354
Dve pravljici iz Crneje
Zapisal Niko Persic
1.
Dan bot so bę tŕrjiC sěnuvje, an so mieli tri koóč. An zŕt te bňj stari
o uzčii nča an oi SŇ14. An zŕt o videli nu babu tu nu pocu ke na ni moda
veljesti riňn. An zŕt na mu gŕia ke ju yon yljece. On ni tieri an zat O' sňy.
O sňu tu dan pais, an obrjčduj} karabiněrji. One so mu uzčli konŕ an so
a lozlč tň o parazňn. O parsňn te sekňndi, o zčy konŕ an o sňu še te. O sňu po
tči poti ku te drůi; O' vědey še te tu bŕbu, tu tči pňci. An na mu gala ke ju uUece
viňn. An on o ni tiey an o šovj, po' tči poti ku te drůi. An še tča soi ložli to
parazňn. An zŕt te tjŕrci o šo^ an o vědey še te tu bŕbu, ka na mu ^k\a
ke ju ijUece uon. An te a ju uljekuu yňn. An zŕt na mu dala dan tavajuc ke
kâr a o zlargňu o vědeij pôijnci za jesti. An zŕt na mu dala nu borsčtu ke
kŕr o bůta to i„i mir ce skakati ijon nóme sóijte. An zŕt na mu dŕla dan sivilňt
ko kar o sivila ce risč jůdje skakati. An zŕt o sňu še te. An še tča so zapčrli
an mu uzčli konŕ. Alň re drůi dân o parsňu dňu te od minestre; zat te mali
o zlargňu tavajůc an so pocnčli jčst. An te dirůi o muo^ruu jetě nazat zŕke
niso tjeli jesti minestre naŕ. An zait o sňu or an povjedou rču ke nécejo
jésti, ke majň dan tavajůc ke mâ usaŕ za jésti. An zŕt re o poslňu nča po
tča ko prěde or. An zŕt o šoij or an mu gŕu kuo ce za te tavajůc. On o
éŕu ke ma pokazati uaŕ hci na kolienoi. An zŕt o sňu spčt u parazňn. Pňten
drůi dân o sňu dňu spčt te od minestre. Te ko raieu sivilňt o takňu sivilŕt
an te od minestre o takňu skakat, an o ju usů razlěu dňu niies nňe. An zŕt
o sňu cr jokňc, uňs opecen, or rču. An zŕt o poslňu a puon (= po uaŕ)
a on o sňu or. An zŕt o mu ^ŕu ^uo ce za, te sivilňt. A on o gŕu ke ma
pokazati te pŕlac debčli to u nňe. AĚi zŕt o sňu spčt to u parazňn. Pňten
o parsňu dňů spčt tei od mióčstre an zŕt o' takňu l>ůtat tu športu tu měr, an so>
skakali uňn sňute. An zŕt so poslali puon -usaŕ za jiésti. A pňten oi sňu
or an o gay rču ke nécejO' jésti. An zŕt re o je a poslňu doij puon an o
éŕu kuo ś še za tu borsčtu. An zŕt o č^u ko mâ jetě spŕt z iîa hcerju nu
nuoc. An zŕt so bę in dňi spŕt ž nu, an zat s tďn krajan ke na bô obrŕcena
tča na ce uzeti. Alňre poi noce to a jelo srŕhe an zŕt te ot tavajůca o sňu
srat tu dan pec; an zŕt O' peršou nâzat jedôc karamele an oi ^au ke sniedoiu
naŕ drčk te ko srŕu- An zŕt o sňu še te drůi srŕt, an zŕt o sniedo-u óbe
duŕ kůpa. Pôten to je smardjelo s tin krajan ko biy te ko snjedou drčk.
An zŕt drůi dân na bâ obrŕtjena s tin ko jčdoTi karamele an na uzela tča.
2.
Dan bot na bâ na mŕti an dan sin. An zŕt te sin o stňu sěmpri tjč
za ónan. Dan dŕn o se impensňu ke mâ jetě lédat principčsu. An zŕt o luožuu
dan hliebac tu dan zŕkei an o šo\}. Po ciesti o je obr^eduu kopŕrina Grělina
an o mu gŕu kân 01 rč. On o ^ŕu ke rč lédat principčsu ; o' éŕu ke rč še on.
An o a luožuu <u zŕkei, ma o mu |au za ne jésti pincu ko mâ tu u zŕkej.
Dve pravljici iz Crneje____355
An zat o je obriediuu botru Mišicu an na mu čŕla kân rč. An o jj éŕu: »prin-
cipesi«. An o ju luožuri tu žakej še tu. An zat so mu rozeŕli pěncu. On
o ni óiu zŕke oi mjeij pôynei ůhe pčpula. An zŕt o je obriedun. kopŕrina
Zmjardârja an o a l^ožu tu iŕkej. An zŕt o parsňy tu dan paîs. An o je
obrjeduTj driŕ rukčk, an o stijcruy dan caruc. An o upnčy Grilina an Zmjar-
dârja to u tamňn, an Mi'šicu ta sprči. An zŕt o so^i or po poti. A principčsa
na bâ or na nin cűkacu ke na miela ne palac. An zŕt onč so hodili or;,
a om za ji storti smeâti O' prŕvuy: »gi, gi ^ňlt, yolt!« An onŕ na se po-
sraeŕla. A or onŕ na miela liai capitŕniha. An zŕt, zake na ne a uzňme,
o p Itjokuu tu u paražon use štiri. Poten Grě ponoéč o sňy na balkon
grilât. A principčsa na gŕia: »Ce liepo canta te Gri!« — Ma jŕ! — o éŕu
capitani an o je zaspŕu- Gri oi sňvi dňii u paražon spet, an zŕt o šou Zmjar-
dâr or cârkat drek yňn z riti éapitŕnihu. Drůi dân so mieli ijsů osrŕnu
pastčy. An zŕt déiklice so oprale. An principčsa na ^aěa capitŕnihu: »Ne
stůi srati tu pastčri. Ce ne te nicin.« Drűu nijoc o sňy or Gri spę grilât.
An Ol zasipŕu, an zŕt o šou or Zmjardâr spę cârkat drčk z riti ot capitŕniha.
Drůi dân principčsa nai mu éŕla ke ce store še nu niyoc kompŕno ke na
ce a poslati tŕ. Drůu nyoę o šou spę Gri grilât, an o jje zaspŕu. An zŕt
o šoij Zmjardâr spę, ma capitani o hjozuy dan tapňn ů rčt. Zmjardâr ni
mvioruTj storti nčc. An zŕt o sňy dora an poivjedou Mišici, An onŕ na šla
tu pévar an na se liepo impeverâla an na šla or, an na mu pasŕla pot n^os.
An zŕt, kadŕ respirň^, o: je kihnoii, an mu sňij. uňn tapňn. An zŕt o šou
or Zmjardâr: o Hepa spę pocârkoa„i. A drůi dân principčsa na a tj^ela vec.
An na jle uzčla tča ko j|u je stuoruu smeâti.
Obe pravljici j|e povedal 12-leten decek.
Prevod v knjižno slovenšcino
1.
Enkrat soi bili trije mladenici in so imeli tri konje. In potem je najstarepi
vzel enega in šel. In potem p videl babo v vodnjaku, ki ni mogla priti ven.
In potem mu je rekla, naj jo povlece ven. On ni hotel in potem je šel. Šel je
v vas in srecal oro|žnike. Vzeli so> m« konjia in ga dali v j,ecoi. Prišel je drugi,
vzel konja in šel tudi on. Šel je po isti poti kot prvi. Tudi ta je videl babo
v tistem vodnjaku. In ona m.u je rekla, naj joi povlece ven. In on ni hotel in
je šel po isti poti kot prejšnji. In tudi tega so dali v jeco. In potem je šel tretji
in videl! tudi on baboi, ki mu je rekla, naj| j|o povlece ven. In ta joi je povlekel
ven. In potem mu je dala prticek: ko ga je- razgrnil, je videl polno jedi.
In potem mu je dala torbicoi: koi udari z njio ob zid, bo skakal ven sam denar.
In potem mu je dala pišcalko: ko zapiska, bodo vsi ljudje skakali. In potem
jje šd tudi ta. In tudi tega so zaprli in mu vzeli konja. Drugi dan je prišel
dol (jecar, služabnik) z juho. Potem je najmlajši (brat) razgrnil prticek in
zaceli sot jesti. In oni je moral iti nazaj, ker niso hoteli jesti njegove juhe.
In potem je šel gor in povedal kralju, da nocejo jesti, da imajoi prticek, ki
356 Niko Persie
ima vsega zadosti. In potem je kralj poslal po tistega, naj pride gor. In potem
je (mladenic) šel gor in (kralj) mu je rekel, kaj hoce za ta prticek. On je
rekel, da mora njegova hci pokazati koleno. In potem je šel spet v jeco. Potem
drugi dan je šel spet dol tisti z juho. Ta, ki je imel pišcalko', je zacel piskati
in tisti z juho je zacel skakati in jo je vso razlil med noge. In potem je šel
gor objokan, ves qjecen, gor h kralju. In potem je (kralj) poslal ponj in
(mladenic) je šel gor. In potem mu je (kralj) rekel, kaj hoce za to pišcalko.
In on je rekel, da mora (kraljicna) pokazati debeli prst na nogi. In potem je
šel spet v jeco. Potem je prišel dol spet ta z juho in potem je oni zacel tolci
s torbico ob zid in je skakal ven denar. In potem so poslali po vseh vrst jedi.
In potem je šel (služabnik) gor in rekel kralju, da nocejo jesti. In potem ga
je kralj poslal dol po (mladenica) in je rekel, kaj hoce za to torbico. In potem
je rekel, da mora iti spat z njegovo hcerjo eno noc. In potem sta spala z
njo v dveh; in potem v tisti kraj, kamor bo obrnjena^ tega bo ona vzela.
Potem ga je ponoci pritisnilo na stran in ta s prticem je šel srat v posodo (?).
In potem je prišel nazaj, jedel je karamele in rekel, da je snedel svoje blato.
In potem je šel tudi oni srat in potem je snedel oba kupa. Potem je smrdelo
s tiste strani, kjer je bil oni, ki je jedel blato. In potem drugi dan je bila
obrnjena k temu, ki je jedel karamele, in je vzela tega.
'   ¦ 2.    .
Enkrat je bila mati in sin. In potem, je sin stal zmerom za ognjem. Nekega
dne se je spomnil, da mora iti obiskat princeso^. In potema je dal hlebec v
vreco in je šel. Poi cesti je sreral (našel) botra cvrcka in ta mu je rekel, kam
gre. On mu je rekel, da gre obiskat princeso; (cvrcek) je rekel, da gre tudi
on. In ga je dal v vreco, a mu je rekel, naj ne je pince, ki jo ima v vreci.
In potem je srecal botro miško in ona mu je rekla, kam gre. In on ji je
rekel: »K princesi.« In on je dal v vreco še njo. In potem sta mu grizla
pinco. On ni slišal, ker je imel polna ušesa pepela. In potem je srecal botra
govnaca in ga je dal v vreco. In potem je prišel v neko vas. In je našel dva
motka in naredil vozicek. In je vpregel cvrcka in govnaca za oje, miško' pa
spredaj. In potem je šel gor po poti. In princesa je bila gori na gricku, je
imela svojo palaco. In potem so oni hodih gor; in da bi jo spravil v smeh,
je govoril: »Gi, gi uolt, uolt!« In ona se je nasmehnila. A gori je ona imela
nekega kapitana. In potem, da bi ne vzela (mladenica, ki jo je pripravil v
smeh), je (kapitan) dal v jecoi vse štiri. Potem je cvrcek ponoci šel na okno
cvrcat. In princesa je rekla: »Kako lepo poje ta cvrcek!« — Seveda! — je
rekel kapitan in je zaspal. Cvrcek je šel spet dol v jeco, in potem je šel
govnac gor bezat blato iz riti kapitanu. Drugi dan so imeli posteljo vso
pomazano. In potem so dekle oprale. In princesa je rekla: »Ne maži se v
posteljo! Ce ne, te nocem.« Drugo noc je šel cvrcek spet gor cvrcat. In
(kapitan) je zaspal in potem je šel govnac spet bezat blato iz riti kapitanu.
Drugi dan mu je princesa rekla, da ga bo poslala proc, ce bo še eno noc
naredil kaj takega. Drugo noc je šel spet cvrcek cvrcat in (kapitan) je zaspal.
In potem je šel govnac spet (gor), a kapitan (si) je dal zamašek v rit. Govnac
Dve pravljici iz Crneje_357
ni mogel storiti nic. In potem jt šel dol in povedal miški. In ona je šla
v poper in se lepo opoprala in je šla gor in mu je šla mimoi nosu. In potem,
ko je vdihnil, je kihnil in mu je šel ven zamašek. In po'tem je šel gor gOTOac,
je spet lepo pobezal. Drugi dan pa princesa ni hotela vec (kapitana). In ona
je vzela tega, ki jo je spravil v smeh.
Pripomba
Tukajšnji pravljici je Niko Persie zapisal pozimi 1945/46 ko je v Örneji
nabiral jezikovno gradivo (gl. N. Persie, Crn ej a. RAZGLEDU V. Trst 1950,
str. 89—92) za svojo doktorsko disertacijo »II dialetto di Cergnemi.
Pravljici — krajevno ime je pravzaprav »pravica« — sta vzeti iz dodatka k diser-
taciji, ki je shranjena v Institutu za slovansko filologiio na univerzi v Padovi
(prim. A. Cronia, Contributo alla dialettologia slovena. SR III, 1950, str. 321).
1. Za prvo crnejsko »pravico« imamo med rokopisnim gradivom v arhivu
Etnografskega muzeja v Ljubljani zanimivo inacico »Od fruške« iz slov. Istre
(moj zapis iz Babicev pri Kopru, 1950; teren 4, zvezek 33, str. 62—65). Glede treh
cudodelnih darov, ki jih doibi najmlajši brat, prim. Bolte-Polivka, Anmerkungen
zu den KHM der Brüder Grimm, I, 360. Tukajšnji mladenicevi pogoji za odstop
cudodelnih predmetov se drugod pojavljajo kot preizkušnja ali uganka, kakšno
posebno znamenje ima kraljicna na telesu; o tem obširneje V. Ja. Propp, {Is tori-
ceskie korni volšebnoj skazki — meni dostopno samo v italijanskem
prevodu:) »Le radici storiche dei racconti di fate.« Einaudi, Torino 1949, str. 520.
2. Dxuga crnejska pravca pa spada v krog inacic Grimmove »Die goldene
Gans« (Bolte-Polivka II, št. 64, motiv C-). Naši morda najsorodnejša je italijanska
zgodba iz 17. stoletja: »Lo scarafone, lo sorece e lo grillo« (Basile, Pentamerone
IH, nr. 5 — Bolte-Polivka IV, str. 224).
Obe pravljici sta zapisani zvesto po pripovedovanju. Druga je razmeroma
boljša, medtem ko je v prvi nekaj nedoslednosti oz. nejasnih podrobnosti ali celo
vrzeli. Snovno imata svojo vrednost, nacin izražanja pa je precej okoren. Pac ni
rojen pravljicar vsak, kdor pripoveduje. Seveda priložnostnemu 12-letnemu (!) pri-
povedovalcu ne moremo zameriti. In zapisovalcu tudi ne, saj mu je bilo v prvi
vrsti za to, da dobi jezikovno pristen tekst.
Za tukajšnjo objavo je izvirni Persicev zapis zaradi tiskarskih težkoc precej
poenostavljen. Izpadla so znamenja za kvaliteto vokailov; a. ę, î, o, "ii podajamo
z ŕ, č, ě, ň,_ů; nam. ie in uo bereš povsod ie in uo; v infinitivih je e nadomešcen
z i; g = g'. Na nekaterih redkih mestih slutim, da zapisovalec ni podal original-
nega glasu (ce, necejo, hci = ce, necejo, hci), vendar nisem hotel posegati v rokopis.
Samo za nedosledno rabo nj in fl sem povsod dal lî. Pri prevajanju v knjižno
slovenšcino sem v dvomih upošteval zapisovalcev italijanski prevod, razen na enem
mestu: tu dan pec — su un sasso (kamen — pec — je v terskem dialektu
ženskega spola).
Milko Maticetov
Résumé
DEUX CONTES POPULAIRES DE CRNE J A
L'autfiur publie deux contes populaires Slovčnes, provenants de
Crneja — Cergneu, village situé dans la partie occidentale de la ^Bene-
ška Sloveni ja» (Slovénie Vénitienne), commune de Neme — Nimis,
Province d'Udine, Italie.