Problem podpiranja nadarjencev — osobito na vaški šoli že mnoga leta sem smatral upoštevanje In podpiranje nadarjencev za pereči prohlem, ki je zlasti važen na podeželskih šolah. Gotovo so tudi drugi tovariši o tem razmišljali. Zato nam je dobrodošel razpis kr. banske uprave o nameravanem podpiranju ubožnih nadarjenih učencev pri njihovem nadaljnjem študiju. Navedeni razpis predvideva tudi pravilnik o podeljevanju zadevnih podpor, vendar upamo in je potrebno, da se ob reševanju tako važnega vprašanja, kot je podpiranje nadarjenih učencev, pronči ta nelahek problem še globlje. Mislim, da je predvsem na mestu, da se poglobe v to vprašanje zlasti vsi roditeljski in vzgojiteljski krogi na podeželju, v prvi vrsti seve naše podeželsko učiteljstvo. že mnoga leta, posebno pa sedaj po svetovni vojni ugotavljamo, da se število študirajoče mladine z dežele od leta do leta krči, s čimer se ustvarja opasnost preenostranskega razmaha samomestnega naraščaja intelektualcev. Tudi prezgodnja odtujitev podeželskega otroka, ki mora ostaviti svoj vaški dom z vsemi njegovimi vzgojnimi priiikami, je v kvar vaškemu otroku, mestni otrok pa ostane med študijem doma! Prvi je v zgodnji mladosti iztrgan iz svojega vaškega občestva in tudi to utegne prispevati k pomeščanjenju kulturnega delavca, predvidenega sicer za podeželje. Le dotaknil sem se tega pojava, ki nam daje misliti na neko novo potrebo, novo ureditev: osnovanje po- deželskih srednjih in sploh višjih in tudi strokovnih šol! Posebno upoštevanje podeželskih nadarjencev pa stavi tudi naši podeželski šoli posebne naloge. Mnogokje so že to upoštevali naši predniki, a to upoštevajo tudi sedanji vaški učitelji. Pokazal sem s tem na drugo točko, ki jo moramo sprejeti ob proučevanju problema podpiranja naših nadarjencev. In spet bo imela v zadevi važno vlogo nižja in višja organiziranost, manj- i.n večrazrednost naših šol po deželi! Z osnovanjem posebnih srednjih in sličnih šol na vasi, katere šole bi seve naj ne imele značaja enakovrednih šol v mestih, bi se v mnogem izognili tudi očitkom, da ljudska podeželska šola premalo pripravlja na srednje šole, kar smo zadnja leta rnorali dovolj pogosto slišati! Da! Ta tarča vseh kulturnih in prosvetnih ustanov — naša ljudska šola — bi morala po zahtevah mestnih činiteljev biti pripravljalnica za srednje šole, po zahtevah drugih inštitucij pripravIjalnica za kmetijski, obrtniški, industrijski itd. poklic, kar vse, zlasti še zadnje odgovarja načelu domorodnosti, le vsem ustreči — to je pa problem vseh problemov, rešljiv le potom individualizacije zunanjega in notranjega preustroja vsega šolstva! Nakazal sem le nekaj problemov, ki jih bomo pri reševanju v naslovu navedenega glavnega problema morali proučiti vsi na šolstvu in naši mladinski izobrazbi zainteresirani krogi. Vauda Mirko