekana. Istotako je imela težke rane na glavi in so bili prsti razrezani. V hiši je bilo vse krvavo. Postelja je bila krvava, na tleh so bile cele mlake krvi in tudi na oknu so se videli sledovi krvi. Sklepa se iz 41,359 204). Evropska Rusij 1894 105,331.000. Zjedinjene ameriške 1894 68,275.000). V napredovanju je toraj vsikdar prva ;ega, da je bila žena v spanju napadena in da ie poskušala akno odpreti, da pokliče ljudi na pomoč. Pri ženi je bilo njeno jednoletno dete. Morilec je detetu prizanesel. Mož umorjene Jožefe Grubar živi že poltretje leto v Ameriki, od koder poslal pred kratkim ženi 500 gld Morilec je morda vedel, da je žena dobila ta denar in se ga je hotel polastiti. Dobil ga ni, ker je bil dobro shranjen. Mogoče pa je tudi, da je Rajši smrt nego skrb Na Grškem šo razbojniki ugrabili trgovca Baruhsahisa Ko so ga imeli v pogorju blizo mesta Ninsta, so hoteli, da piše domov 3voji družini, naj po- 4000 turških lir (50,000 gld.) sicer ga umore Baruk- edino sahis za to pa razbojnikom odgovoril da kaj takega ne stori ker se mu smili niego družina On mladost trdo delal in skrbel vso svojo da je prihranil nekaj za starost o čemer je hotel živeti v pokoju v dneh, ko ne bode več za hotel Jozefo Grubar, je bila močna in lepa ženska, posliti. delo svoj Ako izroči ta denar ljudem obstanek, moral delaj in ne skrbe za Ljudstvo je radi tega umora silno razburjeno. Vrli naši orožniki so se trudili na vso moč, da bi prišli morilcu na sled, in so dobili sledove, da je morilec neki Jos Zevnik, katerega so Že izročili sodišču. Umor ali nesreča. Na cesti blizu Kanala na Go- stradati z otroci; toraj naj ga razbojniki rajše umore,če jim dela to tako zabavo, kajti boljše umreti, kakor v starih dneh boriti se za obstanek vor starca je zverine tako svoje zahteve in terjali smo ganil, svoto Ta odgoda so popustili nekaj od 1300 turških lir. trgovec je na to obvestil svoje ljudi so razbojnikom Stari zpla rifikem našli so pred kratkim klobuk, je last nekega ko- vača iz Destle, katerrga od takrat ni bilo več videti. Mož je čali denar in oteli očeta Čudno je, da grška vlada ne more biti kos tako ljutemu roparstvu, kakor je to grško. bil prejšnji dan v Kanalu v neki gostilni in je takrat imel Siva gnjiloba V nekaterih krajih zapadne Amerike pri sebi 200 gld. denarja. Doslej še ni pojasnjeno [nož izginil » kam je prikazal nov sovražnik vinske trte v podobi sive gli (Bo braDce ali je ponesrečil ali pa je bil umorjen in oropan. Ulom. V Podklancu je neki Ivan Spelič iz Zu-vlomil pri Jožefu Kajinu in ukradel raznega blaga v vrednosti 140 gld. Obesil se slaboumni Fran Ča r iz Sp Idrije tri ti o cynerea), kateri je naredil že velikanske škode. Gnjiloba se razvije na gornji kožici jagod (epidermis) in provzroči, da se jagode v kratkem času posušé in istotako tudi sok jagode. Te jagode, ako se iz nijh iztisne vino, provzročé pokvarjenost ukusa, ker v vinu uničijo vinokisle soli, tako vino ima okus zavrelice. Ker se je bati, da se ta nova bolezen iz Amerike Mož je bil šele pred kratkim izpuščen iz bláznice na Studencu, zanese tudi v naše kraje, bomo imeli z n ,vim sovražnikom i up an Umrli V Stari Loki je umrl mnogoletni ondotni Jakob Jelovčan v starosti 53 let. naše kaplj praviti in proti temu sovražniku veda še nima nobenega orožja ! lija gorelo Velik požar. V Zaborštu pri Delu je dne 20. ju- pri Karolu Mihelčiču. Zgorelo mnogo moke in žita. je več pcslopij in ljanski Nezgoda na železnici. V soboto zjutraj ljub postaj južne j leznice skočil zadnj vlaka s tira Dva voza sta bila močno poškodo voz mešanega Strela je 24. t. m. treščila v mlinu g. Majdiča v Prednik Rôntgenov. Izumitelj Rôatgenovih žarkov Jaršah v dinamo-stroj tako hudo, na tla. da so vsi delavci popadli s pomočjo kateri se idij metalične stvari V Sp. Praprečah pri Lokovici je strela udarila v telesih živih ljudij, je imel prednika se nahajaj v pa ni bil tako srečen Ljublj je utonil Anton Božič cerkev in provzročila 300 gld. škode. Toča jo napravila v Zgornji in v Spodnji Košani 4000 gld. škode. Nesreče iz postojinskega okraja gestnika Bralja iz Brežic mostku kopanju utonil tesar doval. da bi bili ljuij njegov razum smatrali resnim Zeitschrift fur Kun. t, Literatur, Theater und Mode V „Wiener v letniku 1846 znanosti v Parizu, da je izaašel î se bere, da je grški fizijolog Eseltja sporočil akademiji parat terim vidi skozi človeško telo Antroposkop u s ka in ko Strela je ubila 701eto mater po sedela pri peči. — V Při- lezen luči. spozna v njem vsako bo Eseltjov aparat je funkcijoniral s pomočjo električne V bistvu je bil torej Eseltj antroposkop zasnovan na utonil 61L letni Anton Muc »letni Toplicah Fran Kulavic Idrij pri je rudniku na tistem principu, kakor Rôntgenov aparat, kateri je postal znamenitega pomena za vso medecinsko vedo. železnice I. Fluhar Gnezda padel 13 m globoko in se nevarno poško- mostu je utonil nadsprevodnik južne Pi Zidanem Podgana morilka. V Teme3varu je 66 letna žena brzojavnega nadzornika Bernarda Kovacs umrla od straha pred podgano. Prebivalci dotične hiše. v kateri žena stanovala so priredili oni dan veliko gonjo na podgane. Tudi gospa Perzijski šah obišče prihodnje leto Evropo. Na- menjen je pred vsem v Pariz, pri tej priliki pa si ogleda tudi ženi v obraz. Žena se je tako prestrašila, da se árupa mesta in mej njimi tudi Dunaj. Kovacs se je oborožila z metlo in se postavila na stražo. Nakrat se je prikazala velikanska podgana in je skočila stari takoj mrtva zgrudila