Mojca Purg, Silva Hajšek seminarska naloga – ogledalo informacijske pismenosti Key words: library and information knowledge, seminar paper, formative assessment Izvleček V prispevku je predstavljen primer vpeljevanja nekaterih elementov formativnega spremljanja pri izvajanju knjižničnega informacijskega znanja v okviru obveznih izbirnih vsebin. Učna ura je bila izvedena v drugem letniku na temo poznavanja in ponavljanja pravil pisanja seminarske naloge. Čeprav se dijaki z osnovami izdelovanja semi- narske naloge seznanijo že v prvem letniku, je bila pri izpolnjevanju delovnega lista potrebna občasna dodatna razlaga, še posebej za razumevanje citiranja in navajanja virov. Oboje dijaki sicer uporab- ljajo, a ne vedno dosledno in dostikrat tudi pomanjkljivo, zato se je ideja ponovitve izdelave seminarske naloge izkazala za smiselno in uporabno. Avtorica na koncu prispevka poda kratko refleksijo o uporabi formativnega spremljanja pri izvedeni uri. Ključne besede: knjižnično informacijsko znanje, seminarska naloga, formativno spremljanje abstract This paper presents an example of introducing certain elements of formative assessment into the implementation of library and information knowledge under compulsory elective subjects. The lesson was carried out in the second year on the topic of the knowledge and revision of rules for writing a semi- nar paper. Even though secondary school students are acquainted with the basics of drafting a seminar paper in the first year, they occasionally needed an additional explanation when filling out the worksheet, especially with re- gard to the quoting and citing of sources. Both are used by secondary school students, but not always consistently and often insufficiently, which is why the idea to revise the drafting of a seminar paper turned out to be sensible and useful. In the conclusion the author briefly reflects on the use of formative assessment in the implemented lesson. stROKa in PRaK sa seminar Paper – Mirror of i nformation literacy Irena Brilej UDK 027.8:37.091.26 56 57 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 1, 56-61 UVOD Z izrazom formativno spremljanje sem se prvič seznanila avgusta 2014 na študijskem srečanju, ki je bilo namenjeno spoznavanju elementov formativnega spremljanja in pred- stavitvi njegovih pozitivnih učinkov. Raziskave so namreč potrdile, da formativno spremljanje prispeva k večji kakovosti učenja in pouče- vanja ter k boljšim učnim dosežkom. Odlo- čila sem se, da pri izvajanju ur knjižničnega informacijskega znanja tudi sama preizkusim učinkovitost posameznih orodij formativnega spremljanja. NastaNeK URe Ideja: Seminarska naloga je ogledalo informa- cijske pismenosti posameznika in je tudi izde- lek, ki zahteva upoštevanje določenih pravil, sledenje dogovorjenim postopkom ter znanje rabe informacijske tehnologije. Z navodili za izdelavo seminarske naloge dijake seznanimo v prvem letniku, a temu namenimo le eno šolsko uro, zato sem želela v drugem letniku izpeljati še eno uro na isto učno temo, vendar tokrat z namenom utrjevanja predelane snovi. Načrtovanje: V dogovoru z razredničarko iz- branega razreda smo KIZ izpeljali med njihovo razredno uro. Da sem potek učne ure laže načrtovala, sem pred izvedbo preverila, pri katerem predmetu so dijaki že morali izdelati seminarsko nalogo. Tako je učni proces pote- kal na konkretnem primeru. Način izvedbe KIZ: Ura je bila izpeljana v okviru ur obveznih izbirnih vsebin. • uporabljajo šolska navodila za izdelavo seminarske naloge. Specifični cilj Dijaki znajo vire potrebi primerno izbrati, samostojno uporabiti in navajati. Operativni cilji Dijaki: • obnovijo znanje izdelave seminarske naloge, • preverijo pravilnost rabe znanstvenega aparata v svoji seminarski nalogi, • samostojno izdelajo kriterije za vredno- tenje spletnih strani, • dosledno navedejo raznovrstno literaturo na obravnavano temo, • upoštevajo navodila za izdelavo pisnih nalog in upoštevajo avtorske pravice. Knjižnično informacijsko znanje Tematski sklop: Elementi seminarske nalo- ge – utrjevanje predelane snovi. Vsebina: Znanstveni aparat seminarske naloge, citiranje in navajanje virov, plagi- at, avtorske pravice, vrednotenje spletnih strani. Splošni cilji Dijaki: • dijaki razumejo pomen in namen citiran- ja ter navajanja virov, elemeNtI fORmatIVNega sPRemljaNja V izvedeni uri je bil poudarek na samovredno- tenju znanja in procesa dela dijakov, ker takšna aktivnost omogoča samokritičen vpogled na naučeno, na razumevanje vsebine in na pomanjkljivosti v znanju. V ta namen sem izdelala obrazec za preverjanje uspešnosti iz- delovanja seminarske naloge (priloga 2), s po- močjo katerega so dijaki lahko ocenjevali, kako dobro že znajo izdelati seminarsko nalogo in v katerih delih bi jo lahko še izboljšali. s amOVReDNOteNje V priročniku za Formativno spremljanje v podporo učenju (2016) je samovrednotenje opredeljeno kot zmožnost realne presoje lastne uspešnosti, pri čemer dijaki samostojno sprejemajo odločitve o: • tem, v kolikšni meri so dosegli namene učenja, • kakovosti njihovega načina učenja, • nadaljnjih korakih, ki so potrebni za dose- ganje njihovih ciljev, • spremembah v načinu učenja, ki jih bodo naredili. Uro sem začela z elementom nameni učenja in kriteriji uspešnosti (priloga 1), kar se je 58 STROKA IN PRAKSA i rena Brilej: seminarska naloga – ogledalo informacijske pismenosti izkazalo za učinkovito, saj s tem ko dijaki sami razmišljajo, zakaj se učijo, in sami določajo kriterije, kdaj bodo uspešni, snov osmislijo in jo povezujejo z uporabnostjo. Ta element se nadaljuje in nadgradi v skupinskem delu, kjer dijaki sami določajo kriterije za vrednotenje spletnih strani. Pri spoznavanju elementov formativnega spremljanja sem ugotovila, da se med seboj prepletajo in da jih je smiselno povezovati, saj tako dosežemo večjo uspešnost. PRIčaKOV aNI RezUltatI Ker so dijaki pri predmetu informatika že iz- delali seminarsko nalogo po šolskih navodilih, je bilo pričakovati, da jim bo vsebina poznana, vendar pa je bila potrebna dodatna razlaga, da so razumeli pomen in načine tako citiranja kot navajanja virov. Oboje sicer uporabljajo, a ne vedno dosledno in dostikrat tudi pomanjkljivo. Didaktični pristopi: • Aktivne oblike poučevanja in učenja: raz- laga, pogovor, pojasnjevanje, delo z besedi- lom, individualno delo, uporaba spleta; • aktivnosti dijakov: reševanje delovnega lista, skupinsko delo. Potek učnega procesa Letnik: 2. letnik Trajanje: 1 pedagoška ura je ta ključna za uspešno izdelavo seminarske naloge. Ogledali smo si kratek film o plagia- torstvu, ki je odprl razmišljanje in debato o avtorskih pravicah. Opažam, da dijaki težko razumejo ali pa sprejmejo dejstvo, da je treba vse, kar je prepisano iz različnih virov, tudi ustrezno citirati in ne samo navesti virov. Delovni list, na katerem so bile naloge različnega tipa (obkroževanje, dopolnjevan- je, popravljanje, vprašanja odprtega tipa), so reševali samostojno, vsako nalogo pa smo skupaj pregledali in razreševali sprotna vprašanja. zaKljUčNI Del Izkazalo se je, da je bila ena ura KIZ v pr- vem letniku premalo, da bi se snov utrdila, dijaki so obravnavano vsebino sicer poznali, ko pa sem jih povprašala bolj podrobno, niso bili vedno čisto prepričani, da res vse znajo in vedo, zato smo sproti še kaj ponov- no ali dodatno pojasnili. Predvidenega časa za izvedbo skupinskega dela je tako ostalo premalo, zato sem jih ob koncu ure prosila še, da podajo vtise z ure, izvedbo skupinske- ga dela pa načrtujemo za naslednje srečanje. UVODNI Del V uvodu sem dijakom pojasnila, da bomo v uri, namenjeni ponovitvi pravil izdelave seminarske naloge, uporabili tudi elemente formativnega spremljana, ter jih seznanila, kaj to pomeni za njih. Predstavila sem jim konkretni učni cilj in vsebino iz učnega načrta KIZ ter jih poprosila, da na delovni list zapišejo, kaj bi morali znati, upoštevati, razumeti, vedeti, spoštovati, da bodo uspeš- no dosegli zastavljeni cilj. OsReDNjI Del S pomočjo uvodne motivacije smo skupaj na tablo zapisali, kaj pomeni izraz informa- cijska pismenost, pri čemer so soglašali, da VReDNOteNje IzVeDeNe URe Ura je bila uspešno izpeljana, iz evalvacije di- jakov je bilo razbrati, da so bili zadovoljni, všeč jim je bilo aktivno sodelovanje, smiselna se jim je zdela ponovitev znanj v zvezi z izdelavo seminarske naloge ter citiranja in navajanja virov. Nekaterim je bila tudi všeč ideja skupin- skega dela, ki pa nam ga, žal, ni uspelo izpelja- ti. Zato bom v prihodnjih izvedbah formativ- nega spremljanja učni proces načrtovala tako, da bo obravnava iste teme obsegala dve šolski uri in da bodo v njem dijaki še aktivnejši. POtRebNI POgOjI za IzVeDbO URe, zazNaNI PROblemI Za izvedbo ure sem uporabila računalnik, pro- jektor za predvajanje spletnega videoposnetka in predstavitve v PowerPointu, delovne liste za dijake, navadno tablo, plakate in pisala za sku- pinsko delo. Problem, ki sem ga zaznala med Seminarska naloga je ogledalo informacijske pismenosti posameznika in je tudi izdelek, ki zahteva upoštevanje določenih pravil, sledenje dogovorjenim postopkom ter znanje rabe informacijske tehnologije. FORMATIVNO spremljanje v podporo učenju: priročnik za učitelje in strokovne delavce (2016). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Vir IReNA BRILeJ, univ. dipl. bibliotekarka, knjižničarka na Gimnaziji Poljane Naslov: Gimnazija Poljane, Strossmayerjeva ulica 1, 1000 Ljubljana E-naslov: irena.brilej@guest.arnes.si PRIl Oga 1: Kriteriji uspešnosti UČNI CILJ 1 Dijaki/dijakinje: znajo vire potrebi primerno izbrati, samostojno uporabiti in navajati. Učim se: Uspešen/Uspešna sem, ko: - izdelati seminarsko nalogo - citirati in navajati vire 1 Učni cilj je povzet iz učnega načrta KIZ, str. 13. Kurikul Knjižnično informacijsko znanje [online]. 2008. Dostopno na: http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2008/ programi/media/pdf/un_gimnazija/k_knjizn_inf_znanje_gimn.pdf (12. 11. 2016). 59 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 1, 56-61 pripravo in še posebej pri izvedbi ure forma- tivnega spremljanja, je organizacijske narave. Menim, da umeščanje elementov formativnega spremljanja v pouk samo po sebi pravzaprav ni novost, zahteva pa malce drugačen in celovit pristop k poučevanju, kar pomeni osredotočati se na večjo aktivnost in sodelovanje dijakov v učnem procesu. PRIl Oga 2: Delovni list za samostojno učenje PRIl Oga 3: Vtisi dijakov S pomočjo spodnjega obrazca oceni, ali si pri izdelavi seminarske naloge pri informatiki v posameznih fazah dela upošteval/-a uporabo vseh elementov seminarske naloge. OBRAZEC ZA PREVERJANJE USPEŠNOSTI IZDELOVANJA SEMINARSKE NALOGE Faze dela dA Ne Imam vprašanje Pri- prava iskanje literature osnutek naloge (poglavja in podpoglavja) Pisanje kritična analiza literature uvod osrednji del s poglavji zaključek Urejanje naslovnica izvleček s ključnimi besedami kazalo glava (sprotni naslov) opombe citiranje virov navajanje virov vtISI Z URe Imel/-a sem prostor za   Pripomba, pohvala, pomislek razmišljanje argumentiranje ocenjevanje svojega dela aktivno sodelovanje v skupini nadgradnjo znanja Všeč mi je bilo: Ni mi bilo všeč: Bi dodal/-a še kaj? 60 STROKA IN PRAKSA i rena Brilej: seminarska naloga – ogledalo informacijske pismenosti PRIl Oga 4: Priprava na uro PRIPRAvA NA IZvedBo UČNe URe o Iv-KIZ Z ELEMENTI FORMATIVNEGA SPREMLJANJA Razred 2H datum izvedbe 18. nov. 2016 UČNA teMA Seminarska naloga UČNA eNot A eLeMeNtI SeMINARSKe NAL oGe – PoNovItev v SeBINA Znanstveni aparat, plagiat, avtorske pravice, citiranje in navajanje virov, vrednotenje spletnih strani UČNI CILJI Dijaki: obnovijo znanje izdelave seminarske naloge, znajo vire potrebi primerno izbrati, jih samostojno uporabiti in navajati po šolskih navodilih. PRIČAKov ANI doSeŽKI Dijaki: razumejo pomen in namen citiranja ter navajanja virov, samostojno izdelajo kriterije za vrednotenje spletnih strani, dosledno uporabljajo šolska navodila za izdelavo seminarske naloge. UČNe oBLIKe UČNe Metode samostojno delo delo v skupini pogovor pojasnjevanje razlaga delo z besedilom UČNA SRedStv A AKtIvNoStI d IJAKov delovni list računalnik in projektor tabla reševanje delovnega lista skupinsko delo eLeMeNtI FoRMA tIvNe GA SPReMLJANJA samovrednotenje namen učenja in kriteriji uspešnosti 61 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 1, 56-61