Murska Sobota, 8. marca 1990 • Leto XIII • Št. 9 • Cena 7,70 din Zenske, spet smo dočakate svoj praznik! Vsako leto nam prinese naš dan. Žalostno je le to, da samo enega. Če bi Klara Zetkin in njene privrženke vedete, da so z razglasitvijo mednarodnega dneva žena vzete ženskam vseh ostalih 364 dni v letu, verjetno na svoji drugi konferenci teta 1910 v Kobenhavnu ne bi sprejele tega sklepa. Toda ideja o emancipaciji žensk, ki je vzniknila pred francosko revolucijo in med njo, je dobita z resolucijo o ženski volilni pravici in 8. marcem kot mednarodnim praznikom žena, konkretne rezultate. Ti so bili v začetku 20. stoletja izredno pomembni, danes pa... Danes pa so prijeten izgovor za praznovanje ne le žensk, temveč tudi in zlasti moških. Ti se v prenatrpanih dnevih res nimajo časa in priložnosti spomniti na svoje žene, prijateljice in sodelavke s kakšno pretirano pozornostjo. Sicer pa ženske te niti ne pričakujemo niti ne maramo kaj preveč. Želimo le, da smo lahko ljudje v svojih okoljih in nemalokrat imamo vrh glave vseh laskavih in malo manj laskavih, če ne že žaljivih pripomb na račun naše ženskosti. Priznamo, da smo drugačne od moških, vendar so tudi moški drugačni kot me. Lepo je videti otroke, ki zapo tijmliii jejo mamicam za njihov praznik, toda otroci jim radi pojejo tudi vsak drug dan. Pa tudi mame jih vedno rade poslušajo. Gotovo imajo tudi rože rade, ne glede na to, kateri dan v tednu ali letu je. Zakaj bi potem še morale imeti svoj praznik? Za praznovanje jim tako ali tako ostane bore malo časa. Ker imajo veliko deta, ki ne upošteva raznih praznikov, je treba pač zavihati rokave. In neredko se zgodi, da možje, namesto da bi pomagati ženam doma, stikajo za darili in vmes še malo praznujejo. Ko se dan prevesi v večer, ga imajo že malo pod kapo in se prav dobre volje z zmečkanimi šopki, ki sojih z dobrim namenom kupili Zanje že zjutraj (da cvetja ne bi zmanjkalo), odpravijo skrbečim ženam v objem. Ni kaj, vsaka, ki je deležna takega »veselja«, si svoj praznik še posebej zapomni. Gotovo pa se godi tudi obratno. In ni je ženske, ki bi svojemu moškemu zamerila, če bi ravno za 8. marec pozabi! na rože, ker jih pač prinaša večkrat in pri tem ne gleda na koledar. Lidija Kosi Pomurje v krempljih centralizma ja^ ; krajni del slovenskega severovzhoda, dežela obtromeji Jugoslavi-tBj to ;s.triia-Madžarska, ne želi biti nepotreben kos garderobe v popo-ga «■ r *' Slovenije na poti v Evropo. Zavrača očitek visokega republiške-mio nkc|onarja, češ, obnaša se kot Kosovo; zgolj prosjači, sama pa ne vsa .s Pitoni. Je za zagotavljanje enakovrednih razvojnih možnosti za nino mocP na Slovenskem, za polnopravno udejanjanje formule o strjj?“^ediščnem razvoju slovenske države. Najbrž gre kar za točke du >Janla vseh politično profiliranih osebkov na strankarskem zemljevi-vejav murja, ki se najraje zgrnejo okrog vsakršnih, zlasti promentih po-Spl - 1 Sve*om- Tu se pomursko ljudstvo čuti opeharjeno, čeprav bi se ob] a “ Vprašati vest tudi tukajšnjim in (do)zdajšnjim voditeljem, »orno • om’ P?litikom’ ne samo »streljati čez trojanski klanec«. Žgo-»mes Je namreč dejstvo, da se ta čas vsi po vrsti — na levici in desnici, niedt s,ran' — ukvarjajo z odpiranjem v svet in vstopom v Evropo, stroje™ Pred letom ali dvema niti slučajno niso bili tako bojevito na- po,.^ n*’ je recimo povsem samoumevno stavkati ali si omisliti za-nji^ ™*8istralne ceste Lendava—Maribor. Predvolilni čas je pač in z odprta sezona lova na glasove državljanov! ma vsemu pa je bojazen pred nevarnostjo republiškega centraliz-tnunii/0-. Prepoznavna, predvsem ko gre za cestno-žeiezniško in teleko-JojM ac,Jsko omrežje. Pomurski socialisti so na sobotnem srečanju z Uvedh ™ Smoletom opozorili na neizpolnjen dolg slovenske države do ga _ železniške proge Murska Sobota —Monošter, do ureditve mejne-vlaEar **a Martinje, do razvoja Porabja, kamor začenjajo pospešeno Šte ^»'lA^rijci. »Srbi načrtujejo železnico in avtocesto prek Budimpe-deraf . naj- Prav lahko se zgodi, da bo imela Slovenija tudi v konfere-Posle,?--1 Ju8°slaviji na našem območju stalen prometni infarkt, kar bo Premi 'i*^0 »Paralo tudi na luko Koper in druga območja«, je izzvenelo v sle* in ravnanje. Branko Žunec J NAJPREJ TEBI, ČE KAJ OSTANE, PA ŠE SEBI modni bazar BELLA ME Lendavska 22, Murska Sobota nagrajuje naročnike VESTNIKA pomladna znamenja novega oblačenja so v barvah No-zamisel smo pripravili tudi v prodajalni BELLA Odprto imamo od 14. do 18. ure (od ponedeljka do Petka). ^^l-LA ME bo nagradil štiri naročnike VESTNIKA! Čimprej postanite naročniki VESTNSKA, če to še ^Ste. Morda boste tokrat med nagrajenci prav Napovedi zvezne vlade, da se bodo mnoga podjetja, ki se ne bodo tržno obnašala, kaj kmalu znašla v težkem likvidnostnem položaju, saj jim bo ob sredstvih za tekoče poslovanje primanjkovalo tudi denarja za plače, se že uresničujejo. Posledica odločitve Narodne banke Jugoslavije o znižanju plasmanov za 20 odstotkov v primerjavi z začetkom leta je nelikvidnost mnogih bank, še bolj pa nelikvidnost mnogih gospodarskih organizacij, pred- MAKEDONIJE NIMA NIHČE V ŽEPU Slovenijo je v teh dneh obiskala delegacija makedonskega sobranja. Prvi dan obiska so se gostje iz Makedonije v Ljubljani pogovarjali s predstavniki slovenske skupščine in vodstvom Slovenije o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih in medsebojnem sodelovanju, drugi dan pa so preživeli v Pomurju. V POMURJU VISOKA KULTURA SOŽITJA Oba predsednika skupščin, dr. Vulnet Starova in Miran Potrč, sta se skupaj s svojimi sodelavci v lendavski občinski hiši najprej pogovarjala z občinskim vodstvom in predstavniki narodnosti. Največ časa so namenili izkušnjam in problemom življenja pripadnikov madžarske narodnosti. Zanimali so jih tako pravni vidiki kot konkretna vprašanja uveljavljanja dvojezičnosti. Gostje iz Makedonije so zvedeli, kako je z zastopanostjo narodnosti v republiški in občinskih skupščinah, kakšna je organiziranost v narodnostni skupnosti in kako se pripadniki narodnosti znajdejo v razmerah večstrankarskega sistema. Predstavniki narodnosti so menili', da je bila v občini dosežena visoka kultura sožitja, saj žive Madžari in Slovenci skupaj in ni etnično čistih območij. Medsebojno razumevanje je vidno tudi po tem, da je veliko mešanih zakonov. Seveda pa s tem ni rečeno, da ni problemov. Kljub pravno dobro urejenem položaju se zatika v vsakdanjem življenju, predvsem pri uveljavljanju dvojezičnosti v skupščinskih dvoranah in na drugih uradnih mestih. Miran Potrč je gostom pojasnil tudi položaj, ki ga imata mad- GOSPODARSTVO ŽE ČUTI POSLEDICE REFORMSKIH UKREPOV. TUDI V POMURJU ČEDALJE SLABŠI LIKVIDNOSTNI POLOŽAJ. PRIZADETI DOBRI IN SLABI. GOSPODARSTVENIKI ZAHTEVAJO DRUGAČNO OBNAŠANJE DRŽAVE. vsem proizvodnih. Posledice seveda niso obšle tudi pomurskega gospodarstva, pa čeprav je Pomurska banka ena boljših in ima dobre osnove v skladih banke, ki znašajo več kot 300 milijonov dinarjev. V Pomurski banki pravijo, da bi glede žarska in italijanska narodnost v Sloveniji. Kot avtohtoni narodnosti imata zagotovljene tudi nekatere posebne pravice. Pri tem Slovenija nikoli ni zahtevala istega od svojih sosed, Madžarske in Italije. Marsikje, predvsem na Madžarskem, se je v preteklosti dogajalo, da Slovenci niso imeli normalnih razmer za svoj razvoj. Demokratični premiki pri sosedih pa dajejo upanje, da se bo tudi položaj Porabcev spremenil na bolje. Po pogovoru sta obe delegaciji obiskali dvojezično osemletko Drago Lugarič. Pogovarjali so se z vodstvom šole in bili pri uri dvojezičnega pouka. Nato so se napotili v Mursko Soboto. Poleg ogleda tovarne Mura so se pogovarjali z vodstvom tovarne in predstavniki občinske skupščine Murska Sobota. (Nadaljevanje na tretji strani) Ob koncu tedna bo suho in toplo. Pregovora za ta teden Ce na 40 mučenikov dan (10, marec) zmrzuje, se 40 mrzlih noči prerokuje. Če breskve pred svetim Gregorjem (12. marec) cveto, trije eno pojedo. V nedeljo, 11. marca, bo polna luna, dan pa bo dolg že 11 ur in 39 minut. na obseg doslej odobrenih posojil le-ta lahko povečali še za tri-do štirikrat, če ne bi prišlo do najnovejših omejitev. Tako pa se je zgodilo, da je banka že začela omejevati posojila, zmanjšali so kratkoročna posojila, do konca meseca pa jih morajo zmanjšati še za 20 odstotkov. Problem je še toliko bolj pereč, ker je zvezna vlada posegla po limitih z veljavnostjo za nazaj, banka pa je posojila že razdelila in bo sredstva težko dobiti nazaj. Če bi se sprijaznili z dejstvom, da so nekatere odločitve zvezne vlade upravičene, pa velja hkrati poudariti, da so nekatere premalo premišljene, saj enako prizadenejo tako dobre kot slabe gospodarje, zato linearnost in veljavnost za nazaj ne bi smeli priti v poštev. Ob takšni politiki je vsako načrtovanje onemogočeno, v Pomurju pa se bo že kaj kmalu pojavil še dodatni problem. Smo namreč tik pred spomladansko setvijo, denarja za njeno kreditiranje pa ne bo. V Pomurski banki sicer že pripravljajo programe, kako premostiti težave, in med drugim tudi predlagajo, da se sredstva za kreditiranje manjrazvitih ne bi smela šteti v limit, saj je banka pri tem le posrednik. Prav tako pa v posojilno vsoto ne bi smeli vštevati tudi kreditiranja občanov, ki so ga morali zdaj tako rekoč ustaviti. Banka, ki razpolaga z denarjem, ima interes, da ga plasira naprej in oplemeniti, saj je to tudi v interesu delničarjev, je pa posredi zakonodaja, ki vse to omejuje. Pomurska banka bo v okviru zakonskih možnosti denar še posojala, vendar predvem tistim, ki bodo imeli dobre programe, ki se bodo na trgu takoj prodajali. Slabi, ki delajo na zalogo, denarja ne bodo dobili. Če bodo želeli preživeti, gg bodo morali iskati po različnih drugih poteh. Likvidnostni položaj nekaterih pomurskih organizacij je že skrb zbujajoč, med njimi pa se pojavljajo celo taka podjetja, ki doslej še nikoli niso imela blokiranih žiroračunov. veliko vprašanj bi se dalo rešiti v neposrednem stiku med upniki in dolžniki, vsekakor pa je zdaj od samih podjetij največ odvisno, kako se bodo reševala. Seveda problem ni enostaven, saj je zakonodaja na tem področju zelo stroga, in podjetja, ki bodo imela blokiran žiroračun 60 dni nepretrgoma ali 75 dni v presledkih, bo SDK moral predlagati za stečaj. In kaj lahko se bo zgodilo, da bodo prišla v stečaj tudi podjetja, ki se bodo pozneje lahko reševala z dobrimi programi. Seveda gospodarstveniki po vsem tem ne morejo ostati tiho, saj, kot kaže, vse breme stabilizacije zdaj skušajo prevaliti na gospodarstvo. To je vedno bolj obremenjeno, zakone in pravila obnašanja mu predpisuje država, ki pa sama ne stori ničesar, da bi se razmere izboljšale. Državna uprava se ne zmanjšuje, sise so prenesli v upravne organe, vse pa ostaja po starem. Za gospodarstvo velja pravilo, da mora najprej poravnati vse obveznosti do drugih, zase pa deli, če mu kaj ostane. Tako naprej pa ne bo več šlo! Ludvik Kovač VREME aktualno po svetu YU PORNO Bo Slovenija postala manjša? Zadeva ni čisto nova, le vedeli smo o njej bolj malo; po vladnih predalih se namreč že precej časa praši predlog o podaljšanju mejnega pasu od sedanjih sto na več metrov. Sprva je vlada predlagala menda celo pet kilometrov. Predlog v skupščinskih telesih ni bil sprejet, po najnovejši različici naj bi bil to kilometer, kar pomeni, da bi se teritorij naše republike, ki meri 20.251 kvadratnih kilometrov, zmanjšal za dobrih 570 kvadratnih kilometrov, saj vemo, kako je bilo s temi mej-" nimi pasovi z »bivšo« Madžarsko, pa tudi pri nas. Madžarska je pred meseci Dunaju in Beogradu predlagala, da bi popolnoma demitalizirali 50-kilometrski pas ob mejah. Z Avstrijci potekajo o tem pogajanja v pozitivni smeri, Beograd pa na predlog sploh ni odgovoril. Diplomatsko »ovohavanje« Državni sekretar za zunanje zadeve ZDA ob svoji nedavni vzhodnoevropski turneji baje ni imel časa, da bi se za kakšno uro ali kaj ustavil tudi v Beogradu; njegov zadnji pristanek je bila Sofija. Je pa nekaj tednov kasneje priletel k nam njegov namestnik L. S. Eagleburger, ki pa se pri nas ni pogovarjal na državniški oziroma diplomatski ravni, marveč s predstavniki nekaterih alternativnih in opozicijskih političnih organizacij v Jugoslaviji. Ker celotna zadeva ni bila po protokolu, ni bilo nobenih uradnih sporočil o pogovoru. Kar se je potem izvedelo, je bilo svobodno interpretirano iz druge ali celo tretje roke, kot temu pravimo, in seveda strankarsko obarvano. Iz Slovenije sta se pogovora udeležila predstavnik ZSMS-Liberalne stranke in Demosa. , Pustimo vnemar, kar so razlagali Eagleburgerju, bolj pomembno je, kaj ta misli o nas, ko je rekel, da si v ZDA predstavljajo integracijo Jugoslavije v Evropo kot celoto in da bi lahko drobljenje države pomenilo novi Libanon. Razumljivo, da je prišel namestnik in ne državni sekretar, saj nas je treba najprej potipati, da bi si ustvarili podobo o naših razmerah tudi s tiste plati, ki pri nas šele nastajajo, pa še niso zrele za diplomatsko akcijo. Vprašati bi se morali — pri nas doma seveda — v čem je ta drugačnost v primerjavi z vzhodnoevropskimi državami, ki so se imele priložnost pogovarjati s šefom ameriške diplomacije, ne pa zgolj z njegovim namestnikom, ki mu sicer kot dobremu poznavalcu jugoslovanskih razmer ne moremo ničesar očitati. Nemogoče se je otresti vtisa, da gre za ukrep, s katerim bi spravili na kolena to »svojeglavo« severno republiko. Zadeva je dobila v Sloveniji močno publiciteto, protestirajo pa vse od republiškega predsedstva navzdol. Če bi med aktualnimi zadevami preteklih dni izbrali tri, bi bil na drugem mestu predlog makedonske mladine, da bi obnovili kru-ševsko republiko iz leta 1903, ki je vzdržala samo 21 dni, pa vendar. Kruševo je mestece v slikoviti kotlini na jugu Makedonije, v katerem so nekoč živeli pretežno Cincarji (sorodniki Romunov), ki so se ukvarjali z zlatarstvom in podobnimi dobičkonosnimi opravili. Kruševska republika naj bi bila mesto turizma in TA SLOVENSKO VOJSKO Demos—združena opozicija je na tiskovni konferenci predstavil zahtevo, naj skupščina Slovenije sklene, naj se takoj vrnejo slovenski naborniki, ki služijo vojaški rok zunaj Slovenije in naj novih ne bi več pošiljali v drugo okolje. Prizadevali si bodo tudi uresničiti madžarsko pobudo o demilitarizirani coni ob tromeji med Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo. Ob nespremenjenem vojaškem Proti avtomatizmu Večina političnih subjektov (strank) in nedvomno tudi večina državljanov republike Slovenije se zavzema za suvereno državo slovenskega naroda v konfederaciji z drugimi suverenimi jugoslovanskimi republikami. Zato bi bilo nesprejemljivo, če bi nas »doletel« predsednik, ki moralno in politično ne bi imel podpore v večini republik ter pri večini Albancev, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev, Muslimanov, Slovencev in Srbov. Odločno zahtevamo od sedanjega političnega vodstva republike Slovenije: — naj takoj začne ustavni postopek za odpravo nesprejemljivega avtomatizma rotacije znotraj kolektivnega šefa države — predsednika SFRJ, — naj zavrne morebitno ponujeno kandidaturo Slobodana Miloševiča za predsednika predsedstva SFRJ. Nasprotujemo vsakršni nelegitimni privolitvi v imenu slovenskega naroda, saj bo vsaka taka privolitev izenačena z izdajo slovenskega naroda, meni izvršni odbor SDZ Ljubljana-Bežigrad. (Delo) devizno-finančnih poslov. To naj bi bila tudi nekakšna »shoping republika«, ki bi dajala koncesije tujemu kapitalu, ta pa bi gradil veleblagovnice, hotele, banke, žičnico in še in še. Problematičen je pri tej zamisli samo denar . .. To pa tudi ni premostljiva ovira, če na kruševsko republiko navežemo tretjo aktualnost preteklih dni. Panamski predsednik Guil-lermo Endara je parlament obvestil, da je pričel gladovno stavko, s katero naj bi prisilil ZDA, da Panami končno pošljejo obljubljeno milijardo dolarjev pomoči. Pa za takšno majhno kruševsko zadevo ne bi mogli priti do dolarjev? Izbrati ali določiti je treba samo pravega predsednika; teh pa Jugoslaviji ne manjka. roku, polni pravici do ugovora vesti in civilne službe bi lahko Slovenija zmanjšala obrambne izdatke za 30 odstotkov, v nekaj letih pa bi lahko skrajšali vojaški rok na šest mesecev, prepolovili mirnodobno vojsko in zmanjšali stroške zanjo na dva do tri odstotke narodnega dohodka, trdi Demos. Demos ugotavlja, da je Slovenija sposobna organizirati in vzdrževati svoje oborožene sile z manjšimi stroški, kot jih danes za te namene odvaja v zvezni proračun. To svojo trditev podkrepljujejo tudi s podatki o številu Slovencev v sestavi oboroženih sil in denarju, ki ga Slovenija daje za JLA, teritorialno obrambo, civilno zaščito in nekatere druge paravojaške zadeve. Skupaj naj bi šlo za te izdatke 0,75 milijarde dolarjev ali 7,5 odstotka slovenskega narodnega dohodka. JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Ničesar ni. kar bi bilo tako zgrešeno predstavljeno svetu, kot je to Srbija in njena politika do Kosova, do gospodarstva in demokracije. (NIN, Beograd) XXX Slovensko opredeljevanje za konfederacijo je izraz globokega nezadovoljstva z razmerami v Jugoslaviji in s položajem Slovenije v tej državi. To je svojevrsten odgovor na srbsko videnje konfederacije, ki je v bistvu centralizem. (Da nas, Zagreb) X X X Če kdo. potem so si ob odhodu stare politične garniture oddahnili kapitalni jeleni. (Osmica novosti, Beograd) XXX Enopartijskega terorja je konec.. . začel se bo večstrankarski. (Mladina. Ljubljana) XXX Kdo v tej deželi o sebi še javno govori, da je komunist, pa ni admiral Šimic? Pravzaprav nihče! (Nedljeljnja Dalmacija) Ml IZ SOMBOTELA PIŠEtS^BaHaUSHKKnKK^aHKnKHaB JUGOSLOVANSKE MALE PLASTIKE V SOMBOTELU Razstava 9. jugoslovanskega bienala male plastike, ki jo je pretekli petek v likovni galeriji v Szombotelu odprl Sergej Pelhan, predsednik sveta za kulturo pri slovenski skupščini, bo na ogled do L aprila. Gre za povračilno razstavo tekstilnega bienala omenjene madžarske galerije, ki je bila tani v M. Soboti. V županijskem središču je zdaj predstavljen tisti del jugoslovanske male plastike, ki se veže na živeče jugoslovanske umetnike. Teh je petdeset in so zastopani s 120 malimi plastikami in 20 risbami. Obiskovalci pa se lahko seznanijo tudi z delom častnega nagrajenca 8. bienala. Vaška Lipovca iz Splita. Razstava predstavlja vse tisto, kar bienale zasleduje od svojega začetka, se pravi od leta 1973, ko je bil v M. Soboti organiziran prvič. Skratka, kar se trenutno dogaja v jugoslovanski mali plastiki, razstava v Sombotelu dobro prikazuje, nam je med drugim dejal vodja soboške galerije Franc Obal, ki je razstavo tudi postavil, nato pa dodat: »Omenjeni tekstilni in tale bienale sta krona sodelovanja med sombotelsko in soboško galerijo.« »Razstava je izredno poučna,« je reke! direktor muzejev v županiji dr. Imre Grafik, »saj je Jugoslavija regija, katere nacionalna in pokrajinska pestrost je za nas Madžare nadve zanimiva, saj se tudi na ta način lahko naučimo, kako je treba tolerirati in sprejemati drugačnost, različnost.« To misel potrjuje npr. dejstvo, ki sem ga slišal od ravnatelja galerije Ndndorja Salamona, češ da so imeli obiskovalci lani, ko je bila v Sombotelu določene zadržke zavoljo »nenavadnosti« njegovega umetniškega izražanja. Ta. relativno zaostala miselnost županije se zrcali tudi na skupnih likovnih razstavah panonskega bienala. Dela umetnikov iz tega predela Madžarske so veliko bolj tradicionalna, manj je v njih umetniške inventivnosti, kot recimo v tistih iz Slovenije ali Avstrije. Kljub nenavadnosti otvoritve arheološke razstave Antični pokop v Pomurju v temi s svečami in vokalno spremljavo, pa je bila prireditev v Sombotelu izredno ugodno sprejeta. Študentje so prišli na razstavo celo iz Budimpešte. Ravno tako pohvalno bi lahko omenili tudi razstavo slovenskih arhivalij, slovenskih otroških knjig ipd. Skratka, če tisti tolikokrat omenjeni most med narodi ni zgrajen na oguljenih frazah, temveč na resničnih vrednotah. potem se narodi dejansko zbližujejo. F. Mukič ■■ DVOJEZIČNE ŠOLE NE BO! CELOVEC — Skupnost staršev za javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu, ki zahteva ureditev dvojezične šole na vadnici pedagoške akademije v Celovcu, je razložila svoja gledanja tudi zvezni ministrici za pouk dr. Hildi Hawlicek in pristojnim uradnikom ministrstva. Izid pogovora, na katerem je bila ministrica le pol ure, so strnili uradniki v že znano izpoved: »Na vadnici pedagoške akademije dvojezične šole ne bo, ker ne bi ustrezala sklepu ustavnega sodišča. Že jeseni 1990 pa bo prišlo do ureditve javne dvojezične ljudske šole na eni od obstoječih šol v Celovcu. Ni pa izključeno, da v naslednjih letih ne pride do dodatne ustanovitve take šole tudi na vadnici.« Zastopniki s tem rezultatom seveda še niso zadovoljni, saj bi hoteli doseči tudi možnost za šolski poskus, katerega pa bi raje videli pod okriljem vadnice na pedagoški akademiji, za katero je pristojna zveza, ne pa v »navadni« ljudski šoli, ki je v pristojnosti deželnih oblasti. Skupnost staršev pričakuje nadaljevanje pritiska s strani uradne Koroške, zato misli še močneje informirati javnost in starše šoloobveznih otrok. Andrej Mohar O ujeti bolhi in Čeprav smo se prejšnji teden na tem mestu že ukvarjali z Nemci, njihovim združevanjem in z jugoslovanskim odnosom do te njihove namere, si tokrat nekoliko podrobneje oglejmo še nekaj, kar zbližuje, hkrati pa tudi razdvaja nemško govorečo ljudstvo v obeh Nemčijah in v Avstriji. Slovenci smo bili vedno nekako prisiljeni, da smo bolj, kot bi bilo običajno, nastavljali ušesa, ko je šlo za dogovarjanja in tudi za razprtije med našimi največjimi sosedi. Preveč v podrobnosti bi prišli, če bi rekli kaj več kot to, da je sicer resna ideja o »vsenemštvu« s propadlimi volitvami v frankfurtski parlament sredi prejšneje-ga stoletja propadla tudi zavoljo nestrinjanja slovenskih volilcev, proti pa so bili tudi neredki volil-ci v nemško-govorečih avstrijskih pokrajinah monarhije. To je sicer že zgodovina, od katere pa je vseeno ostalo nekaj še v čas nastanka in propada prve, »oskubljene« avstrijske republike po prvi svetovni vojni, in še naprej v današnje dni. V ŽARIŠČU DOGODKOV Druga svetovna vojna je s tretjim rajhom pomenila nekajletno epizodo navdušenja tistih Avstrijcev, ki so videli rešitev v Berlinu, pa potem toliko večje razočaranje, ko se je nastajajoča druga avstrijska republika po letu 1945 morala z vsemi silami (diplomatskimi) bojevati, da ji ostane vsaj tisto, kar je imela pred letom 1938. Ni bistveno to, da se sedaj vladajoči zahodnonemški kancler H. Kohl noče dovolj oprijemljivo opredeliti do sedanjih mej med DR Nemčijo in Poljsko, zaradi česar ga kritizirajo celo v lastnem političnem taboru. Niso bistvena tudi mnoga razhajanja praktičnega pomena glede združevanja obeh Nemčij, kajti ta je mogoče vendarle premostiti. Težja vprašanja bodo prišla na površje zavoljo štiridesetletnega razvoja jezika v ločenih delih Nemčije. V pretečenih desetletjih je bilo nekaj prizadevanj o izdaji skupnega slovarja nemškega jezika, pa se niso mogli sporazumeti zaradi različnosti v izrazoslovju, ki so nastajale ob različnih družbenih sistemih. Bi se ob združitvi hitro sporazumeli? Težko, ker se globus BUKAREŠTA - Predsednik voja-škega sodišča, ki je izrekel smrtno obsodbo bivšemu romunskemu d'ya' torju N. Ceausescu in njegovi zen Eleni, generalmajor G. Popa, seje' svojem uradu v pravosodni Pa*3 ustrelil. Vzroki za samomor niso znani. BRATISLAVA - Slovaška sW ščina je s prvim marcem iz ura<*nef. naziva republike »zbrisala« _besW »socialistična«. Zvezni skupščin' Pragi bodo tudi predlagali, . naL sprejme nov naziv države, in sicer c ško-slovaška federacija. V BratisJa so tudi mnenja, da naj bi spretne01 zvezni grb. To naj bi bil ščit, na k a rem bi bil na levi polovici češki K* na desni slovaški dvojni križ. S tem Slovaki zavrnili predlog predsedm V. HaMa, da naj bi v sredino gm vstavili še moravski grb. naj bi se po novem imenovala Cest slovaška republika. VARŠAVA - Poljski ministr* predsednik T. Mazovvibcki je na % vo zahodnonemškega kanclerja ’ Kohla, da bodoča združena Nenl ne bo pristala na povračilo v°jn.epn|j, de dejal., da bi bilo dovolj, če bi r ska namesto povračila vojne sKO zahtevala odškodnino za tisti mmJ Poljakov, ki so jih Nemci med voj odvlekli na prisilno delo za nem industrijo in kmetijstvo. DUNAJ - Namestnik državne«1 sekretarja ZDA L. Eagleburger je jal po obisku v Jugoslaviji za du J ski časopis Der Standard, da Ju80^e. vija kljub mnogim nerešenim pr0 mom ne bo razpadla. BERLIN - Od začetka leta pa 26. februarja se je v ZRN P’610 g več kot sto tisoč državljanov NP , Od septembra lani pa je iz NIL begnilo že skoraj pol milijona lju“’ LONDON - Britanska pr«’1*'!!? M. Thatcherjeva sodi, da bi zdruze obeh Nemčij ogrozilo nemško To pa naj bi pomenilo, da se V. nija v bližnji prihodnosti ne bi vključiti v mehanizem skupnega ropskega denarnega sistema. Tn' herjeva je v skoraj enournem Lj-skem pogovoru z ameriškim Pre nikom Buschem menila, da se ne \.o nja tudi s Kohlovo pospešeno aK J za združitev obeh Nemčij. MOSKVA - Sovjetska zveza f ponovno poudarila, da zdruz Nemčija v nobeni različici ne m ostati članica atlantskega sovjetskem mnenju bi bilo ueni . članstvo v NATU »nedopustna tev vojaško-strateškega r.avnot5a-med varšavskim in atlantskim sp0 zumom«. še kaj niti ena ali druga stran ne bo P1 gla odreči temu, kar je v deset jih nastajalo in se utrjevalo t v literaturi. Niso se mogli spm zumeti niti o nekoliko bolj P zaičnem, vendar prakti^n vprašanju, da samostalnikov bi pisali več z veliko začetm kar je ljudski smisel za hunmr satiro zavrnil z naslednjim 9 smislom: Der Gefangene kar pomeni, da je ujetnik zbez $ če pa to isto misel izrazim0^ majhno črko g pri drugi bes^; pri tretji pa uporabimo velik? 'četnico, dobimo nov smisel |S besed: ujeta bolha. v, Nič manjši ni problem z s6 strijsko različico nemščine, k' je veliko dlje samostojno raz la in ki je sprejemala v bese zaklad tudi slovanske izraze s jega monarhičnega območja’ Kdo ve, ali je bila samo strijska alpska domoljubna Pr ženost tista kost, ki so jo se*e zahodno in severno od Braun* .j in Rosenthala tako radi me • proti avstrijskim Alpam jn tem uporabljali tudi hudo žab besede, ali pa kaj več. . Vse to in še mnogo so raz za • avstrijsko vznemirjenost nameravani združitvi obeh N čij, kajti v alpski republik' vedno živi tudi davna franki ska ideja, ki jo pripisuje)?’ politični genezi, najstarejsj strijski stranki — svobodnJ^j, čeprav se je v povojnih letih no močneje utrjevala zavest o mostojnem avstrijskem naro Avstrija je gospodarsko da močno navezana na ZR Ne :e. jo, kamor gre več kot tretjina J | nega izvoza in od koder kap.j, nadzoruje 50 odstotkov ske industrije. Pa se vendan je živi samo od kruha — v ?e tudi smisel tega razmišljanji c Juš Mako’ STRAN 2 VESTNIK, 8. MARCA aktualno doma (Nadaljevanje s I. strani) Makedonije nima nihče v žepu »Že dejstvo, da je prišlo do tega obiska, mnogo pomeni. Posebno zadovoljstvo pa lahko izrazim o enodnevnem bivanju v Pomurju. V Lendavi smo spoznali, kako živijo v sožitju Slovenci in pripadniki madžarske narodnosti. Sistem dvojezičnega vzgojno-izobraževalnega procesa od predšolske vzgoje do osnovne in srednje šole je za nas nekaj novega. Vaše pozitivne izkušnje so lahko koristne tudi za nas. V Makedoniji je seveda dobro znana tudi tovarna Mura. Na tujih trgih bi lahko prišlo dc večjega makedonskega sobranja Vulnet Starova (drugi z leve) in jet slovenske ksnpščine Miran Potrč si s člani delegacij ogledu-uelo pri avtomatski obdelavi krojnih slik v tovarni Mura. (Foto: Nataša Juhnov). ž'tkovci - Zsitkoc Tudi o narodnostnih kandidatih . Zbora volilcev v Žitkovcih se Je udeležilo 17 krajanov. Kot je 1,0 videti, stranke niso bile zain-mtesirane za predstavitve svojih Pr°gramov, saj na zboru ni bilo Ptedstavnika nobene. Navzoči so se odločili, da bodo volili javno. Tako so začeli z lendavskimi Kandidati za zbor občin. Jožef । ar> Štefan Cigiit, Štefan Ftičar, Jože Jaklin in Marjan Žerdin so dobili podporo vseh navzočih ”°že Gal pa 15 glasov. Janez Bu kovec (17), Katalin Čahuk (14), "nest E6ry (17) in Laszlo Ltgeti 'd) so bili potrjeni kot kandidati Za zbor občin iz vrst pripadnikov madžarske narodnosti. Čeprav bodo kandidate za družbenopolitične zbore predla-®a'e tudi posamezne stranke, Predvsem s svojimi listami, je Prišlo na listo tudi nekaj posameznih predlogov. V 10. volilni edoti, ki jo sestavljajo pomurske 0 dine, kandidirajo: Jože Farič, ®nvencija soboške ZKS — stranke demokratične prenove Kranjci ne razumejo, da so Prekmurci tudi Slovenci Pa J. ^ku se misel Otona Zu-Vj C|ča, izrečena v veliki razpra-k0° s'°yenstvu v začetku 30. let, na bjj sprožen znamenit spor književni levici, glasi, da ne razumejo, da so Belo-ci Ši -*n Prekmurci,u^' Sloven-SDn ° PravzaPrav za podobne , °Pade kot dandanes z Bcogra-m Srbijo. Dr 'Cer pa je dr. Lev Kreft, član Jj^sedstva CK ZKS - stranke mokratične prenove v svojem L, v°ru udeležencem četrtkove v nvencije soboške ZKS - SDP raz?iVarn' hotela Diana slikovito slo en'' strankino pojmovanje Pr 5nstva in poti v Evropo. »V Za v°lilnem času je bojevanje Slo ^^dov blagor slovenstva in 2auvčnije postalo pač spet neka e a za predvolilni golaž. Po- ^eOsedniku Skupščine občine Spoštovani tovariš predsednik! $Poročam ti svojo odločitev, da nisem pripravljen več sodelovati v adaljevanju postopka kot kandidat za možnega predstojnika orga-J2acijske enote Zavoda za šolstvo v Murski Soboti. Kaj bi še rekli? Volilce je zanimalo marsikaj o volitvah. Mnogi se pravzaprav niso znašli v množici imen, mnogih tudi niso poznali. In ob potrjevanju kandidatom je človek dobil občutek, da bodo na volitvah izbirali imena in ne strank. S. E6ry tudi nihče ne. more biti zatiran, ker ni Slovenec. Mislim, da je v Prekmurju ta zavest dokaj doma, se pa ob takih priložnostih vedno spomnim na veliko razpravo o slovenstvu v začetku 30. let ob podobnih spopadih z Beogradom in Srbijo,« je dejal dr. Kreft, opozarjajoč na uvodoma poudarjeno zgodovinsko dejstvo. Po uvodih Mirana Žilavca, Silvija Podleska in Tanje Koračin, ki so razgrnili najobčutljivejša razvojna vprašanja soboške občine (skromna gospodarska razvitost, zastarelo prometno omrežje, nizka izobrazbena raven zaposlenih, čedalje več iskalcev zaposlitve in podobno) z »obljubami«, da se jih bo njihova stranka učinkovito lotila, in predstavili listo kandidatov za volitve v družbenopolitični zbor občinske in republiške skupščine (pri slednjem so potrdili kandidaturo za Gustija Grofa, Ernesta Eoryja, Franca Štiha, Jožeta Fariča in Boža Kuhariča), naj bi sledila razprava. Očitno pa nikomur ni bilo do ponavljanja že dodobra izpiljenih programskih izhodišč in usmeritev. Z besedami dr. Krefta je bil namen konvencije zlasti v tem, »da postavi stranka svoj program na ogled drugim in da v tako slovesnem trenutku, ko se imenujejo liste kandidatov, ni velikih razprav. Verjetno ljudje predvsem razmišljajo, kako bodo v svojih okoljih ta program najbolje zastopali in uresničevali.« Branko Žunec V Gornji Radgoni so za nestrankarske lokalne medije Prenos ustanoviteljstva s Socialistične zveze na skupščine občine — lokalni mediji tudi v gornjeradgonski občini priljubljeni — delež RTV naročnine tudi za »murski val«. Na seji Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona v četrtek, L marca, so med drugim obravnavali tudi problematiko financiranja Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost. V uvodnem poročilu je direktorica in glavna urednica Irma Benko opozorila na težke razmere, v katerih morajo ta čas delovati mediji. Zaradi večstrankarstva je nujno, da se ustanoviteljstvo prenese s Socialistične zveze na skupščine občin iz Pomurja, kajti mediji morajo biti zaradi objektivnega poročanja nestrankarski. Pomembno bo zagotoviti, materialne možnosti vsakdanjega poslovanja, zaradi tega bodo morali biti pomurski delegati na marčevski seji republiške skupščine dovolj glasni, da bodo izborili del pobrane RTV naročnine za lokalne medije. V Gornji ZA BOLJŠE IN BOGATEJŠE ŽIVLJENJE! Na občinski kandidacijski konferenci v Murski So- boti potrdili kandidatno listo — Predstavitev programa in kandidatov V Murski Soboti so opravili občinsko kandidacijsko konferenco za določitev kandidatov občinske organizacije Socia hsti-čne zveze v družbenopolitični zbor občinske skupščine. Ob dokaj dobri udeležbi delegatov iz krajevnih skupnosti soboske občine so s tajnim glasovanjem določili listo kandidatov te stranke v posameznih volilnih enotah. Brez izjeme so vsi predlagani kandidati dobili podporo. Sprejeli so tudi pozitivno stalisce do predloga liste kandidatov Socialistične zveze Slovenije za volitve v republiški družbenopolitični zbor. Ob tej priložnosti so predstavili tudi občinski volilni program in razno propagandno gradivo za bližnje spomladanske skupščinske volitve. . Tik pred občinsko kandidacijsko konference pa je predsednik občinske konference Socialistične zveze Geza Farkaš sklical ti skovno konferenco. Na njej so predstavili osnovne programske cilje in kandidate za občinski družbenopolitični zbor in zbor občin SR Slovenije. Osnovni cilj prenovljene Socialistične zveze — Zveze socialistov kot samostojne politične organizacije je socialna država blaginje, katere značilnosti so demokracija, svoboda, pravičnost in solidarnost. Ker je bila Socialistična zveza v soboški občini edina organizacija, ki je v krajevnih skupnostih reševala življenjska vprašanja ljudi, se bo za tako usmeritev potegovala tudi v prihodnje. Zato v programu ne obljubljajo gradov v oblakih, ampak si bodo prizadevali za dvig kakovosti življenja na evropsko raven. »Hočemo novo podobo občine, ki naj bo odsev posebnosti in volje obča-, nov, čemur mora biti prilagojeno delovanje javne uprave. Osnovna organiziranost SZ pa bo se dalje v KS, kjer se mora Socialistična zveza uveljaviti kot ljud sko socialistično gibanje,« je med drugim poudaril Geza Far- Kandidata za zbor občin SR Slovenije Janez Stoti in Rudi Cipot sta v svojih razpravah posegla na področji gospodarstva m kmetijstva, pri čemer se nista mogla izogniti ekologiji in energetiki. Prvi se je zavzel za dvig materialne osnove, pri čemer je bistvenega pomena popolna samostojnost gospodarskih subjektov. Zato bo treba čimprej opredeliti pomen lasntme in dosledno spoštovanje pravil iger na tržišču. Zavzel se je za boljšo prometno povezavo slovenskega prostora in pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja, s čimer bi preprečili beg strokovnjakov na razvitejša območja. Rudi Cipot pa je za drugačno kulturo kmetovanja, kar je jasno opredeljeno v sloganu Vrnimo podeželju znanost in mladost. Po njegovem mnenju mora biti kmetijska proizvodnja celosten sistem, proizvodnja na primerno velikih kmetijah pa sprejemljiva za okolje in gospodarsko uspe Radgoni pa bodo v kratkem ostali brez dopisništva, zato bodo morali najti najprimernejše nove prostore. Janko Slavič, predsednik izvršnega sveta, je opozoril, da je gor-njeradgonska občina v minulih letih sproti poravnavala del svojih obveznosti pri sofinanciranju, česar pa za ostale občine ne more trditi. Po njegovem mnenju bi morali še več stroškov pokriti s propagando — oglaševanjem. Člane izvršnega sveta je tudi zanimalo, koliko izvodov Vestnika se proda na območju občine ter kakšna bo organiziranost zavoda v prihodnje. Za koordiniranost med občinami in mediji bo skrbel poseben strokovni organ, njegov član iz občine Gojnja Radgona pa bo Dušan Zagorc. BBP šna. Za strokovni pristop se je zavzel tudi Rudi Horvat (obč. DPZ), ko je govoril o komunali in ekologiji. Poskrbeli naj bi za neoporečno zbiranje odpadkov in zavarovanje voda, za krepitev ekološke zavesti pa bi uvedli izobraževalne programe. Nosilec liste kandidatov za občinski DPZ Andrej Gerenčer je za vzpostavitev komunikacijskih tokov, zato je treba nemudoma zagotoviti cestno povezavo Lendava— Maribor, zgraditi mednarodno železniško progo Murska Sobota—Monošter in doseči odprtje mejnih prehodov Marti-nje in Prosenjakovci. Dolgoročni cilj pa je, da bi vsako naselje v občini povezali z asfaltno cesto. O znanju kot prvemu koraku do bogate prihodnosti je govoril Jože Stvarnik. Zahteval je soudeležbo širše skupnosti pri reševanju prostorske problematike v osnovnem šolstvu in večjo pestrost vzgojno-izobraževalnih programov. Štefan Vučak pa je za večje približevanje zdravstvenih storitev ljudem. Zanimiva je tudi marketinška upodobitev soboške SZ, katere simbol je stilizirana podoba štorklje. Milan Jerše Hrabrost in eliksir moči delavskega razreda Marjan Banfi novi nepoklicni predsednik OS ZSS Gornja Radgona — Izvolili 15 članov občinskega sveta in sedem predstavnikov sindikata dejavnosti — Koliko je resnice v govoricah o tajnem dokumentu? V sredo, 28. februarja 1990, je bilo v Gornji Radgoni zadnja skupščina starega sindikata. Spremembe političnega, družbenega in gospodarskega sistema, uvedba podjetništva in tržne ekonomije postavljajo delavca v drugačen položa, sindikat pa se mora nujno organizirati kot interesna stanovska organizacija, ki bo pogajalec in zaščitnik delavskih pravic in interesov. Dosednaji predsednik gornjerad-gonskega sindikata Marjan Neuvirt je v poročilu o minulem štiriletnem delu med drugim dejal: »Hočemo biti in bomo predlagatelji zakonov, raznih sklepov aktov in odlokov skupščin, predvsem pa hočemo biti kontrolor vsega, kar bo v našem imenu sprejeto. Kot vidimo, so si programi nekaterih političnih strank zelo identični, identični tudi v tem, ker jih kaj prida ne zanima vloga in položaj delavcev, in ker so pozabili, da je bila celotna ekonomska prenova storjena v imenu delavcev — pa brez njihovega glasu. Ali seje kdo vprašal, če si delavec ne želi samoupravljanja? Ali je delavce kdo vprašal, kako bo sedaj s to ljubo družbeno lastnino, če se strinja da bo jutri ponovno delal za tujca?« Sindikat, ki se bo boril za pravice delavcev, bo moral postati enakopravni pogajalec, kajti drugače bodo socialni nemiri pokopali še zadnje upanje na gospodarsko reformo. V razpravi jih je Danilo Tirš (stečajni upravitelj v Lini Apače) opozoril, da se morajo intenzivneje vključiti v pripravo sprememb zakona o stečaju in likdvidaciji, kajti sindikat bo enakopraven pogajalec šele takrat, ko bo tudi materialno močan, ko bo lahko tudi finančno vplival na upravljanje. Drago Horvat je razpravljal o slabem delu republiških organov sindikata, poleg tega pa dal pobudo, naj občinski sindikalni svet zahteva pojasnilo o govoricah o »tajnem dokumentu«. Feliks Petek (predsednik socialistične zveze) je opozoril, da so cilji sindikalistov identični s cilji Socialistične zveze in so torej vsebinsko povezani, čeprav so organizacijsko ločeni. V prihodnje bo občinski svet sindikata v Gornji Radgoni sestavljalo 15 članov, za posamezne dejavnosti pa bodo skrbeli predstavniki: Valerija Červič (vzgoja, izobraževanje in znanost). Stane Konrad (kmetijstvo in živilska industrija), Viktor Kovačič (državni in upravni organi), Branko Žurman (gozdarstvo in lesarstvo), Roman Časar (gostinstvo, turizem in trgovina), Zvonko Šijanec (kovinarstvo in elektroindustrija) in Miran Lapih (obrt). Poleg predstavnika društva upokojencev so izvolili še nadzorni odbor. Nepoklicni predsednik gor-njeradgonskih sindikatov bo Marjan Banfi, funkcijo sekretarja pa bo še naprej opravljal Jože Lebar. V kratkem naj bi v Gornji Radgoni dobil sedež tudi pomurski odbor gostinstva in turizma ter kovinarske in elektroindustrije. Delegat za 11. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije bo Stane Konrad, za 12. kongres Zveze sindikatov Slovenije pa Marjan Neuvirt. Bernarda B. Peček Turizem in nova sistemska zakonodaja Feri Horvat v Radencih o vplivih ekonomske reforme na turizem —-Turistični strokovnjaki nezaupljivi — Ali veljajo predpisi in omejitve le za slovenska podjetja in banke? V torek in sredo (6. in 7. marca) se je v Radencih zbralo okrog 60 turističnih strokovnjakov iz Slovenije, med predavatelji pa so bili tudi gostje iz Avstrije. Posvet Turizem v pogojih nove sistemske zakonodaje je organiziral Center za usposabljanje zunanjetrgovinskih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, vodila pa mag. Marija Bezovšek (Kompas .Jugoslavija). Če je bil lanski posvet organiziran šele jeseni, pa je bil letošnji skoraj prezgodaj. Minila sta šele dva meseca, ko je vlada sprejela program ekonomske reforme, zato je bila večina razpravljalen dokaj pesimistična. Feri Horvat, ki je kot zvezni sekretar za ekonomske odnose s tujino tokrat nastopal v nehvaležni vlogi vladnega predstavnika, je predstavil vpliv nekaterih ukrepov na turizem v letu 1990. Pripotoval je direktno s tiskovne konference na turistični borzi v Berlinu, kjer so kot najpomembnejši dejavniki pri izbiri leto- -vanja izstopali ekologija, kakovost in specializirana ponudba. Glede letošnje turistične sezone je optimističen, prav tako pa ne dvomi v uspeh gospodarske reforme. Nekoliko manj optimistični pa so bili nekateri vodilni možje turističnih organizacij (med njimi tudi Egon Conradi), ki so opozarjali na problem reševanja tekočih likvidnostnih problemov, notranje-politično nestabilnost države ter za turizem nesprejemljivi predlog o širitvi obmejnega pasu. Anton Lavtar (Ljubljanska banka) je govoril o denarni politiki ter nasprotujočih si ukrepih vlade in Narodne banke, hkrati pa pozval, naj se informirajo o možnostih vlaganja tujega kapitala. Bernarda B. Peček ^^TNIK, 8. MARCA 1990 STRAN 3 JAVNA TRIBUNA Z JOŽETOM SMOLETOM Odprta knjiga za pomurske socialiste Socialistična zveza Murska Sobota za nas. za boljše in bogatejše življenje, za enakopravno vključitev naše občine v širši gospodarski in kulturni prostor — v slogu teh/ takih pisnih parol se je v soboški galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec začelo sobotno srečanje s prvakom slovenskih socialistov Jožetom Smoletom. Pripravila ga je pomurska Socialistična zveza (SZ) pod geslom: Kakšna bo pot in kakšni bodo konkretni cilji SZS’ Po kulturnem programu z obvezno Zdravljico je Jože Smole — z njim je bila še članica predsedstva SZS dr. Miroslava Geč-Korošec — pred okrog sto zbranimi udeleženci predstavil programska izhodišča zveze, nato pa odgovarjal na vprašanja. Ob že znanih usmeritvah kaže ponoviti slovensko pobudo, da bi morali ukiniti zvezni sklad za manj razvite republike in pokrajino Kosovo ter oblikovati jugoslovansko banko za razvoj, ki bi po bančnih in ekonomskih načelih podpirala ciljne razvojne projekte na posameznih območjih države. Smole tudi ni mogel mimo, po njegovem, idiotske zahteve Zveznega izvršnega sveta, da bi stometrski obmejni pas razširili na kilometer. »Zavzemamo se za to, da se graničarji oz. vojska umakne z naših meja in da nadzorstvo z varovanjem prevzame naša milica oz. organi za notranje zadeve, kot se pač dogaja v mnogih civiliziranih družbah. Popolnoma neupravičena zahteva zvezne vlade nam daje osnovo za uveljavljanje ustvarjalne po- SOS zadihala tudi v Pomurju Minuli petek je bila v gostišču Rajh v Bakovci h ustanovna skupščina območnega odbora Slovenske obrtno-podjetniške stranke za Pomurje. Udeležilo se je je nekaj manj kot 20 obrtnikov iz pomurskih občin (razen iz Lendave). Zbrane je najprej pozdravil Jože Stotnik iz Ljutomera, nato pa je govoril podpredsednik Slovenske obrtno-podjetniške stranke .JEmil Kandrič. Povedal je, da se je ideja o stranki pojavila na sestanku obrtniških delegatov slovenske skupščine v Mariboru. Obrtniki se sicer strinjajo, da se morajo pripadniki nekega stanu v prvi vrsti ukvarjati s svojim delom in šele potem s politiko, vendar se je pri nas izkazalo, da je tudi gospodarske interese mogoče doseči le s politizacijo problemov. Na Zahodu so dokazali, da je za uveljavitev teh interesov potrebna zlasti visoka stopnja parlamentarne demokratizacije in politične kulture. Pri nas pa ljudje še vedno ne vedo natančno, kaj bi počeli z vso demokracijo, ki se jim ponuja. Slovenska obrt-no-podjetniška stranka se bo zavzemala zlasti za javno uveljavljanje in uresničevanje delovnih, stanovskih in državljanskih interesov vseh svojih članov, zlasti obrtnikov, zasebnih podjetnikov in državljanov svobodnih PREUDARNO DOLOČANJE KANDIDATOV Če bi sodili po udeležbi na ponedeljkovem zboru voiilcev v krajevni skupnosti Park v Murski Soboti, so določanje kandidatov za delegate družbenopolitičnih zborov ter kandidatov za predsednika in člane predsedstva vzeli najresneje — upokojenci. Bila jih je večina med zbranimi v utesnjeni učilnici prve soboške osemletke, mladih pa ni bilo, tudi kot liberalne stranke ne. Zato pa sp navzočnost izkoristili: predstavnik ZKS — stranke demokratične prenove, ki je naštel vse, kar vladajoči partiji ni uspelo uresničiti doslej: vodja zelenih, ki je manj obljubljal; še najbolj odmeven pa je bil program krajevne Socialistične zveze, ker so ljudje v njem zaznali konkretizacijo zadev iz neposrednega okolja. Volitve so bile tajne, kar je nekoliko podaljšalo postopek, so pa potrdile, da ljudje izbirajo kandidate s preudarkom. Večina glasov za predsednika slovenske države je po pričakovanjih dobil rojak Milan Kučan, med kandidati za člana predsedstva pa dr. Matjaž Kmecl in dr. Boštjan M. Zupančič. Iz okolja, v katerem živijo, so navzoči delegirali predvsem ljudi, kijih poznajo in jim zaupajo, ter niso med sedanjimi nosilci funkcij. bb OPOZORILO PRED GOZDNIMI POŽARI Zaradi suhega vremena, požiganja suhe trave in neprevidnosti ali zlobe je bilo že več gozdnih požarov. Prebivalstvo opozarjamo, da je po zakonu vsako kurjenje v bližini gozda ali v gozdu prepovedano in strogo kaznivo. ODRASLE PROSIMO: — da poučijo svoje otroke o nevarnosti gozdnih požarov, — da izletniki kurijo na kuriščih ali zunaj gozda po možnosti v bližini vode in da prostor v večjem krogu očistijo vsega vnetljivega materiala, — da po končanem kurjenju ogenj skrbno pogasijo z vodo ali ga pokrijejo z zemljo, — da ne zažigajo trave, ki meji na gozdove, — da preprečijo uničevanje opozorilnih napisov in drugih protipožarnih naprav, — da takoj, ko opazijo požar, o tem obvestijo najbližjo postajo LM, gasilsko društvo ali ABC Pomurko — Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota po telefonu 21 166. VARUJMO NASE GOZDOVE! Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota S sobotne javne tribune Jožeta Smoleta s pomurskimi socialisti v soboški galeriji. Posnetek: Jože Pojbič bude, da dosežemo popolnoma liberalno obravnavanje meje in storimo korak naprej pri uresničevanju koncepcije odprtih meja,« je menil prvi slovenski socialist. Posamezni zbrani so v nadaljevanju sprožili več vprašanj, ki so se vrtela okrog kmetijstva, prometnih in siceršnjih povezav Pomurja s Slovenijo in sosednjo Madžarsko, mnogosrediščnega razvoja slovenske države, potez Markovičeve vlade, armade. »Slovenski socialisti si moramo izboriti večjo samostojnost slovenskih pokrajin pri odločanju tako na ožjem kot širšem območju. Priznam, da imamo v Sloveniji včasih zelo jasno izdelan odnos do zveznega centralizma, da pa hkrati pogosto zapadamo v poklicev. Temeljni programski cilji stranke so: izhodiščna enakopravnost vseh oblik lastnine; popolna izenačitev možnosti poslovanja za vse subjekte tržnega gospodarstva, ne glede na vrsto lastnine in lastninskega kapitala; sprejem vseh ukrepov, ki bodo zagotovili, da bodo obrtniki v enakopravnem položaju z drugimi subjekti, še zlasti v zvezi z davčnimi obremenitvami in prispevki ter drugimi družbenimi dajatvami, pogoji za plačilni promet in poravnavo obveznosti. Obrtniki zahtevajo še pravno varnost na vseh področjih, depolitizacijo kulture, šolstva in gospodarstva, zagotavljanje spodbudnih možnosti za prosto vlaganje v nove proizvodne storitvene ali druge delovne zmogljivosti in za ustanavljanje produktivnih delovnih mest. Delo, znanje in kapital naj so edina osnova, na katero naj se nanaša življenje ljudi. Obrtniki na aprilskih volitvah ne računajo le na glasove volil-cev iz obrtniških vrst, nikakor pa republiški centralizem. V zadnjem času odstopamo od ene najbolj pozitivnih prvin, ki jih je imela Slovenija v svojem razvoju, namreč od policentrizma. Tu smo imeli prednost pred drugimi republikami. Zdaj bi morali revi-talizirati vlogo posameznih pokrajin na Slovenskem in zagotavljati njihovo samostojno odločanje in prispevanje k reševanju skupnih slovenskih in jugoslovanskih problemov. Na ta opozorila sem naletel na številnih sestankih po občinah in krajevnih skupnostih: v Novem Mestu (Dolenjska), Kopru (obalno-kra-ško območje), na Jesenicah,« je na sobotni javni tribuni ob enem najbolj žgočih vprašanj za Pomurje razmišljal Jože Smole. Branko Žunec si ne delajo nobenih iluzij pred volitvami. Obrtniški delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije Bogo Rogina iz Maribora je povedal, da so program in statut sprejeli že na ustanovni skupščini stranke ter da so se v prvem delu programa politično opredelili. Obrtniki želijo državno samostojnost Slovenije, spremembo davčne zakonodaje, njihova skrb pa bo namenjena tudi varovanju slovenskega narodnega premoženja. Obrtniki nočejo ničesar zastonj, nikakor pa v tej družbi ne bodo podpirali brezdelnežev. Vsak posameznik naj sam skrbi za svojo socialno varnost. Člani obrtno-podjetniške stranke so lahko tudi člani drugih strank, obrtniki pa se bodo povezovali po teritorialnem načelu. Sedež za Pomurje bo v Murski Soboti. V razpravi so se udeleženci pogovarjali o skromni udeležbi v Bakov-cih, zmoti Zveze obrtnih združenj Slovenije, ki je računala, da bodo problematiko obrtnikov vključile v svoje programe druge stranke in zato svoje ne potrebujejo ... Največ besed pa so namenili povezovanju oziroma samostojnosti stranke. Nekateri so namreč menili, da se stranka mora nasloniti na katero od že obstoječih, saj sama nima skoraj nobenih možnosti na volitvah. Predstavnik vodstva stranke pa dejal, da bodo koalicije sklepali po volitvah, saj bo imela vsaka stranka svojo listo kandidatov in je zato povezovanje pred volitvami nesmiselno. Zaenkrat so obrtniki najbližje kmetom, ti pa so se že organizirali v DEMOS, obrtniki so se po volitvah pripravljeni povezati z vsemi, ki bodo imeli njim najbližje cilje. Če se območni odbori stranke želijo povezati s komerkoli, jim tega nihče ne brani. V nadaljevanju so za predsednika območnega odbora Slovenske obrtno-podjetniške stranke za Pomurje izvolili Martina Žižka, za člane predsedstva pa Matjana Maučeca iz Murske Sobote, Nado Bračko iz Gornje Radgone in Jožeta Stolnika iz Ljutomera. Sklenili so, da bodo podpredsednika imenovali izmed lendavskih obrtnikov, ko se bodo sešli tudi z Lidija Kosi Radgonska ZKS — SDP podpira podjetništvo Na konvenciji predstavili volilni program — Podpora kandidatni listi in nosilcem Petru Fridau, Marjanu Hladnu in Milanu Tišiarju. Poudarek obmejnosti, turizmu in sejemski dejavnosti. ZKS-stranka demokratične prenove v Gornji Radgoni je na konvenciji predstavila svoj program za bližnje spomladanske volitve. Med številnimi cilji stranke so najpomembnejši tisti, ki obetajo hitrejši razvoj radgonske občine, pri čemer je v ospredju enakovreden razvoj urbanih središč in podeželja, uveljavljanje podjetništva ter aktiviranje domačega in tujega znanja. Nič manjšega pomena ni izkoriščanje naravnih danosti, obmejnosti in sejemske dejavnosti, kjer imajo že doslej bogate izkušnje. Program radgonske ZKS—SDP pa volilcem obljublja tudi več konkretnih ciljev. V prvi vrsti si bodo prizadevali za posodobitev cestnih povezav, obnovo gradov in nekdanjih šolskih poslopij. O teh in drugih vprašanjih so v razpravi spregovorili tudi kandidati stranke za najodgovornejše dolžnosti v republiki in občini. Peter Fridau, nosilec kandidatne liste za občinski družbenopolitični zbor in kandidat za predsednika skupščine občine, je izrazil optimizem in hkrati odgovornost za hitrejši razvoj celotnega območja občine. Če želijo povleči voz naprej, bo nujna večja dorečenost, poštenost in korektnost pri izdelavi enotne strategije, kjer zavzemajo posebno mesto usposobljeni kadri. Jože Farič, ki je kandidat za republiški DPZ, je menil, da se bo dalo marsikaj narediti, čeravno so gospodarstveniki nenehno na »prepihu«. Pri tem seje zavzel za razvoj slovenske državnosti in Pomurja, ki mora dobiti posebno mesto, pri čemer pripisuje velik pomen hitrejšemu razvoju podjetništva. V radgonski občini je registriranih že 60 zasebnih podjetij, kot osnovni cilj pa je navedel dohodek in dobre plače. Zato naj bi iz slovenskega središča v Pomurje vračali čimveč denarja. Tudi Vinko Rous, kandidat za zbor občin SR Slovenije, se PREDSTAVITEV ZKS — STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE LENDAVA Za dobro življenje ljudi Občinska organizacija ZKS — Stranka demokratične prenove je minulo sredo predstavila svoj volilni program in določila listo kandidatov, s katerimi se bo potegovala za zaupanje voiilcev na spomladanskih volitvah. Stranka, ki ima program Za evropsko kakovost življenja in dovolj ljudi, pripravljenih prevzeti odgovornost za njegovo uresničitev, je v Lendavi povabila svoje člane v gostišče Arnade-us. 43 prisotnih od 62 povabljenih je nagovoril predsednik OK ZKS — Stranka demokratične prenove Aleksander Varga. Izrazil je zadovoljstvo z odhodom slovenskih komunistov s 14. kongresa ZKJ, ki ga ne gre razumeti kot poceni nabiranje glasov vo-lilcev. Marsikje po svetu komunisti izgubljajo na volitvah, pri nas pa se že pred njimi odrekajo monopolu na vseh področjih ter se zavzemajo za neovirano politično združevanje. Pred spomladanskimi volitvami bodo imeli veliko več dela, kot v prejšnjih volitvah, saj se bo za glasove vo-lilcev potegovalo več organizacij. Varga je poudaril, da bo njihova stranka volilce morala pridobiti zlasti z dobrim volilnim programom, z že doseženimi rezultati in uglednimi kandidati. Leon Alt, sekretar predsedstva ZKS — Stranke demokratične prenove Lendava je predstavil program, s katerim — kot so zapisali v uvodu — ne obljubljajo gradov v oblakih. Izid tekme za glasove voiilcev pa bo znan šele po volitvah, ki morajo biti tajne, pluralne in poštene. Kot konkretne cilje so v programu navedli mir v svetu in doma, človekove pravice in svoboščine, višjo življenjsko raven, produktivno zaposlovanje in solidarnost do nezaposlenih, zdravje ljudi v zdravi in čisti naravi, nazorski in politični pluralizem, uspešno tržno gospodarstvo, samoupravljanje in soupravljanje, vključno s pravico do svobodnega sindikalnega združ vanja. Niso pozabili še na pravi o državo, vzorno sožitje ljudi v občini, ne glede na narodnost, spol, vero in nazor, svobodo političnega združevanja in prepolovitev vpliva in moči je zavzel za povezovanje Pomurja, kjer obstajajo skupni interesi, kot so dobre ceste, telefonija in višji standard prebivalstva. Kandidat za najodgovornejše dolžnosti v radgonski občini je tudi Dušan Zagorc, predsednik OK ZKS—SDP, ki je opozoril na nujnost boljšega izkoriščanja obmejne lege radgonske občine. Gre predvsem za kmetijstvo, turizem, sejemsko dejavnost in družbeno infrastrukturo, Poudaril je tudi možnost nadaljevanja procesov investiranja v šolstvo in zdravstvo ter omenil telovadnico v Radencih in knjižnico v Gornji Radgoni. Veliko pa si obeta tudi od obnove gradov v Gornji Radgoni in Negovi, saj je že zdaj precej ponudnikov za njihovo obnovo. Na tajnih volitvah so dobili podporo vsi kandidati na kandidatnih listah za občinski DPZ pa tudi nosilci treh volilnih enot v radgonski občini Peter Fridau, Marjan Hladen in Milan Tišlar. Pozitivno pa je bilo tudi mnenje o predlogu kandidatne liste za republiški DPZ. Na koncu konvencije so sprejeli še štiri sporočila. Bili so proti širitvi obmejnega pasu, saj bi po novem vanj spadala tudi Gornja Radgona in Radenci ter velik del Apaške doline. Predlagali so, da bi do leta 1992 ukinili maloobmejne prepustnice in da bi naši državljani mejo z Avstrijo lahko prestopali le z osebnimi izkaznicami. Želijo si dobre odnose z vsemi strankami in javnost dela ter pošteno financiranje iz skupne vreče, pri čemer bodo več pozornosti namenili trženju in drugim komercialnim prijemom. Hkrati so pozvali člane ZKS-SDP, njene prejšnje člane in simpatizerje, da ostanejo in postanejo člani stranke demokratične prenove, ki se bo borila za odpravljanje krivic in boljše življenje mlajših generacij. Milan Jerše politike, da bi lahko normalno živeli. V ZKS — Stranki demokratične prenove Lendava verjamejo, da so marljivi ljudje in znanje, ki ga imajo kmetje, delavci, razumniki, ključ za Evropo doma. V svojem programu so podrobno opredelili možnosti razvoja lendavskega gospodarstva, družbenih dejavnosti in političnega sistema. Prisotni so ga brez razprave in pripomb sprejeli. Prav tako so le z enim glasom proti brez razprave potrdili predlagane kandidate na listi za občinski družbenopolitični zbor. Nosilec liste je Jože Kuronja, drugi kandidati pa so: Leon Alt, Anton Balažek, Vilmos dr. Vass, Ana Danč, Aleksander Varga, Štefan Ftičar, Rudolf Leiner, Anton Bensa, Vlado Bratkovič, Alenka Stupar, Martin Lebar, Bojan Hojnik, Blanka Gerič, Mirko Škalič, Stanko Tadina, Stanislava Žižek, Štefan Drago-šič, Ivanka Strbad, dr. Jozsef Varga. Zbrane je pozdravil tudi Gusti Grof, kandidat ZKS — Stranke demokratične prenove z liste za družbenopolitični zbor Skupščine Slovenije za Pomurje. Predstavil je še Boža Kuhariča Jožeta Fariča in Franca Štiha, ki so prav tako na tej listi. Konvencije se je udeležil še Silvo Komar iz Republiške konference te organizacije. Dejal je, naj ambicijo te stranke, da zmaga na volitvah, sponzorirajo imena, ki so se do zdaj uveljavila in dokazala na različnih področjih. Obljuba dela dolg, zato je treba obljubljati le tisto, kar bo mogoče tudi narediti. Uveljavljali bodo le tiste spremembe, ki bodo zagotavljale srečnejše in bogatejše življenje. Opozoril je, da nimajo zgodovine le komunisti, pač pa tudi tisti, ki jim jo nenehno mečejo pred noge. To jim bodo vsekakor vrnili, vendar na kulturnejši način. Lidija Kosi Večinska podpora kandidatom in samoprispevku Visoka udeležba na volivcev v Gornji Radgo"1 — Milan Kučan kandida* za predsednika SRS — sa' moprispevek za komunal0 Kar 101 udeleženca so naštel1 na zboru voiilcev v kulturnem domu v Gornji Radgoni. Že ® podatek dovolj zgovorno potrj11' je veliko zanimanje občanov 23 predvolilne aktivnosti na svoje® območju. Na zboru voiilcev so s namreč s tajnim glasovanje® odločali za vrsto kandidatov » delegate na občinski in repu0' ški ravni. Tako je bilo za z°° krajevnih skupnosti radgo°s*a občinske skupščine predlaga0' kar 17 kandidatov, čeravno so J' potrebovali le štiri. Zanimivo J' daje velika večina dobila PP“P^ ro udeležencev zbora volilce • kar pomeni, da ti kandidati n°a' jo zaupanje svojih voiilcev. V tej volilni enoti pa so im6'' za družbenopolitični zbor oba ske skupščine eno kandidatko,1 sicer Nado Irgolič, upokojen^ ki je že tu dobila potrebno P°° poro občanov. Sledilo je glas°v nje o listi petih kandidatov zbor občin SR Slovenije. pripomb so dobili podporo u“.. ležencev zbora voiilcev v Goril Radgoni tile kandidati: Feb Petek, Janez Pučko, Vinko ’ Janez Stariha in Oto Škofič ', določanju kandidatov za Pr° sednika in člane predsedstva a Slovenije, je dobil po pričakova nju Milan Kučan daleč naJ*° glasov kot kandidat za Predse nika republike, saj je zanj gI°L valo 63 navzočih voiilcev- U tem je treba povedati, da je 0 Milan Kučan na zboru voli'00 (tako tudi drugje) dodatno pr6. lagan za to funkcijo. Protikan® dat dr. Jože Pučnik pa je v G« nji Radgoni dobil podporo J voiilcev. Medtem je za wa° predsedstva SR Slovenije valo največ Radgončanov za j Matjaža Kmecla, za republri družbenopolitični zbor pa je ® bil daleč največ glasov Jože r rič. Podprli so seveda tudi drug kandidate s te liste. Razumljivo je, da na zboru v lilcev v Gornji Radgoni niso 01 gli tudi mimo razprave o neb3 rih aktualnih vprašanjih sedanj ga trenutka, predvsem v dori čem kraju. Poudarili so lokm® komunalno problematiko, ki nekaj časa povzroča precej s'v las, pa najsi gre za ureditev me nega pokopališča, za kar bi 01 rala bolj poskrbeti krajev skupnost, magistralne ceste Počehove skozi radgonsko ob no in dalje skozi soboško in 16 davsko občino, ki ima gotovo s ši družbeni pomen, urejen mesta, ulic ali za pločnike. Z ™ mi namreč Radgončani n' . niso zadovoljni, kar velja tudi preusmeritev prometnih tokov telefonije, ki je že nekaj časa v peti tukajšnjih domačinov . okoliških krajev. Po dolgotrij razpravi so udeleženci zbora lilcev v Gornji Radgoni z vanjem sprejeli pobudo, da se di v naslednjem srednjeročni obdobju nadaljuje s krajevni samoprispevkom, ki zagotavL hitrejši družbeni in gospodari razvoj središča občine. Milan Je«* POPRAVEK Zdravstvu denar, bolniku bob' še zdravljenje. Da, toda kje vzet* • — je bila naslovljena aktualna te ma oziroma okrogla miza, vljena 22. februarja v sedmi šte vilki časnika. V tekstu pa je prišlo do tiskaj skih napak, ki so spremenile vs^ bino, zato objavljamo pravil tekst pod nadnaslovom nik naj ima ugled (povedal dr« J že Magdič, krščanski demokratu »Naše delavce bi razdelil na d lavce, nedelavce in administrato je (birokrate). In dokler boni imeli te tri strukture, je nemog če, da bi nastali pozitivni prem* STRAN 4 VESTNIK, 8. MARCA S Kmetijski problematiki namenjamo v Pomurju precejšnjo pozornost. Pomembnosti te dejavnosti so se zavedale tudi vse stranke, ko so se-stavjale svoje volilne programe, zato so kmetijstvo prav vse uvrstile vanje. Predstavniki strank so osvetlili več perečih vprašanj, na katera pa niso vselej mogli najti tudi odgovorov. Napake iz preteklosti bo treba odpraviti postopoma, saj čez noč ni mogoče rešiti. Ne bojimo se bogatih kmetov, bojimo se slabih gospodarjev KDO BO TEBE UU- Stanko Gerič za Socialdemokratsko stranko Slovenije iz Murske Sobote je menil, da je treba revitalizacijo podeželja čim Prej opraviti in dati kmetijstvu pravi pomen. Mladi so zapustili podeželje in starejši so vedno bolj ostajali sami. Vasi so izumirale in zemlja je ostajala neobdelana. Goričko je eden takih primerov Dr. Jože Magdič za Slovenske krščanske demokrate Pomurja je dodal, da naj se življenje vrne na vasi. Njihov videz moramo popraviti in zaščititi kulturne vrednote v vaseh. Zavreti se je treba, da se bodo nekmečke strukture vrnile na vas: ■ poleg šolstva in zdravstva, mislim tu tudi na veterinarje, ki morajo biti blizu kmetu.« Jože Bojnec iz murskosoboške Slovenske kmečke zveze se je zavzel za podobo vasi: »Vas mora imeti »obraz«, ki bo podoben pravi vasi, kjer bodo hiše zgrajene v Pokrajini primernem stilu, ne pa tako, kot se dogaja danes, da so mnoge vasi nekakšne mešanice raznovrstnih hiš in palač.« Branko Pajžlar iz ZSMS Mur-ska Sobota: »Zagovarjamo revitalizacijo nenaseljenih območij, k’ bi jih oživili z dodatnimi vlaganji in z inštitutom družbenona-Jemne kmetije. Nekateri ljudje, ki nimajo svoje zemlje, bi bili na-ptrat pripravljeni iti delat na kmetije.« Franc Štih za ZKS — ^DP Ljutomer je pravtako opo-^1 na kmetije, ki nimajo narednikov. »Veliko je fantov, ki aktualna TEMA^ ?stajajo na kmetijah neporočeni, rez ženske pomoči.« Da bomo ravitalizacijo podeželja lažje iz-- ,Jali, bomo potrebovali pomoč s>rše družbe, zato si mora Po-^urje, po mnenju vseh predstav-mkov strank, pridobiti v Sloveni- Pomembnejše mesto, saj ca-P Janje na repu ne pelje nikamor. *—— __________________________ kmet zasluži dostojan-IN SVOJ O KMETIJO _ »Kmet je bil skozi desetletja na moralno čustvenem področju močno frustriran. Beseda kmetje P°menila žaljivko. Kmetu je tre-a vrniti dostojanstvo in demisti-'mrati magijo moči na vasi. Mo-aino usodo, ki so jo zaradi te "knte moči na vasi utrpeli kmetje Pri komasacijah, moramo pose-°.eJ 'zpostaviti. Spori s tem v zve-’se niso zglajeni. V prihodnje se orajo tovrstni procesi odvijati Javno in kmetje pri tem ne smejo ^ati ob strani,« je dejal dr. Jože . agdič. Pridružil se mu je Miha "Magdič za Kmečko zvezo Ljuto-era (združeno .v ljutomerski ^Poziciji): »Moralna rehabilita-lJa je nujna tudi v zvezi z odvze-imZiemljo kmetom. Kmet pač ni ,mel pravice odločati, pa četudi J slo za njegovo zemljo.« Pred-avnik ljutomerskega DEMO-»ir Stegmiiller opozarja: . met je človek z neštetimi po-, lc> in njegova diplomaje uspe-■Pa kmetija in tržni presežki, ki J'n. da. Prednost dajmo družin-K1m kmetijam, ki so lahko še P°sebej uspešne.« Andrej Kralj ,a Zelene Pomurja se je prav ta-sL ^ze1 za oblikovanje družin-Klh kmetij. »Ob tem pa se po-, avlja vprašanje, kam s kmeti, ki odo v tej svobodni konkurenci siali brez zemlje. Gospodarsko azvite države tega problema ne Poznajo in tudi pri nas je treba gospodarsko življenje urediti taji0’^3 b° delavec zaslužil toliko, ? bo lahko tudi hrano ustrezno Pmcal.« Franc Štih: »Zemlje se e da raztegniti, razširiti, zato ^oramo zaščititi to, ki jo imamo. ?du^’i mora kmetijstvu in dajati j?*ravo hrano. Vso prednost dara družinskim kmetijam. Z od-ravo vmesnih posrednikov pa aJ kmet zaslužil več, porab-'k Pa ceneje prišel do hrane.« BO PRED DVOŽIVKAR REŠU. EVROPSKI J^lOVNI ČAS? ________________ Stanko Gerič: »Vprašanje pol-oietariata se mora reševati v sklopu ustrezne ureditve delovnega časa — prehod na evropski delovni čas. S tem je seveda povezano tudi urejanje razmer gospodarjenja v industriji, gospodarstvu. Na mnogih področjih je uvedba tega časa mogoča, vendar ne dopušča dvojne zaposlitve. Nekdo ne more biti hkrati dober delavec in dober kmet. Zdaj smo s tem dvoživkarstvom le blažili socialne probleme.« Rudi Stegmuller je tej trditvi oporekal in dodal, da bo evropski delovni čas, ki je bolj modni hit, kot kaj drugega, rešitev tega problema le pod pogojem, da bo delavec za svoje delo dobil tako plačilo, da za dodatno delo ne bo zainteresiran. »Imamo primere, ko se delavec doma na kmetiji ukvarja tudi s tržno proizvodnjo. Na drugi strani pa obstajajo kmetje, ki delajo po svoje in družbi ničesar ne prispevajo. Pri tem bomo morali biti zelo previdni, saj je treba upoštevati dejstvo, da zaposlitev v tovarni mnogim ne zagotavlja eksistenčne varnosti.« Pozabiti ne gre tudi na politiko zaposlovanja, na kar je še posebej opozorila Mira Markoza ZKS—SDP Gornja Radgona. »Ustrezno spreminjanje načina gospodarjenja in prilagajanje zakonodaje bi moralo vplivati, da bi ob presežku delovne sile nekateri bili prisiljeni živeti od zemlje. Ali je pošteno,da so danes mnogi primeri, ko ljudje nimajo možnosti za dodatne vire. Politika zaposlovanja in zakonodaja na tem področju bi morali biti bolj pošteni in ustreznejši. Pri politiki zaposlovanja bi morali postaviti spodnji kriterij in reči, toliko in toliko zemlje omogoča eksistenčno možnost in teh ljudi ne bomo zaposlovali zunaj kmetijstva. Zaposlitev pa dajmo tistemu, ki nima ničesar. Zdaj pri zaposlovanju še vedno preveč prihajajo do izraza razna poznanstva...« Gusti Grof za ZKS-SDP Murska Sobota je menil, da se moramo najprej boriti za dohodkovno proizvodnjo in šele nato opraviti socialne korektive. »Kar zadeva evropski delovni čas, bomo morali opraviti postopen prehod. Potrebujemo pa boljše delo in manj administracije. Te je namreč v Jugoslaviji toliko, kot da bi nas bilo 80 milijonov. V svetu ne bomo mogli kokurirati s socialo...« Branko Pajžlar je dodal, da se kmet zagotovo ne bi zaposloval, če bi lahko sam ustvaril več oziroma dovolj dohodka. Franc Štih se je strinjal, da tega problema ne bo mogoče odpraviti čez noč, razmisliti pa velja, ali ne bi bilo potrebno ljudem, ki imajo premajhne dohodke, omogočiti dela na domu. KMETOVO OROŽJE - ZNANJE Vsi poznamo zgodbo o očetu, ki je imel tri sinove. Prvi naj bi postal sodnik, drugi duhovnik in tretji, ker pač ni bil za nič drugega, kmet. Danes takšni kmetje ne morejo biti uspešni, kajti znanje je v kmetijstvu ravno tako pomembno kot v vsaki drugi dejavnosti. Stanko Gerič je poudaril, da brez znanja tudi kmet ne more obvladati kmetovanja, zato je treba poskrbeti za pravočasno usmerjanje mladine v tovrstno izobraževanje. »Otroke moramo motivirati že v osnovni šoli.« V Rakičanu imamo kmetijsko šolo, ki je dobra in daje zadostno znanje Vsem, ki so tega znanja željni. Kljub vsemu pa sodobno življenje zahteva tudi na tem področju več in več znanja, zato je po besedah Franca Horvata treba v Rakičanu odpreti tudi oddelek višje agronomske šole. »Šolstvo mora biti resnično zastonj, štipendije naj se ukinejo, podjetja pa naj dajejo sredstva v sklad za šolstvo,« je dejal Horvat. Andrej Kralj je opozoril, da se moramo zgledovati po razvitih evropskih državah in upoštevati najnovejše dosežke sodobne znanosti. Te pa lahko kmetje spremljajo le z ustrezno izobrazbo. »Na Danskem npr. mora kmet opraviti izpit, da lahko kmetuje. Če potrebuješ izpit za mojstra, mora podobno veljati tudi za kmeta. Danes je npr. ogromno kemičnih sredstev, s katerimi bi kmet moral znati ravnati in jih obvladovati.« KMET NE ZMORE DAJATEV ZA SOCIALNO VARSTVO Jože Vidič za ZKS —SDP Lendava je spomnil, da so v zakonodaji urejena vprašanja socialnega varstva in porodniškega dopusta kmetic. »Vprašanje pa je, ali so obveznosti takšne, da jih kmetje zmorejo. Na zadnjem kongresu ZKS smo v svoj program zapisali, da bomo težili k narodnemu dohodku v vrednosti 8 tisoč ekujev. To pa bo mogoče uresničevati le s pomočjo širše družbe in države. Rešitev kmetijstva namreč ni v kmetijstvu samem,« dodal je še, da morajo kmetje dobiti tudi večje možnosti za šolanje, za boljši dohodek in socialno varnost. Franc Horvat je dejal, da kmetje ne zmorejo neznosnih dajatev. »Če bi bila družba sposobna pravilno vrednotiti kmečko delo, bi mladi ostajali na kmetijah, saj zdaj ne vidijo nobenih ugodnosti »na zemlji«. Zakonodaja, ki ureja invalidsko in pokojninsko zavarovanje, je naravnost sramotna in kmetje so tu še bolj zapostavljeni.« Jože Bojnec je pripomnil, da kmetje ne smejo biti več na zadnjem mestu v naši družbi. »Naši kmetje so že popolnoma osiromašeni in vedno sami na svoji koži občutijo škodo, ki se dela kmetijstvu. In prav to kmetijstvo, ki je gradilo in zgradilo industrijo, je zdaj skupaj z njo na p?u. Industrija, ki bi morala kmetu vračati, je nerentabilna.« Temu razmišljanju se je pridružil tudi Branko Pajžlar, ki je dejal, da smo pri nas druge panoge razvijali na račun kmetijstva in zdaj, ko bi se le-te morale oddolžiti kmetijstvu, bo treba ponovno jemati v kmetijstvu. Zato, po mnenju Andreja Kralja, ne moremo pričakovati, da bo industrija, ki je na tleh, rešila kmetijstvo. To si bo moralo pomagati samo in s svojimi močmi iti naprej. Kmečke ženske niso enakopravne delavkam, saj je njihov porodniški dopust še na marsikaterih območjih neurejen. Tako imajo pravico do njega le koope-rantke. Navzoči so se strinjali, da bi morali to v Sloveniji enotno rešiti. ZA ODPRAVO KRIVIC PO PRAVNI POTI Kmetijstvo je bilo ves čas v podrejenem položaju, nismo ga obravnavali enako kot druge panoge gospodarstva, ki so se nemalokrat razvijale prav na račun kmetijstva. Napake, ki smo jih delali v kmetijski politiki, bo zato potrebno popraviti in za to se zavzemajo tako rekoč vse stranke, ki se pojavljajo v pomurskem političnem prostoru. Stanko Gerič: »Zavzemamo se za odpravo krivic, ki so bile storjene kmetijstvu in kmetom po vojni. Podpirali bomo program Slovenske kmečke zveze in si prizadevali, da se zemlja, ki je bila kmetom odvzeta, vrne. Zemljo bo potrebno vrniti lastnikom ali pa prizadetim izplačati odškod KJE VZETI SREDSTVA ZA URESNIČITEV OBLJUBLJENEGA? »V Sloveniji ustvarimo dovolj sredstev za realizacijo programa DEMOSA in Slovenske kmečke zveze, in sicer z drugačno prerazporeditvijo obstoječega narodnega dohodka,« je menil Rudi Stegmiiller. Tudi drugi pa so se strinjali. da moramo v naši republiki obdržati več denarja, saj ga sami še kako potrebujemo. Prav tako pa bi bilo smiselno zmanjšati vojaški proračun, saj vendar ni nevarnost, da bi nas kdo napadel. Dodatno obremenjevanje delavcev in kmetov pa nikakor ne pride v poštev. nino. Podobno kot za obdelovalne površine mora veljati tudi za gozdove, saj bo kmet z gozdovi bolje gospodaril, kot zdaj gospodarijo gozdarska podjetja.« Miha Magdič: »Po vojni je bilo kmetom storjenih veliko krivic in te je treba popraviti. V Sloveniji smo imeli velike in dobre kmete, ki smo jih z agrarno reformo in uvedbo zemljiškega maksimuma uničili. Če je bila takrat zemlja kmetom zakonsko vzeta, jo je treba zakonsko tudi vrniti. Res pa je, da če bomo odvzeto zemljo vrnili kmetom, potem bo marsikateri kombinat propadel. Veliki kombinati delajo zdaj na kmetovi zemlji, saj grofovske in dražvne ni bilo veliko.« Mira Marko: »Usmeritve, ki smo sijih na področju kmetijstva zastavili v naši stranki, niso nove, saj smo se za izboljšanje položaja v kmetijstvu zavzemali tu di v Zvezi komunistov. Seveda se vseh vprašanj ne bo dalo rešiti enostavno in čez noč. Del družbenega kmetijstva bo vsekakor moral ostati še naprej, pomembno pa je, da morajo pri doseganju in uresničevanjuciljev sodelovati predvsem strokovnjaki, ki to področje dovolj dobro poznajo. V skupščinskem sistemu bi morali vsi skupaj doseči tako zakonodajo, s katero bi kar najbolj ustrezno uredili položaj tako zasebnega kot družbenega kmetijstva. Glavna bitka bo torej morala potekati v skupščini.« Jože Vidič: »Vprašanje vračanja zemlje ni tako enostavno, kot si morda nekateri zamišljajo. Ne nazadnje, vsepovsod ni bila odvzeta najboljša zemlja in v to zemljo so bila zdaj vložena že velika sredstva za njeno izboljšanje. Pomembno pa se mi zdi vprašanja nekdanjih urbarjalnih pašnikov, ki so bili skupinska lastnina oz. last vaških skupnosti. Zakonsko bi bilo potrebno urediti vrnitev te lastnine, ki naj postane zadružna, z njo pa bi pospešili razvoj živinoreje.« Tudi Stegmuller: »Nekateri pravijo, da vračanje razlaščene zemlje ni možno, vendar menim, da je pri nas vse možno. Ne strinjam pa se s tistimi, ki trdijo, da, je odvzeto zemljo treba vrniti za vsako ceno. Pri tem mormao biti posebej previdni, da ne naredimo še večjih krivic. Zato bo potrebno vsak primer reševati posebej, sočasno pa reševati tudi vprašanje družbenega sektorja, saj teh delavcev ne moremo postaviti na cesto.« VSEM ENAKE POGOJE GOSPODARJENJA Če jebilo kmetijstvo v preteklosti v podrejenem položaju’, je veljalo to še toliko bolj za zasebni sektor. Vse stranke se bodo zato zavzemale za izenačitev družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva. Franc Štih: »Dokazov za to, da so bili kmetje vselej v podrejenem položaju, je veliko. Tudi odnos do tega poklica je bil neprimeren in to nas je pripeljalo tako daleč, da zdaj že lahko govorimo o skrb zbujajoči starostni strukturi na vasi. Imamo vedno več kmetij, ki skorajda nimajo naslednikov, mnogi kmečki fantje pa ostajajo sami, saj dekleta niso hotela na kmetijo. Družbeni sektor je imel vselej več ugodnosti od kmetov. Če je kmet prišel na banko, ni dobil posojila za nakup zemlje, medtem ko je družbeni sektor za to dobival celo nepovratna sredstva. Zemlja, če je bila na voljo, je zato prehajala in še vedno prehaja v družbeni sektor. Bančna politika bi morala biti takšna, da bi kmetu omogočila najem posojila na osnovi hipoteke. Kmetje imamo osnovna sredstva, stroje, zemljo, zato naj bi banka dala posojilo vsakemu, ki ima možnost in želi zemljo kupiti.« Gusti Grof: »Osebno sem vedno trdil, da je bila ena največjih napak naše politike, da ni opredelila odnosa do zasebnega kmetijstva, ki razpolaga z 80 odstotki obdelovalne zemlje. Ne bom ponavljal programa, ki si ga je zastavila naša stranka, moram pa povedati, da se zavzemamo za enakopraven položaj vseh oblik lastnine, s tem da je potrebno čim prej definirati pojem družbene lastnine. Morali bomo določiti, ali bo to državna lastnina ali neke vrste kolektivna lastnina, ki jo bo treba razdeliti med posameznike, ali bo to zadružna lastnina ali zasebna lastnina. Sem za enkopraven položaj vseh oblik lastnine, pa tudi za enkopraven položaj vseh panog. Zato se bomo zavzemali, da bo imelo kmetijstvo v slovenski opredelitvi enakopravni položaj z drugimi panogami gospodarstva, pomursko kmetijstvo pa mora dobiti v Sloveniji položaj, ki mu glede na specifične pogoje gospodarjenja gredo. S tem povezano se bomo zavzemali za enakopraven položaj poljedelstva in živinoreje ter za dohodkovnokmetijsko proizvodnjo, seveda brez velikih ekoloških stresov. V Jugoslaviji pa se bomo morali Slovenci zavzeti za nacionalno kmetijsko politiko, pri tem pa se bomo morali zgledovati po modelih odnosa do kmetijstva, ki veljajo v razvitih državah.« Branko Pajžlar: »Probleme v kmetijstvu je treba reševati v okviru nacionalnega gospodarstva, vendar je bojazen, da če bomo šli najprej reševat druge panoge, potem bo kmetijstvo spet potegnilo krajši konec. V preteklosti smo ostale panoge razvijali na račun kmetijstva, zdaj, ko bi mu te morale vračati, pa smo spet prišli tako daleč, da bo ponovno potrebno jemati kmetijstvu. Cesto se postavlja tudi vprašanje, kaj je ekonomsko močna kmetija. Ali je to kmetija z dvema ali tremi hektarji ali kmetija z desetimi hektarji? Mislim, da niti ena niti druga, če razpolaga s tremi traktorji. Zato se moramo zavzemati za takšno kmetijsko politiko, ki bo spodbujala k večji ekonomičnosti v pridelavi hrane.« ZAVZEMAMO SE ZA ZELENO ZAKONODAJO Veliko kritik v zadnjem času je bilo izrečenih tudi na račun posegov v kmetijska zemljišča. O teh vprašanjih so spregovorili tudi predstavniki političnih strank za našo okroglo mizo, ki so se zavzeli tudi za pridelovanje zdrave hrane ter za to, da naj o vprašanjih kmetijstva odločajo v prvi vrsti kmetijci sami. Franc Horvat: »Z zemljo smo v preteklosti ravnali tako, kot da bi bile površine neomejene. Najboljše kmetijske površine smo pozidali, industrijo smo gradili na rodovitni zemlji. Tudi sami posegi v kmetijska zemljišča so bili nemalokrat premalo strokovni in vse to se nam bo slej ali prej maščevalo. Kmet pri teh odločitvah ni imel besede, v njegovem imenu so odločali drugi. Tako se dogaja še zdaj, so zgledi, ko hočemo cesto spreljati po rodovitni zemlji, namesto da bi sanirali močvirje in pri tem nekaterim ni niti malo mar, če bodo s takšnim posegom spravili ob življenje kakšno kmetijo.« Franc Stih: »Zemlje ni mogoče nadomestiti, zato jo moramo zaščititi, da ne bo spreminjala svojega namena, da ne bo prišla pod beton. Na zemlji mora zrasti zdrava hrana, pridelavo zdrave hrane pa moramo ustrezno spodbujati.« Dr. Jože Magdič: »Kmet je največji varuh narave, zato bo potrebno v prihodnje bolj poslušati tudi njegovo mnenje. Slovenski krščanski demokrati ne nameravamo kmetu soliti pameti in se vmešavati v njegovo delo na zemlji, tega pa naj ne delajo tudi drugi. Kmet je bil skozi desetletja na moralno-čustvenem področju prevečkrat prizadet, zato mu je treba vrniti dostojanstvo. V komasacije je treba bolj vključevati tudi strokovnjake, da ne bo prihajalo do ekoloških škod. Zavzemali se bomo za davčne olajšave kmetom, ki bodo pridelovali zdravo hrano in ohranjali naravo.« Andrej Kralj: »Mi Zeleni se ne nameravamo vmešavati v zakonodajo, skrbeli pa bomo, da bo zakonodaja zelena, da bomo lahko vsi uživali zdravo hrano, ne glede na to, kdo jo bo prideloval. Jugoslavija je sicer velik pridelovalec hrane, vendar je še vedno ne pridelamo toliko, da bi ta hrana lahko tekmovala na trgu in da bi ljudje lahko odklanjali slabo, nekakovostno hrano. Nas ne zanima, ali bo tisti, ki bo hrano prideloval, iz družbenega ali zasebnega sektorja, glavno bo, da bo sposoben pridelovalec in kokurenčen na trgu. Vpeljali bomo zeleno zakonodajo, ki bo predpisovala in nadzorovala kakovost hrane, ta hrana pa bo imela glede na kakovost tudi ustrezno ceno. Danes je tako, da kakovosti nihče ne upošteva, glavno je, da hrano pridelamo. Prav tako moramo zemljo ohraniti zanamcem, ne pa jo uničiti s kemičnimi sredstvi. Seveda si morajo za uresničitev teh ciljev prizadevati vse stranke, strokovno pa naj o tem odloča neodvisna stroka, ki pa mora biti za svoje odločitve odgovorna ljudstvu. Doslej se je tudi vse prevečkrat dogajalo, da so nam naloge in obveznosti določali drugi, mi pa smo jih morali izpolnjevati. Odslej pri tem ne moremo biti odvisni več od Ljubljane, pač pa moramo delati in se odločati za tisto, kar bo prinašalo dobiček.« Jože Bojnec: »Kmetje doslej niso imeli možnosti odločanja, zato so večkrat morali delati tisto, kar ni bilo v skladu z njihovimi željami. Kmetje morajo zato dobiti svoje mesto v parlamentu, da ne bodo več zapostavljeni.« Miha Magdič: »Programi vseh strank so si bolj ali manj enotni in se z njimi v glavnem strinjamo, vendar, dokler bomo imeli takšno Jugoslavijo, da bodo usodo republik krojili v Beogradu, dotlej naši programi ne bodo zaživeli. Zato moramo mi v Sloveniji sprejeti takšne zakone, ki bodo veljali za nas in nam jih nihče ne bo mogel preprečiti. Ne moremo se strinjati s tem, da nam drugi določajo, koliko bomo kam dali. Dali bomo toliko, kot bomo sposobni, ne pa toliko, kot bo kdo zahteval.« Pripravila: Lidija Kosi Ludvik Kovač ^STNlK, 8. MARCA 1990 STRAN 5 kmetijska panorama Rešitev za velike prašičerejske farme? V ABC Pomurki se že dalj časa zavedajo za okolje škodljivih posledic velikih količin gnojevke, ki se jih dnevno nabere ha farmi Nemščak in Jezera. Ob 5000 plemenskih svinjah spitajo letno okoli 85.000 klavnih prašičev. Meso vzrejenih prašičev je predvsem namenjeno izvozu. Za sanacijo so se odločili, ker tačas ne razmišljajo o razselitvi prašičev na manjše farme. Slednje zaradi velikih kreditov za objekte ne bi imelo nobenega opravičila. Ob problemu velikih farm, ki jih je v Sloveniji osem, je potrebno opozoriti, da je ravno v Pomurju veliko zasebnih farm, kjer redijo do 500 prašičev, zgrajenih sredi vaških naselij, v katerih zajemajo pitno vodo iz vodnjakov. Zasebni rejci v Pomurju vzredijo samo za prodajo na tržišču 36 odstotkov klavnih prašičev. Rejec prašičev ABC Pomurka — KG RAKIČAN je že v letu 1989 izdelal idejni projekt za ureditev čistilne naprave za prečiščevanje gnojevke. Izkušnje kmetovalcev Kmet mora staviti na vse Če je bila piščančereja včasih zelo donosna dejavnost in se je dalo z vzrejo brojlerjev dobro zaslužiti, so se razmere v zadnjem času tudi na tem področju zaostrile. Napotili smo se h Kelen-čevim v Dolnjo Bistrico, kjer imajo s tovrstno rejo že dolgoletne izkušnje, saj piščanci pri njihovi hiši čivkajo že več kot 15 let. »Res, da so v zadnjem času težave, vendar pri nas še vedno vztrajamo,« pravi gospodar Jože, ki se je takorekoč navezal na te svoje živali in čuti že nekakšno praznino, ko v hlevu ni piščancev. »Razmere so se poslabšale, saj so se podražila krmila in piščanci, pa tudi vse ostalo je drago, ne morem pa reči, da so skrajno kritične. Ko oddamo piščance in dobimo obračun, je rezultat res nekoliko slabši, kot smo bili navajeni, vendar zavedamo se, da so razmere povsod zaostrene. Reja brojlerjev je zelo zahtevno delo in če tu ne teče vse gladko, potem je rezultat res kritičen. Če dobimo kakovostne piščance in dobro krmilo, potem je računica še ustrezna, če pa so piščanci slabi, povrhu pa še krmilo ni najboljše kakovosti, potem je izguba hitro tu, kmet pa se z izgubo nerad sprijazni.« Kelenčevi ves čas dobro sodelujejo z Agromerkurjem in tudi zdaj so odnosi ustrezni. Razmere je treba ocenjevati objektivno, rejci in Agromerkur pa morajo pristno sodelovati, saj eni V trgovini GEA lahko kupujete vso kmetijsko mehanizacijo vedno ceneje! TOKRAT VAM POSEBEJ PRIPOROČAMO NAKUP: vseh vrst traktorjev s priključki (plugi, prikolice, avtomatski in polavtomatski sadilci krompirja) — motorne nahrbtne škropilnice SUPRA — stiskalnice za grozdje — ličkalniki za koruzo ŽELJKO PRPROVIČ 42315 MURSKO SREDIŠČE M. Tita, tel.: (042) 843 232, odprte od 8. do 16. in ob sobotah od 7. do 12. ure. Telefon izven delovnega časa: (042) 832 330 GEA IN VI SKUPAJ O CILJA! Tačas zbira Farma Nemščak gnojevko iz dveh farm KG Rakičan in jo zgoščuje v dveh betonskih zgoščevalcih in separira v prešah v 30-odstotno goščo, ki jo deponira v dveh anareobnih in dveh aerobnih lagunah in po »stabilizaciji« preliva v reko Muro. V reševanje ekoloških težav, ki jih imata obe farmi v bližini Murske Sobote, so se vključili strokovnjaki republiške veterinarske inšpekcije, Zveze vodnih skupnosti Slovenije, republiška sanitarna inšpekcija in Veterinarska uprava Slovenije. Idejni projekt predvideva dve rešitvi, in sicer delno čiščenje s pridobivanjem bioplina in laguniranjem gnojevke za namakanje po predhodni anaerobni fazi, slednje je zaradi prodnatih tal in hitrega prodiranja nitratov v podtalnico Sanacijske programe farm naj bi uresničili ob pomoči ekološkega in razvojnega dinarja (gre za pridobivanje bioplina) pa tudi s sredstvi Vodne skupnosti SRS, saj so samo prašičereje! KG Rakičan Vodni skupnosti januarja nakazali 507 tisoč dinarjev brez drugih ne morejo. Pri obračunih zdaj Agromerkur odtegne kooperantom tudi del sredstev za amortizacijo, vendar Jože meni, da je takšna politika pravilna. Kooperant bi bil sicer bolj zadovoljen, če bi ob plačilu dobil tudi ta denar, vendar bi se pri marsikaterem pojavile težave, ko bi bilo potrebno hlev obnoviti. Iz združenih sredstev amortizacije so doslej dobivali posojilo in to pod zelo ugodnimi pogoji. Res, da vsi tega niso koristili, vendar vsako leto, ko se je zbralo dovolj sredstev, je bil razpis, komisija si je objekte ogledala in po potrebah sredstva tudi razdelila. Jože Kelenc: »Navadil sem se na te svoje živalce in če v hlevu ni piščancev, čutim nekakšno praznino.« kot tudi zaradi širjenja vonjav pri škropljenju gnojevke na njive nesprejemljivo. Bolj sprejemljiva je različica za totalno čiščenje gnojevke z aerobno predelavo, pri čemer bi pridobivali bioplin in bi ob tem gnojevko še dvakrat aerobno prečistili do stopnje, ki jo predpisuje zakon za izpust v tekoče vode, v tem primeru v reko Muro. Za tovrstno zaščito pred onesnaževanjem okolja so se odločili tudi na več velikih farmah v Sloveniji: Emonini farmi Ihan, na farmi K K Ptuj, v Kočevju in še na nekaterih.- Izvedbeni projekti za farmi ABC Pomurke bodo končani do začetka maja letos. Dela bodo iz- Sicer pa je v našem kmetijstvu tako, da se nikoli ne moreš odločiti le za eno proizvodnjo, pravi Jože. Kmet mora staviti na vse, saj so enkrat donosni piščanci, drugič koruza, potem mleko ali sladkorna pesa ... Eno z drugim pa se vedno pokrije. Pri Kelenče-vih se tega pravila držijo in čeprav imajo le šest hektarjev zemlje, kar dobro »vozijo«. Le nekaj krav je v njihovem hlevu, v zbiralnico pa vsak dan oddajo precej mleka, na njihovih poljih pa rastejo tudi pšenica, koruza . . . Stavili so na vse in računica seje doslej še vedno izšla. L. Kovač vedli v petih fazah, kar bo stalo 40 milijonov dinarjev oziroma 4 milijarde lir. V prvi bodo uredili črpališče in cevovod za prečrpavanje gnojevke iz farme Jezera do farme Nemščak in odcejanje gošče ter glotacijo z uporabo že obstoječih preš. V drugi, tako imenovani anaerobni fazi, bodo uredili gnilišče s prostorom za hranjenje in čiščenje plina, na katerega bo vezan objekt za pridobivanje električne energije. V tretji fazi bodo poskrbeli za izpihovanje amoniaka oziroma razgradnjo slednjega s kisikom, v četrti za aerobno razgradnjo s kisikom s končnim usedanjem blata v zadnji fazi, ki naj bi bila predvidoma končana do 1993. V zadnji fazi pa bodo poskrbeli še za sterilizacijo in re-cirkulacijo sterilizirane vode za pranje svinjakov za dnevni spust med 300 in 400 m3 očiščene vode v reko Muro. Boris Hegeduš Za zdravo življenje Za pridelavo zdrave hrane vlada tudi v Pomurju vedno večje zanimanje. Še posebej si za to prizadevajo v ljutomerskem Mikrokozmosu, kjer skušajo k temu spodbuditi čim več pridelovalcev. S tem namenom organizirajo v soboto, 10. marca, v hotelu Lipa v Lendavi tudi Delavnico Marka Pogačnika na Izhodišča za zdravo življenje in kmetovanje. Na seminar, ki bo od 9. do 13. ure, vabijo vse, ki jih zanima zdrav način življenja. L. K. Integralno varstvo sadnih nasadov Sadjarstvo spada med najintenzivnejše kmetijske panoge. Ker je ta panoga dosegla v smislu kemizacije svoj vrh že pred leti, se je začelo sadjarstvo razvijati v smislu zmanjševanja uporabe kemičnih sredstev. Za boljše poznavanje in razumevanje integralnega varstva rastlin bi rad prikazal napake iz bližnje preteklosti. Večina problemov, ki so jih imeli pri varstvu sadnih plantaž pred boleznimi in škodljivci, izvira predvsem v postavitvi megalomanskih plantaž (nekaj sto hektarjev), in to predvsem v ravninah, kjer konfiguracija terena dovoljuje takšnih gigantskih nasadov. Takšne nesadjarske lege so glavni vzrok za številne probleme, ki so se pojavljali v takih nasadih. Tu je slabo kroženje zraka, dalj časa se-zadržuje vlaga in zato so boljše razmere za razne glivične bolezni. Na takih območjih so drevesa večkrat podvržena pozebam, zato tako oslabela drevesa rajši napadajo razni sekundarni škodljivci, kot sta steklokrilka in vrtni zavrtač. Tako je tudi velik izpad dreves, druga drevesa pa morajo biti zaradi rentabilnosti maksimalno obremenjena. Doba trajanja takega nasada je neprimerno krajša kot v ugodnih razmerah. Tako velike površine je nemogoče poškropiti v idealnem vremenu in času, še posebno, ker so pri določenih boleznih odločilne ure. V takih nasadih dosegajo tudi z izdatno pomočjo kemičnih sredstev za varstvo rastlin le polovične uspehe. Stopnja porabe teh sredstev pa je dosegla tako točko, da se je bilo potrebno zamisliti. Rezultat tega je, da sadjarsko razvite dežele Zahodne Evrope že nekaj let razvijajo model integralnega varstva rastlin, ki združuje vse znane načine Gnojenje vinske trte Gnojenje skozi liste (foliarno gnojenje) Vinska trta lahko sprejema skozi listje skoraj vsa hranila, venih so količine omejene oziroma zelo majhne. Glavna količina za rast11 razvoj trte važnih hranil pa pride iz tal prek koreninskega sistema. F* liarno gnojimo, ko nam je naravna nesreča (toča, spomladanska P®? ba) zmanjšala listno površino, oziroma ko smo ugotovili pomanjW določenega hranila (Mg, Fe, Mn, B, Zn). Z gnojenjem skozi list si’® ska trta ne more nakopičiti določenega potrebnega elementa za tej' vo, zato moramo tako gnojenje ob pomanjkanju na toliko in tol® časa ponoviti. Kloroze ne bomo rešili trajno z enoletnim škropljenj? z gnojili skozi list, ker se nam bo naslednje leto, če ne bomo škropi"-spet pojavila. Dolgotrajnejša rešitev za klorozo je, da spravimo PJ trebna hranila v tla oziroma da jih naredimo dostopna, če so že vt« ; To pa je kompliciran in dolgotrajnejši proces. Vsa listna gnojil’’ uporabljajo v vodotopni obliki. Preden jih uporabimo, si preberi® navodilo, ki je priloženo vsakemu gnojilu, kajti vsa gnojila se ne® šajo z drugimi škropivi (fungicidi, insekticidi) in lahko povzročijo?? ge. Tako na primer foliarnih gnojil ne bi smeli mešati z bakreni®11 žveplenimi pripravki, tako tudi z določenimi tekočimi oblikami ins« ticidov (EC formulacije). Z listnimi gnojili škropimo pred cvetenj® ali po njem, medtem ko se med cvetenjem škropljenje ne pripor0® Letno naj bi po potrebi škropili s foliarnimi gnojili 2—4-krat, vp®| sledkih 10—14 dni. Škropljenje se priporoča v oblačnem vremenu zgodaj zjutraj ali zvečer. Na kratko si poglejmo nekaj vrst foliarn gnojil, o katerih v prejšnjih člankih še ni bilo govora: — Listno gnojilo z borom SOLULABOR (uporaba v 0,25% j10* centraciji, in sicer pred cvetenjem in po njem), BORAKS (0,3% j® centracija), BORNA KISLINA (0,2% koncentracija). Bor pozitiv«' vpliva na oplodnjo. — Listno gnojilo s cinkom (Zn) — CINKOV SULFAT (upor^ 1 kg cinkovega sulfata in dodatek 0,25 kg gašenega apna raztopi®^ 100 litrih vode). Pri pomanjkanju oziroma nedostopnosti cinka zmanjša fotosintetska aktivnost listja vinske trte. — FOLIFERTIL V (vsebuje 12 % dušika, 7 % fosforja, 7 % kalij1 in mikroelemente Fe, Cu, Mn, Zn, Co, Mo in B. — FOLIFERTIL T(vsebuje 12 % dušika, 4 %.fosforja, 6 %ka® ter Fe, Cu, Mn, Zn, B in Mo (mobilden). — FOLIFERTIL Mn (vsebuje 7 % dušika, 7 % fosforja, 6 % ja in 0,4—0,6 % Mn). Vsa navedena listna gnojila lahko začnemo uporabljati od f^l ko ima trta 3—4 liste, do avgusta. Z današnjim člankom končujem naše petnajsto tedensko dr°zi nje na področju gnojenja vinske trte. Želim si, da bi se tudi na tem P1? dročju miselnost vinogradnikov spremenila in da bi bilo gnojenje'1 nogradov bolj premišljeno in s tem ekološko sprejemljivejše. Ernest Novak, dipl. inž. KOŠe varstva rastlin. To v praksi pomeni združevanje biološkega in kemičnega načina. Kemična metoda naj bi bila samo dopolnilo vseh drugih nepesticidnih ukrepov varstva rastlin. S tem želim povedati, da biološkega zatiranja ne moremo imeti za samostojno metodo, temveč kot del integralnega varstva. Še vedno se največ kakovostnega sadja pridela v plantažnih nasadih in ob tej tehnologiji in izboru bi bilo, nemogoče opustiti kemična sredstva za varstvo rastlin. Bistvo integralnega varstva pa je, da se pridela kakovostno sadje ob čim manjši uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Pikapolonice v paletnih zabojih s slovenskimi jabolki pričajo, da imamo v integralnem varstvu že določene uspehe. V naslednjih odstavkih bi želel omeniti vse načine in metode, s katerimi želimo v integralnem varstvu zmanjšati uporabo zaščitnih sredstev. Najprej je treba vsekakor omeniti postavitev sadovnjakov na tipične sadjarske lege in vse agrotehnične ukrepe, ki sodijo k pravilni zasnovi sadovnjaka. Osnovna težnja je ohraniti v sadovnjaku naravno ravnovesje. Zato je potrebno dobro poznavanje škodljive in koristne entomofavne v nasadu. Na to pa se navezuje uporaba selektivnih insekticidov, ki čim manj prizadenejo naravne sovražnike škodljivcev, ali pa se uporabljajo v takem času, da je za njih delovanje neškodljivo. Tudi kemična industrija dela veliko pri razvoju takih preparatov, ki so manj toksični in ekološko prijaznejši. Posebej pa je potrebno omeniti vedno večje uspehe pri odkrivanju novih biopesticidov. Integralno varstvo si prizadeva tudi optimalizirati uporabo kemičnih sredstev. Pri nekaterih škodljivcih je to težko, recimo pri jabolčnem zavijaču zaradi dolžine leta metuljčkov. Let metuljčkov ene generacije traja skoraj mesec dni in zato je težko določiti optimalni termin zatiranja. Tu si pomagamo s seksualnimi vabami, kjer na podlagi ul°y metuljčkov ugotovimo ta zadnjem času pa se uveljavi)’1 • di metoda konfuzije, pri J ob pomoči seksualnih fer0,IL| nov zmedemo samce jabolčni zavijača, tako da ne najdejo s. mic. Poudariti je treba, da P', vseh škodljivcih upoštevamo spodarske prage škodljivosti šele če so preseženi, uporabi® kemično metodo. Pri glivičnih boleznih up0^1 bljamo razne elektronske nap?i vedovalnike. To so naprave, beležijo vse meteorološke p0* ke in na njihovi osnovi izraču11 vajo podatke pomembne < okužbo. Tudi tu prihranimo do dve škropljenji, seveda 0 upoštevanju, da so druga izve’ ■ na skoraj v idealnem času. , I Še najlaže se bo izogniti hej!’' cidom v sadjarstvu. Nadomeš0" | jo jih posebni stroji, ki obdeluj jo tla pod sadnimi drevesi. VK šanje je, kdaj bodo ti stroji do® veljavo, saj jih lahko priključi® le na posebne traktorje, ki im® hidravliko spredaj. Nadaljnja možnost zmanj5’ nja uporabe kemičnih sredstev kaže tudi v novih tehničnih res^ ' vah pri uporabi kemičnih sr« štev. To je predvsem zmanjša®/. porabe vode s prejšnjih 1.500 ha na 150-200 l/ha. Doda® možnost prihranka pa so 1 20—30 % nižji odmerki sredsG , na hektar pri zmanjšani p0® vode na račun boljše izvedbe- Na kratko sem opisal glaV^ značilnosti.te linije sadjarstva, katero mislim, da ima nost in je v duhu prihajaj00 sprememb. Na tem področju . doseženi že lepi uspehi. Na J^ nem Tirolskem ima sadje, Pr lano na integralni način, že sv°J blagovno znamko. Na vedno glasnejše ugoV®J proti uporabi kemičnih sredst , za varstvo rastlin bi se m?1^ ozirati nekateri pridelovale1’ še vedno ne upoštevajo novih ženj in uporabljajo ta sreds' nestrokovno. dipl. inž. agr. Iztok Keusch^ STRAN 6 VESTNIK, 8. MARCA gospodarstvo Zavarovalna zaščita KAKO USTANOVITI ZASEBNO PODJETJE? živinoreje v Pomurju POTREBNO JE 2.000 DINARJEV, NEKAJ LISTOV POPISANIH PAPIRJEV, VELIKO PODPISOV IN ČAKANJE NA REGISTRACIJO DROBNO GOSPODARSTVO stal Z1VlnoreJa Je izpostavljena mnogim nevarnostim in boleznim, ki jo jj°-Prety° !n tudi povzročajo veliko škode. Nevarnosti, ki ogroža-ukr V'norej°’ Je mogoče obvladovati s preventivnimi in represivnimi veljko1^6^^ Pr>zadevanJu in skrbi živinorejcev iz leta v leto dih f' ^^^»stjo reJe se razne bolezni še povečujejo. V teh hu-ški obremenitvah molznic pa se že ob najmanjši tehnolo- prob^P3^'’ z'ast' v prehrani, pojavlja vrsta zdravstvenih in rejskih ®mov, ker se je zmanjšala odpornost živali. ntan'. Sa^° 'et0 'zPad v reji velik, kljub temu pa ni ustreznega zani-je Ja,za Primerno zavarovalno zaščito, čeprav zavarovanje živali kri-p0 ■ . zaradi pogina in zasilnega zakola. Poleg osnovne nevarnosti Živah 3 zakola, zaradi bolezni in nezgode je v zavarovanje soud /,p.u^eno tud> zdravljenje zavarovanih živali ob 30-odstotni e ezbi zavarovanca pri vsaki veterinarski intervenciji. me , n^'. živinorejci v Pomurju so spoznali, da je zavarovanje ple-rov e Zlv‘ne gospodarska potreba in oblika zaščite reje saj je zava-do te° CeZ 50 Pomenske živine, sposobne za zavarovanje. Vendar vanje ■ sP.oznanja še niso prišli vsi kmetovalci, saj omenjeno zavaro-re;J se ni prodrlo v vsako kmečko gospodarstvo, čeprav intenzivna manjšuje naravno odpornost govedi. Plem vg°v°rijo rezultati zadnjih nekaj let pri zavarovanju nske živine z zdravljenjem v zasebnem sektorju v konv. din. V drugi polovici lanskega leta smo poročali o ustanovitvi prvega zasebnega podjetja v Pomurju. Poročilu smo dali naslov: Le-kop orje ledino. Zdi se, da ledine ni več, kajti iz dneva v dan so nastajala nova podjetja, kar pomeni, da zasebne družbe ni težko ustanoviti. V Sloveniji je v lanskem letu nastalo menda kar 3000 zasebnih podjetij, od tega kakih 100 v Pomurju. Občani ustanavljajo v glavnem družbe z omejeno odgovornostjo. Torej podjetja, ki imajo ob svojem imenu še oznako d.o.o. Pomeni, da gre za pravno osebo, ki odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojih premoženjem. To so tako imenovana družinska podjetja, ki so sicer tudi v svetu močno uveljavljena. Za njih ne velja obrtni zakon, ampak zakon o podjetjih in drugi predpisi, ki veljajo za družbeni sektor. Eden izmed vzrokov, da je nastalo veliko zasebnih d.o.o., je ustanovni delež oziroma glavnica. Zakon o podjetjih je določil, da minimalni ustanovni delež za tako družbo znaša 2.000,00 (dva tisoč!) dinarjev. V časti, ko je bil zakon sprejet (1988. leta), je bila ta vsota velik »odhodek«, zdaj GRAŠKI SEJEM NOSILEC TRGOVANJA VZH0D-ZAH0D Tehnična premija Izplačane odškodnine Stroški zdravljenja 2.435,— din 1.510,- din 1.290,- din 3.410,— din 1.960,- din 2.305,- din 7.030,- din 3.570,- din 4.445,— din 22.820,- din 13.845,- din 13.541,— din 64.528,- din 35.523,- din 45.782,- din 521.720,- din 187.800,- din 573.910,- din Skupni škodni % 115% 125% 114% 120% 126% 146% slabi' vnavedenega je razvidno, da so rezultati zadnjih nekaj let zelo mnogo Zadnjem letu so stroški zdravljenja zelo narasli in tudi škod je veda^3^60' P°datki nam kažejo, koliko nevarnosti prinaša reja go-nik l Je zat° zavarovanje plemenske živine vse pomembnejši dejav-kmetov sestavn' del zagotavljanja gospodarske in socialne varnosti ali sedanji visoki vrednosti živali zavarovanje živali ob poginu Va|cu 1 nem zakolu z odškodnino nadomesti in ublaži škodo kmeto-za D a Pospeševanje pridelave hrane se na ravni republike v Skladu kmetijstva in porabe hrane združujejo namenska a tudi za zavarovanje plemenskih krav (kontrole A). mensk^t bliski sklad nadomesti zavarovalno premijo rejcem za ple-godb- e *rave in telice v kontroli a, če je sklenjena zavarovalna po-3 (polica) o zavarovanju plemenskega goveda. v kont3Vrrovane morajo biti vse plemenske živeli v hlevu rejca, ki so r°vanje *n S° P° P°g°j’b za zavarovanje živali sposobne za zava-določn^6 *?a razpoložljiva sredstva se je nadomestilo za 1990. leto J 0 v višini 300,00 din za plemenske živali v kontroli A. nju ,.arnen ukrepa Sklada za pospeševanje kmetijstva pri zavarova-2‘ne v kontroli A je: nem ^^gotavljanje ekonomske varnosti rejcev ob poginu in zasil-~~ ohranjanje zdravja plemenskih živali, živa|i sPlošno zmanjšanje rizika rejcev visokovrednih plemenskih boliC ohranitev in povečanje staleža ter zdravstvenega stanja naj-JS®8a dela plemenske črede. Primer^na zavarovanja za kos za leto 1990 od I. marca je: Glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske, kjer je graški sejem, koristi svojo neposredno bližino z industrijskimi conami v sosednjih državah. Iz leta v leto ima Graški mednarodni sejem več razstavljalcev in obiskovalcev. Ustanovitev Delovne skupnosti Alpe—Jadran, v katero je vključena tudi Štajerska, pa je pozitivni razvoj Graškega mednarodnega sejma še pospešila, tako da je to sejemsko mesto prevzelo ključno pozicijo trgovanja med Vzhodom in Zahodom. To potrjujejo tudi poslovni podatki za leto 1989 ter sejemski koledar za leto 1990. Predsednik Graškega mednarodnega sejma dipl. inž. dr. Ale-xander Gotz ter direktor sejma dr. Gerd Novak sta na tiskovni konferenci predstavila najpomembnejše podatke za leto 1989. V tem letu je bilo okoli 5000 razstavljalcev in več kot 1,2 milijona obiskovalcev. Sejemska razstavna površina je bila koriščena 232 dni, sklenjen promet pa je znašal 123 milijonov šilingov ali 14 odstotkov več kot leto poprej. V povprečjo so naložbe za modernizacijo sejemskih prostorov v zadnjih petih letih znašale po 17 milijonov šilingov. Pri tem je bilo poudarjeno, da graški mednarodni sejem ne prejema podpore iz javnih sredstev od mesta Gradec, ne od dežele Štajerske in tudi ne iz zveznih skladov. Prvi letošn ji sejem je bila strokovna razstava za gradnjo stan ovanjskih hiš od 8. do II. februarja. Obsegala je celotno področ- je gradbenega materiala in gradbenih elementov za gradnjo in sanacijo eno- in večdružinskih hiš. Od 16. do 18. marca 1990 bo na dopustniškem sejmu predstavitev domače in tuje turistične ponudbe, od 28. aprila do 6. maja 1990 pa bo sledil graški mednarodni spomladanski sejem, sejem blaga in vzorcev z vključenimi strokovnimi sejmi za gostinstvo, kmetijstvo in naložbene dobrine. Sejemski vrh v letu 1990 bo brez dvoma Technova internatio-nal od 6. do 8. junija. Pri tem gre za sejem visoke tehnologije in inovacij, ki ga podpirajo tudi vse članice Delovne skupnosti Alpe—Jadran. Graški mednarodni jesenski sejem bo od 29. septembra do 7. oktobra, Senior aktuell, sejem za aktivno oblikovanje življenja, pa od 9. do 11. novembra. Predbožični sejem daril in izdelkov ročne obrti od 1. do 9. decembra bo sklenil bogato ponudbo Graškega mednarodnega sejma v letu 1990. Ivan Lukan pa ne več, pač zaradi inflacije. Ker zakonodajalec zneska ni revaloriziral (povečal), so mnogi, ki imajo podjetniško žilico, pohiteli in ustanovili zasebno podjetje, čeprav ne razmišljajo resno, da bi ga kdaj oživili. Je neke vrste dejanje socialne varnosti. Res pa je, da sama ustanovitev ne prinaša cvenka, ampak je treba še delati. Kako ustanoviti zasebno družbo z omejeno odgovornostjo? Ustanovitelj (eden, dva ali več) sestavi akt o ustanovitvi zasebnega podjetja — družbe z omejeno odgovornostjo. V njem opredeli firmo in sedež, predmet(e) poslovanja, navede višino ustanovnega deleža, imenuje direktorja (če je ustanovitelj eden, je direktor pač ustanovitelj), zapiše njegova pooblastila, dokler družba nima sprejetih pravil in organov. V ustanovnem aktu mora biti tudi določilo o delitvi dobička, pokrivanju morebitne izgube in tako naprej. Naslednji korak je izpolnitev tiskovin, ki so potrebne za priglasitev družbe v registracijo pri temeljnem sodišču. Treba je izpolniti 5 tiskovin, če pa se družba namerava ukvarjati še z zunanjetrgovinsko dejavnostjo, še dve dodatni. Nato je treba v Ljubljansko banko v Murski Soboti in predložiti ustanovni akt zaradi zahtevka za združevanje sredstev. S tam dobljenim potrdilom vodi pot na oddelek statistike SDK v Murski Soboti, kamor je treba prinesti ustanovni akt in kolke za 5 in 10 dinarjev. Tam bodoči podjetnik dobi številko začasnega računa, na katerega potem (s položnico) vplača 2.000,00 dinarjev. Po predložitvi dokaza o plačilu dobi ustrezen dokument, ki ga skupaj z drugimi tiskovinami za registracijo predloži sprejemni pisarni temeljnega sodišča v Murski Soboti. Tam mu overijo podpis, za kar je treba plačati manjši znesek, medtem ko je treba za registracijo ustanovitve d.o.o. plačati 165,00 dinarjev takse. V sprejemni pisarni vrnejo po en izvod posameznih tiskovin in na njih na-rede uradni zaznamek, da je novoustanovljena družba priglašena v registracijo. Potem se seveda začne dolga čakalna doba (več kot dva meseca), ko sodišče registrira podjetje. Potem je treba dokumentacijo poslati na zavod za statistiko v Ljubljano, kjer dobi firma statistično številko, pozneje pa dobi pravo številko žiroračuna. S tem pa ni rečeno, da zdaj zasebno podjetje že lahko začne z delom, kajti delo čaka še inšpekcijske organe, ki ugotove primernost poslovnih prostorov itd. Tako kot v notranjosti Slovenije tudi v Pomurju nastajajo predvsem neproizvodne d.o.o.: razne svetovalne organizacije, trgovine, turistična dejavnost... Torej na področjih, kjer so vložki kapitala zelo majhni in tudi poslovna tveganja so manjša. Tako pa najbrž ne bo moglo ostati v nedogled, kajti ko bodo izčrpane tržne možnosti za prodajo takih storitev, se bodo podjetniki (ob ustrezni finančni podpori družbe) morali preusmerjati v materialno proizvodnjo, s čemer se bo povečal vpliv drobnega gospodarstva na preobrazbo in pre-ustroj slovenskega gospodarstva. Pričakovati je, da bodo sčasoma tudi občani, ki poslujejo po določilih obrtnega zakona (obrtniki), prenesli v svoja zasebna podjetja celoten kapital (osnovna in obratna sredstva), kajti za zdaj so številni izmed njih ustanovili d.o.o. le kot družbo, prek katere kupujejo material in prodajajo izdelke, s čemer so se izognili obrtni zadrugi in s tem plačevanju prometnega davka in provizije. Je pa tudi vprašanje, kaj bo z obrtnimi zadrugami, če bodo vsi 'člani ustanovili svoja podjetja. S. Sobočan @ @ @ s s s o Iskrene čestitke ^Menske krave in telice kontrole a Štev. 2 Štev. I bto a^3 vsot do 12% ZdWila premije fe3 15.000 x 4,5 %. Valorizacija zav. vsot do 300 % z doplačilom premije = 675,00 = 33,75 Zav. vsota 15.000 x 5,0 % + 5%PZD = 750,00 = 37,50 = 708,75 SKUPAJ: = 787,50 ^»ilojnaša = 300,00 Nadomestilo znaša = 300,00 VaiSVa"ec P^ča din za kos = 408,75 Zavarovanec plača din za kos = 487,50 brezrt ,Ja zav- vsot do 12% Valorizacija zav. vsot do 300 % Zav *,la Premiie z doplačilom premije + 5 /n? I2-000 X 4.0 = 480,00 Zav. vsota 12.000 x 4,5 % = 540,00 = 24,00 + 5%PZD = 27,00 ar°vanec plača din za kos = 504,00 Zavarovanec plača din za kos = 567,00 Ustanoviti podjetje ni dovolj ob dnevu žena! ?braX°beh primerih zavarovalnica valorizira zavarovalno vsoto pri živelj nu odškodnine, in sicer do 80 % na trgu ugotovljene vrednosti hh Dori V Primerih pod štev. 1 največ do 12 % letno, — V prime-PodSteV naJveč do 300% letno z doplačilom premije. r°vain- !obna navodila o načinu sklepanja zavarovanja imajo zava-1 delavci na terenu. sk'eni^deležba zavarovanca pri vsaki veterinarski intervenciji za na zavarovanja po I. marcu 1990 leta znaša 30%. Vanca Vsa d° sedaj sklenjena zavarovanja znaša soudeležba zavaro-^Pri vsaki veterinarski intervenciji 20%. k>rju ea oniurju je zavarovanje živali z zdravljenjem v zasebnem sek-Je PotrL11 ob pomembnih pospeševalnih elementov v živinoreji, zato $ ehno, da se vsi živinorejci vključijo v tovrstno zavarovanje. n bIav°dasnim zdravljenjem obolelih živali se neposredno pove-Ve^nie hrane — živil živalskega izvora in tako se hkrati po- m ekonomika v živinoreji. bistvu^® območje je gospodarsko posebno. Ta posebnost je v kme-’ ki mu dosedanja gospodarska politika ni bila naklonjena, pri Presta Prj2adenejo še naravne nesreče, ki jim je tovrstna tovarna ne-no izpostavljena. »adgi^Varovalna zaščita v kmetijstvu omogoča pogumnejši korak v JnJem razvoju kmetijstva. Tibor Bagari Spremeniti delovne organizacije v podjetja ni dovolj. Morali se bodo tudi podjetniško obnašati. Avtoradgona ima dvanajst direktorjev. Več kot firma AUDL NSU. Kljub 20.000 zaposlenim nima toliko direktorjev, v kooperaciji z Volkswagnom pa je zaposlenih 120.000 in le malo direktorjev. Če so v podjetjih takšni pravilniki in statuti in je vse urejeno p> obračunavali na nov način. PLAČE zaposlenih v domu OSKRBOVANCEV . . Tako kot v vseh podobnih inštituci Domu v jah in dejavnostih se tudi v Rakičanu razmerje med izdatki osebne dohodke in materialne strosK spreminja na škodo slednjih; trudij0 se, da ne bi bila prizadeta vsakodnevna oskrba, vendar gre bolj na račun večjih vlaganj in nakupov. Razmerje med najnižjim osebnim dohodkom (ki je bil 2600 dinarjev) in najvišjimJe 1:3,2, vendar po besedah direktorice Viole Bertalanič delavci, ki opravljaj? tako težko delo, morajo dobiti Prl' merne osebne dohodke, če jih že ne morejo razbremeniti pri delu žara slabe kadrovske zasedenosti (ki Je najslabša med slovenskimi domovi)- Sicer pa ima dom prihodke iz tre virov, od plačila oskrbovancev ali nj*' hovih svojcev, od občin za varovance, ki ne morejo plačati oskrbe, ter o zdravstvene skupnosti (sedaj iz repu blike). In prav s slednjim so najmanj zadovoljni, ker dobijo za delo njm°. vih zdravstvenih delavcev dosti manj od drugih domov. Upajo, da bodo prihodnje pripadajoči denar dobi ter da bodo uspeli z dvajsetodstotno predlagano podražitvijo za marec-J ' dijo pač poslovanje in stroške, saj ko dom pri nakupu (na primer živil) m majo nobenega popusta. , Majda Horvat STRAN 8 VESTNIK, 8. MARCA 1^® kulturna obzorja Glasbena parada Radenci 90 (II.) Umestno vprašanje: ODKRITE STENSKE SLIKARIJE V GRAJSKI KAPELI V LENDAVI kulturni koledar SOBOTA, 10. MARCA kako naprej? diotde 'et'h druženja plesnih orkestrov jugoslovanskih ra- PodvnV'Z^ • organizatorji lahko sebi zastavili vprašanje, iz večih je res'1-’3'1’1 '.^hodišče naj bi bilo, ali je Glasbena parada, takšna kot Prihod ^S,°’ kar žel'mo >n hočemo. In če ni, kakšna naj bi bila v kordone Q^novni cilj Parade — druženje glasbenikov — je vseka-tnimj Se?ea' Le ob tem mimogrede postavimo ta cilj v zvezo s trenu-ne ozir° 'douirni razmerami, bi lahko rekli, da gre za prireditev, ki se fedna^ 0"1 Psihične ukaze in apele in obenem ruši tudi vse pregrade ležili oC^ona!n'h ‘n nacionalnih sporov, saj so se letošnje parade ude-ziciral/d*11 V$®b rad>otelevizij (razen prištinske) in tako ubrano mu-osn«, *’ da Je bilo veselje. Pa pustimo to ob strani in se povrnimo na n°vno vprašanje: kako s parado naprej? dejstev,’ph°d'šče teh razmišljanj si moramo priklicati v spomin nekaj Po žel" ”arad.a Je v začetku leta. Ta rok ni izbran naključno, ampak jn s -J.1 organ>zatorja. Radenske. V tem času je Radin namreč prazen Penzto' Ckd°m teh glasbenikov tako za dva ali tri dni napolnijo svoje cerov ?- z.m°gb>vosti. Drugi: za parado je namenjeno le nekaj ve-estrad ■°cn1®J® tr’je. Letos je prvi večer nastopil Beloruski državni ostali ai dckester iz Minska, petkov in sobotni večer pa so si razdelili bj jn Prv' večer s programom, posvečenim lahki plesni glas- orkestr 'ji00™ velikega orkestra jazza, drugi večer pa jazzu velikega Llpošt 3 • °^ j® vsak večer nastopilo vseh šest plesnih orkestrov, tudi dve dejstvi lahko špekuliramo z mislijo, ki bi pomenila naprei sno. napotilo na v naslovu postavljeno vprašanje — kako skimi ? e r®.c'mo Radenska ne bi toliko špekulirala s svojimi hotel-Prost Zmo8'j'v°stmi, bi se v dogovoru z J RT centri lahko našel kak Priredtrmin konec maja, v začetku junija, skratka takrat, ko so za en .v® možne na prostem. Celotno glasbeno parado bi potegnili °rkest a? b' ta^° trajala štiri dni oz. toliko večerov. Tako bi vsak jal ret- r aa^° Podrobneje pripravil celovečerni nastop (ki naj bi tra-sna 0 Jm°’ ur° do uro in pol), v enem večeru pa bi nastopila dva ple-kvaneVk™' ( • bi Ponudbo razširili še z manjšimi jazz orkestri trii, festival'.ntetl • ■., bi se glasbena parada lahko razvila v pravi jazz račun ’ mu daleč naokoli ni para. Glasbeniki bi tako prišli na svoj grešno b°b Pa Poslušalci, saj teh 150 ali 160, ki se jih zrine v kon-dencih ay°rano lahko uživa, vsi drugi (in verjamem, da bi se jih v Raškimi z .tudi več tisoč) pa ostajajo z dolgimi nosovi pred radij-tek- v sPreJemniki. Naj v podkrepitev te ideje povem samo en poda-Pred l60601 večeru so gostje (predvsem glasbeniki) pri točilnem pultu čnejšjh°n®r®sno dvorano popili za več kot 6.000,00 dinarjev najrazli-tret|ee. Ce k temu dodamo še drugi točilni pult pri recepciji in tranjih V mezzaninu, kjer je bila glasba (jamsession) do zgodnjih ju-pa to '/"t P01®111 vemo, koliko so v Radinu dodatno zaslužili. Sedaj pak- tevilko pomnožimo z več tisoč obiskovalci jazz festivala. Am-Selnost °3a"^a®ijo tega bi v Radenski morali spremeniti svojo mi-cija ve ' vse svoje sposobnosti in delavce, kajti taka organiza-bi Rad^etn° zahteva še več dela. Je torej morda bogokletna ideja, da Ljub|j.enc' Postali središče jazza? To, kar je bil nekdaj Bled, pozneje bilo I na’ sedaj pa pravzaprav nekaj imamo, pa to ni tisto, kar naj bi za konec še torej eno vprašanje: kako torej naprej? Dušan Loparnik Stupar predsednik sindikata kulturnikov nih ^M^o Stupar, diplomirani igralec, sicer pa tajnik Zveze kultur-kultUr .aH^acij Lendava, je novi predsednik republiškega sindikata ^nih delavcev. sprejel'S° Se sestali minuli četrtek na svoji skupščini v Ljubljani in skupjA- lzJavo> s katero seznanjajo slovensko javnost (in republiško žajaP j'?0!’, da bodo šli v odločno akcijo za izboljšanje svojega polo-Sv°jiin i ne stavkaj°- Delavci v kulturi namreč niso zadovoljni s n'h deiP,? °^a^.®m’ saj v plačah zaostajajo za vsemi drugimi v družbe-javnostih in gospodarstvu, bb O nekdanji moči in pomenu gradu v Lendavi priča dandanašnji mnogo zgodovinskih virov. Podoba gradu se je seveda skozi čas nenehno spreminjala, zdajšnjo pa so ji dali na začetku 18. stoletja Eszterhazyji. Ta sicer imenitna baročna stavba z dvokapno streho in v tlorisni zasnovi črke L (svoje-vrsti poklon cesarju Leopoldu) ima v svojem jedru prenekatero skrivnost. Odkritje srednjeveških stenskih slikarij nam odstrira pot v srednji vek, v obdobje, ko je imela Lendava s svojimi plemiškimi imenitniki Maholdi eno pomembnejših vlog v Žalski županiji in v zahodni Ogrski nasploh. Nemara se slehernemu obiskovalcu, še posebej pa tistemu, ki se je pobliže seznanil z zgodovino Lendave, rodbino Hahold oz. Banfyji, postavlja vprašanje o srednjeveški podobi prebivališča lendavskih gospodov. Ta misel namreč tudi mene venomer sili k iskanju avtentičnih sestavin starejšega grajskega jedra. Kajpada pa je bilo za odkrivanje srednjeveških spomeniških in stavbnih substanc doslej malo priložnosti. Če je že šlo za rekonstruiranje starejšega stavbnozgodovinskega videza gradu, potlej je bilo to opravljeno s pomočjo zgodovinskih virov. Pomanjkanje konkretnih materialnih dokazov dopušča sicer ustvarjanje imaginarne slike, toda šele s stvarnim dokazom se pokaže prava spomeniška razsežnost objekta. Prav to se bo ob ustreznih prijemih in čedalje bolj strnjeno kazalo pri obnovi lendavskega gradu. Srečno naključje, da sem 23. februarja zasledil ostanke stare poslikave v nekdanjem prostoru grajske kapele, pa mi utrjuje prepričanje, da je pri nadaljnji prenovi (le to ob skrajni požrtvovalnosti vodi akademski kipar in vodja muze-ja-galerije na lendavskem gradu, Ferenc Kiraly) potrebno biti skrajno previden. Ob tem pa je seveda nujno ... kompletno strokovno pristopiti in zagotoviti sredstva za sistematično obnavljanje celotnega gradu. Za zdaj pa ostanimo pri slikarijah, ki so se najprej pokazale na južni steni kapele, tik ob okenski odprtini. Ob natančnejšem pregledu preostalih stenskih površin sem zasledil nekoliko obsežnejši motiv oz. niz arkad tudi na severni steni; fragmenti poslikave pa so ohranjeni tudi na nekoliko izstopajočem delu te stene, nekoč gotovo slavoločne-ga zidca. Ob odkritih slikarijah, bolje bi bilo reči ostankih nekda- Grajska kapela v Lendavi. Na stenah odkriti fragmenti starejše poslikave v značilni tehniki »al secco«. DOBROVNIK — Ob 18.00 bo v kulturnem domu osrednja slovesnost ob madžarskem kulturnem prazniku. Prireditev bo posvečena 15. obletnici ustanovitve narodnostnih skupnosti v Prekmuiju. PONEDELJEK, 12. MARCA LJUTOMER — V domu kulture se bo ob 8.00 začelo občinsko srečanje recitacijskih in gledaliških skupin Naša beseda ’90. Od 28. do 30. tega meseca pa bo v Ljutomeru območno srečanje pionirskih gledaliških skupin severovzhodne Slovenije. SREDA, 14. MARCA VIDEM OB ŠČAVNICI — V prireditveni dvorani bo občinsko srečanje otroških gledaliških skupin, če bodo zanj prijavljene vsaj tri skupine ljubiteljev gledališča med šolarji. razstave IKOLOŠEVEM objektivu ZPeNKA NOVAK — Pianistko na sliki jc Jože Kološa-Kološ posnel v mlajših letih, ko je nastopala la n "i 'n na *ujem- Tudi v Salzburgu in Kblnu, kjer se je izpopolnjevala, tako kot v Varšavi, kjer je pre na »>.„■ Jeta, ves čas pa se vračala v rojstno Soboto. Iz nje jo je po končani gimnaziji pot najprej vo i a v a dVa;’ Mer je študirala glasbo na umetniškem oddelku, podiplomski študij pa v Ljubljani, jer z.e ses in trh„^!° leto poučuje na Akademiji za glasbo. Na njej je postala docentka takrat, ko se je po s ajers i me Iti Odločila za slovensko središče, ves čas pa bila razpeta med domom svojih Staršev in sve om g , ko v,- P°sveča. Po operaciji rok manj kot pianistka, zato pa toliko bolj kot glasbena p agoginja, i ŽeB F ‘ko tega da mlajšim rodovom na glasbeni akademiji, kjer je nepogrešljiva. Prepric jiva Pa u 1 k”, ki se je kot glasbenica potrdila v širšem okolju in se je spominjamo po številnih koncertih. B. Bavčar nje poslikave, bi zaenkrat težko govorili o stilnem značaju. Edino oporo pri opredeljevanju poslikave nam daje tehnika slikanja in morda prepoznaven friz arkad. Slikarje namreč slikal na tenak strjen omet (al secco). Ta način slikanja je bil v rabi tja do srede 14. stoletja, potem pa gaje izrinila klasična freska (poslikava na svež omet). Zaradi te okoliščine bi sicer lahko sklepali, da je poslikava značilna za slikarstvo med romaniko in gotiko. K temu nas navaja tudi risba, ki mojstra in slikarije opredeljuje v t.i. zgodnjegotski risarski ploskovni slog. Seveda je potrebno to opredelitev vzeti z zadržki vse dotlej, dokler ne bo raziskana celotna kapela s poslikavo v njej. Poslikava se namreč gotovo skriva še pod baročnim obokom, gotovo pa je segala nižje od sedanjih tal. Na tej višini smo odkrili tipično zgodnjegotsko stensko nišo, to pa je tudi razlog, da moramo računati na glavnino slikarije pod njo. Pomen teh slikarij je v formalnem oziru seveda še težko opredeliti; z dosti večjo gotovostjo pa lahko zatrdimo, da gre za pomembno najdbo, ki širi kulturni prostor in spomeniško raven lendavskega gradu dviguje med osrednje pri nas. Janez Balažič MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je odprta medregijska razstava Gorenjske, Goriške in Pomurja: Likovna ustvarjalnost — pogledi na aktualnosti. Iz domače pokrajine se s svojimi deli predstavlja deset akademskih slikarjev, iz Gorenjske jih je osem, iz Goriške pa sedem. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljeni akvareli akademskega slikarja Marjana Remca iz Maribora. USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Moje sobne rastline ŽIVETI Z RASTLINAMI (Mladinska knjiga), Marinka Pečjak KUHANJE V COMB1 MIKROVALOVNI PEČICI in ČAROVNICA IN MAVRIČINA MAČKA (Mladinska knjiga). DOPOLNJEVANJE V DVOJNOSTI »Umetnost akademske slikarke Suzanne Kiraly-Moss in akademskega kiparja Ferenca Kiralya je kljub temu, da se slikovno, oblikovno in vsebinsko v marsičem razlikujeta, v veliki meri sorodna. Oba ustvarjata na bližnji stopnji abstrakcije. Pri Suzanni se ta abstrakcija (razen nekaj izjem) izraža v nonfigurativnosti. Pri Ferencu pa pomeni poenostavljene motive s simbolično vsebino, ki posedujejo globoke misli. Izhodišče pri Ferencu Kiralyu je vedno biološka raven življenja. V to vnaša svojevrstno filozofijo prek bitnosti živega materiala. Zanima ga trenutek rojevanja, razvijanja oziroma popol- nost življenja. Temu se približuje zmeraj z drugega zornega kota. V njegovi umetniški ustvarjalnosti SUZANNA KIRALV-MOSS: SPUST V RAZNOVRSTNOSTI (olje na platnu) Za objekte in vsebino v njih igra pomembno vlogo dialektično bistvo življenja, prav tako pa izhodiščni stadij življenja — šta-dij jedra. Metamofoza jedra sta stadij popka in cvetenja. Ta bio-fdozofski obstoj je Ferencu pobarvan z doživetji osebnega obstoja. Umetnosti Suzanne Kiraly-Moss se moramo približati še na bolj filozofski način. Pri razumevanju njene ustvarjalnosti nam pomagata Kandinsky in lirični abstrakt pri slikarstvu. Uporaba pestrih barv se pri njej preoblikuje v globoko harmonijo in prek kompozicij liričnega ab-strakta dobivajo njene slike svojevrstno poetičnost. S tem postane njena umetnost evropska, čeprav je rojena v Ameriki. Intelektualna vsebina njenih del je evropska tradicija. Za njeno ustvarjalnost je značilno, da razmišlja v dveh dimenzijah. Člani soboškega izvršnega sveta so soglašali s programom vzdrževanja kulturnih objektov v občini, ki ga je na torkovi seji razčlenil predsednik Odbora za kulturo Igor Klinar, posebej pa opozoril na usposobitev grajske dvorane, ki naj bi bila nared letos poleti, v prihodnjem letu pa končana tudi hidroizolacija temeljev gradu, popravilo ostrešja in kritine ter urejeno drugo nadstropje za potrebe Pokrajinskega muzeja. projekta izpred desetih let, po katerem naj bi (po prvi različici) zgradili tudi večnamensko dvorano. Ker jo zdaj v Murski Soboti že imamo, bo imela prednost knjižnica, katere dejavnost označuje huda prostorska stiska. Izvršni svet pa (po zadnji seji sodeč) pripravljenost, da dejavnosti, ki v soboški občini dolgo ni imela posebne podpore, ie-to da v obliki soglašanja z 0,17-odstotno stopnjo iz inase bruto osebnih dohodkov za vzdrževanje kultur- VZDRŽEVANJE V ŠTEVILKAH V hidroizolacijo temeljev soboškega gradu je bilo lani vloženih 28.162 (zdaj konvertibilnih) dinarjev, obnova grajske dvorane pa je (za izvedbeni načrt in pokrito predračunsko vrednost za gradbena in obrtniška dela) znesla 1.075.900 dinarjev. Letos bo za usposobitev dvorane (gradbena in obrtniška dela ter opremo, o kateri so se dogovorili v osnovni pogodbi) potrebnih 2.825.200 dinarjev. Od tega bo nepovratnih sredstev iz republike večina (zagotovljenih 1.030.472 dinarjev), 1.200.000 bo 0,17 odstotka iz mase bruto osebnega dohodka zaposlenih v občini in 600.00 iz samoprispevka krajevne skupnosti. Nadaljnjih 2.028.700 za obnovo gradu naj bi pridobili iz republike, doma zadržali prispevno stopnjo ter si prizadevali za dodatna sredstva iz krajevnega samoprispevka, del sredstev pa pridobili prek pokroviteljstva podjetij ob lastnem podjetništvu ter z izhodiščnimi 698.720 dinarji občinskih sredstev za kulturo oziroma izdelavo izvedbenih projektov ter druge potrebne dokumentacije za gradnjo druge etape kulturnega centra v Murski Soboti. FERENC KIRALV: POGANJEK (les) Za Pokrajinsko in študijsko knjižnico, predvsem pa njeno pridobitev matičnosti, je edina rešitev v novogradnji, za katero so v izdelavi izvedbeni projekti in potrebna dokumentacija. Gre za tako imenovano drugo etapo gradnje kulturnega centra z informativnim središčem v središču mesta ob galeriji in osvežitev nih objektov in težnjo o novih vsebinah v njih. Zato bo ob javnih financah (z izdatno pomočjo iz republike) in notranji ureditvi gradu (v katerem ni nujno, da so izvajalci v kulturi tudi upravljalci) potrebno predvsem podjetništvo. B. Bavčar Teoretičnost Ferenca Kiralya in intelektualnost Suzanne Kira-ly-Moss se dopolnjujeta in na njunih skupnih razstavah dobivamo občutek popolnosti.« Tako je na otvoritvi razstave v gledališču in amfiteatru osnovne šole v Monoštru dejal umetnostni zgodovinar Csaba Toth, ki je ob tej priložnosti poudaril tudi pomembnost razstave z vidika narodnostno mešanega območja v Porabju, kjer živijo skupaj Madžari, Slovenci in Nemci, kot Pomurje z madžarsko narodnostno skupnostjo. Na obeh območjih je pomembno sožitje, obenem pa ohranitev identitete, kar je značilno za današnji čas, ko se oblikuje nova Evropa. B. Bavčar 8. MARCA 1990 STRAN 9 odprta, stran Ne manipulirajte več z okoljem! Ali je pametno zahtevati višje kazni za onesnaževalce, dokler niso urejena odlagališča odpadkov, dokler ni vpeljano reciklažno zbiranje surovin in dokler volitve niso za nami? Pametno je, predvsem pa je pošteno! V neki točki bo potrebno nastopiti iskreno, stranke bo potrebno postaviti pred dejstvo, kajti predvolilni boj z vso to opreznostjo postaja osladen ter nadležen, z okoljem pa je čedalje slabše. Okolja ni mogoče varati, zato se bo kmalu razkrilo tudi varanje volilcev, ki bodo to predvolilno slepljenje drago plačali. Drago bodo plačali, ker z odpadki, ki se zdaj odmetavajo, vsepovsod prihajajo v okolje škodljive snovi, ki bodo prišle v pitno vodo in hrano. Drago bodo plačevali, ker se s takšnim okoljem ni mogoče iti turizma, vsa ta divja odlagališča bo potrebno odstraniti, saj turisti ne bodo prihajali v tako za-svinjano pokrajino. Volilci so davkoplačevalci, vse to bodo plačevali, ker bodo morali, ker vode ne bo mogoče uporabljati, s pokrajino, ki bo ekološko uničena, ne bo mogoče privabljati gostov, na kakšno drugo pridobitno dejavnost, razen turizma, pa ne moremo računati. Vsaj v večjem obsegu ne, ob stanju, kakršno je. Zato bi bilo pametno ljudem z visokimi kaznimi pomoči v prihodnjem času. Če jih bo visoka kazen odvračala od tega, da bi odvrgli smeti v bližnji jarek, ker jih pač na urejeno odlagališče ne morejo, bodo začeli sami prebirati odpadke, začela se bo reciklaža, naraščal bo pritisk in ob določenih dneh bodo po vaseh-ter naseljih vozili tovornjaki komunalnih služb, ki bodo ločeno zbirali odpadke, ta papir, oni železo, tretji plastiko. Po zaslugi trde kaznovalne politike — kajti okolje ne more čakati — bodo proizvajalci in prodajalci strupenih snovi začeli sprejemati emba- lažo in neporabljena sredstva, ob hišah in zaselkih se bodo pojavljali kompostni kupi in počasi se bomo začeli približevati Evropi. Da, s tem se bomo začeli približevati Evropi, vmes pa bo seveda veliko negodovanja, veliko javnega pritiska in nekaj ognja pod petami ekološko nemarnih in birokratsko zaležanih. Toda v tem je poštena politična igra, kajti iskreni politiki in dostojne politične stranke ne govorijo o ekologiji samo zato, ker so se naučili nekaj politične abecede in vedo, da dandanašnji brez ekologije ne moreš delati politike. Zeleni za nobenega našega potencialnega volilca ne zahtevamo višjih kazni, kajti ljudje, ki nas bodo volili na prihodnjih volitvah, niso tisti ljudje, ki odpadke odmetavajo kjerkoli. Z zahtevo po višji kazni, ki jo izrekamo v tem predvolilnem času, pa postavljamo na preskušnjo vse druge stranke, ki lovijo volilce z ekološkimi pripovedmi. Pametno je takoj prenehati s tem najbolj vidnim onesnaževanjem okolja in pričakujemo, da bodo druge stranke zmogle biti poštene. 21. decembra lani smo z ustanovnega zbora Zelenih Sobote slovenski vladi poslali poziv, da predloži slovenski skupščini nov odlok o odvozu in odlaganju smeti ter komunalnih odpadkov. Zato, ker so tistega dne v soboški občinski skupščini dvozborno sprejeli predlog tovrstnega odloka, v katerem je bila določena tudi kazen za tistega, ki, na primer, s svojega dvorišča pomeče smeti na sosedovo. Takšen bi, če bi ga seveda kdo prijavil in bi se pristojnim zdelo vredno ukrepati, plačal pol konvertibilnega dinarja kazni! Zahtevo po višji kazni smo poslali republiški vladi, ker so možje iz občinske rekli, da je za določanje višine kazni pristojna republiška oblast. Republiški minister za okolje nam je v pismu z datumom 16. 2. 1990 odgovoril, da je sprejem takšnega odloka »v pristojnosti občinske skupščine« in da, če menimo, da »veljavni odlok občinske skupščine ni ustrezen«, naj »svojo iniciativo« posredujemo organom občinske skupščine. Najbolj politični delegati obstoječih političnih strank, to je delegati družbenopolitičnega zbora, takrat, ko so v soboški skupščinski dvorani sprejemali ta odlok, niso bili navzoči. Kljub temu v programih teh strank gomazi od ekologije. V času svojega mandata bodo imeli še kar nekaj skupščinskih sej, nedvomno, zato jim predlagamo, naj svojim strankam obvarujejo nekaj ugleda, ali pa naj jim ga v zadnjem času nekaj pridobijo ter predlagajo spremembo odloka o odvažanju komunalnih odpadkov. Če pa bodo za kakršen koli namen potrebovali pismo ministra Vuge, v katerem jih dolži, da so oni odgovorni za odlok, kakršen je, jim ga lahko fotokopiramo in damo. Zdi se namreč, da nekdo laže, da nekdo samo tvezi o ekologiji in vara volilce. Za Zelene Prekmurja in Prlekije Štefan Smej, prof. K ČLANKU VOLILNI IZIDI PO NOVEM Po določilih zakona se volitve za vse zbore opravljajo po volilnih enotah. Za volitve v zbore združenega dela se po določilih Zakona o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore skupščine SR Slovenije in zvezni zbor Skupščine SFRJ (členi: 2—10) volilne enote oblikujejo po funkcionalnem načelu. Sestavljajo jih delovni ljudje, ki so z delom in odnosi povezani v reprodukciji, tako da so zastopana vsa področja dela; število delegatskih mest po posameznih področjih se določi glede na število delovnih ljudi in glede na pomen, ki ga imajo posamezna področja za družbeni razvoj. Po tem (zadnjem) kriteriju je nekoliko zmanjšano število delegatskih mest v gospodarstvu in povečano za delegate v družbenih dejavnostih (znanost — obe slovenski univerzi imata po 1 delegatsko mesto). Tako šteje zbor združenega dela skupščine SR Slovenije 80 delegatov. Po določilih 3. člena volijo delovni ljudje v podjetjih, drugih organizacijah in skupnostih in v samostojnih poklicih: • v gospodarstvu v 31 volilnih enotah 44 delegatov • v družbenih dejavnostih v 12 volilnih enotah 18 delegatov • v družbenih organizacijah in skupnostih v 1 volilni enoti 2 delegata • delovni ljudje, ki se ukvarjajo s samostojnim osebnim delom v kmetijstvu, gozdarstvu, obrti in drugih dejavnostih razen samostojnih poklicev v 12 volilnih enotah 13 delegatov • aktivne vojaške osebe in civilne osebe v oboroženih silah SFRJ v posebni enoti 1 delegata • delovni ljudje iz vrst italijanske in madžarske narodnosti v dveh volilnih enotah v vsaki po I delegata Če boste kupovali v BIMU, boste privarčevali! Povrnili vam bodo 3 odstotke v gotovini od zneska, ki ga boste porabili za nakupe pri njih v treh mesecih! * obročno odplačilo brez obresti s- a d. o. o. Telefon: 22 219 Za prvo osemletko proti kanalu Murska Sobota CinIMetodova ulica 50 ZA ČISTE RAČUNE... Socialistično zvezo in njeno dejavnost oblikujejo občani in k temu največ prispevajo številni aktivisti. Prav ti predstavljajo za našo organizacijo izjemen ustvarjalni potencial. Njihovo delo in pripravljenost znamo ceniti še posebej zato, ker za svoje prostovoljno delo niso plačani. Zato pisec članka »Za čiste račune«, ki je bil objavljen v Večeru, 19. februarja 1990, Vestnik, 22. februar 1990, dela veliko krivico vsem aktivistom Socialistične zveze v krajevnih skupnostih, kajti ti so evidentirali članstvo. Njihovo zavzeto in požrtvovalno delo ni »direndaj«, kot to žaljivo piše Milan Rus, ampak je odgovoren odnos do dela, ki so ga sprejeli. Socialistična zveza deluje v okolju, kjer živijo ljudje in rešuje njihove najbolj konkretne življenjske probleme, zato pomeni izjava v članku, da so se številni ljudje včlanili, ne da bi se zavedali svojega dejanja, podcenjevanje ljudi, ali pa pisec svoj lastni jaz postavlja nad vsemi, ki niso člani ZSMS, katere sekretar je. Pa še to v vednost! Naši aktivisti dobro poznajo program Socialistične zveze, za to znamo poskrbeti. Z nekaterim tujim perjem pa se tudi do sedaj zares ne bi mogli pobahati, zato je povsem sprejemljivo, da smo samostojna politična organizacija. Ce ste pa zares za čiste račune ^in jasno politično sliko, potem bi morali povedati, da je iz proračuna financirana tudi ZSMS in ZB NOV. Prepotrebno je povedati, da šola in njeni učenci sooblikujejo okolje, v katerem živijo in delajo, zato sta vzgoja in oblikovanje otrokove osebnosti tudi odraz družbenih razmer. Prav zaradi tega si bo Socialistična zveza tudi vnaprej prizadevala, da bo z mladimi uspešno sodelovala. Za njihovo občasno pomoč pa tudi primerno stimulirala ter jim tako omogočila, da bodo poleg trdega učnega dela, imeli možnost spoznavati širši slovenski prostor. Ce bodo delovni ljudje in občani, med njimi tudi mladi, ustvarjalno izpričali svojo pripadnost Socialistični zvezi, potem smo svoj cilj dosegli in položili »čiste« račune. Zbor občin skupščine SR Slovenije šteje prav tako 80 delegatov. Po določilih 12. člena Zakona je volilna enota za volitve delegatov tega zbora občina ali del območja občine. Vsaka občina ima v zboru enega delegata na vsakih začetnih 45.000 prebivalcev. Poleg tega ima vsaka posebna družbenopolitična skupnost v zboru enega delegata, posebni volilni enoti pa imata še italijanska in madžarska narodost, ki imata v zboru prav tako vsaka po enega delegata. Tako ima v zboru občin 50 občin po enega delegata, 11 občin ima po dva delegata (več kot 45.000 prebivalcev), največja občina Maribor ima štiri delegate, Ljubljana in Obala kot posebni družbenopolitični skupnosti po enega in obe narodnosti po enega delegata. Družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije, ki šteje prav tako 80 delegatov, se po določilih 14. in 15. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve delegatov oblikuje tako, da se v vsaki volilni enoti voli več delegatov skladno z načelom, da se en delegat voli na približno enako število prebivalcev. Na ta način je za volitve družbenopolitični zbor določenih 14 volilnih enot, ki obsegajo območja več sosednjih občin, in 2 volilni enoti, ki obsegata narodnostno mešana območja Obale in Pomurja. V posameznih enotah se voli glede na število prebivalcev od 4 do 7 delegatov, v obeh enotah na narodnostno mešanih območjih pa po 1 delegata. Po podobnih kriterijih so občinske skupščine s posebnimi odloki določile volilne enote in število delegatskih mest v zborih združbenega dela,, zborih krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih zborih. Skladno z določili 16., 17. in 18. člena Zakona o določitvi volilnih enot se tudi v zvezni zbor Skupščine SFRJ iz SR Slovenije voli 30 delegatov tako, da volilne enote obsegajo več sosednjih občin in se na sorazmerno enako število delovnih ljudi in občanov voli enako število delegatov v zvezni zbor. Volilne enote za volitve v ta zbor obsegajo območje več občin in so oblikovane enako kot enote za družbenopolitične zbore. V 14 volilnih enotah voli- jo volilci od I do 3 delegate, odvisno od števila delovnih ljudi in občanov. Zakon o volitvah v skupšine namenja pomembno skrb ureditvi volišča (prostora, kjer se voli) in tajnosti glasovanja. Tako 70. člen določa, da mora biti prostor, kjer se voli, urejen tako, da je zagotovljeno tajno izpolnjevanje glasovnice. Volišče mora biti opremljeno s kabinami, boksi, zagrinjali, pregradami ali na drug način, ki preprečuje opazovanje volilca pri izpolnjevanju glasovnic. Na dan glasovanja oz. ze 24 ur pred dnevom glasovanja je prepovedana vsaka agitacija na volišču. Pomembne novosti prinaša zakon tudi pri ugotavljanju volilnih izidov. Pristojne volilne kom-sije ugotovijo, kateri kandidati so bili izvoljeni v zbor združenega dela ali v zbor krajevnih skupnosti tako, da ugotovi, da so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov v volilni enoti. Ce sta dva kandidata dobila enako število glasov, med njima odloči o izvolitvi žreb, ki ga opravi volilna komisija ob navzočnosti obeh kandidatov oz. njunih predstavnikov. V zbor občin skupščine SR Slovenije je iz-vljen tisti kandidat, ki je dobil večino veljavnih glasov v volilni enoti. Če nihče ni dobil večine veljavnih glasov, se opravi drugi krog glasovanja med kandidatoma, ki sta dobila v prvem krogu največ glasov. Če je v prvem krogu dobilo več kandidatov enako število glasov, se odloči z žrebom, kateri od njih se uvrsti na seznam kandidatov za drugi krog glasovanja, ki mora biti najkasneje v 30 dneh. Največje novosti so glede ugotavljanja izida volilnih rezultatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije, kjer je uveljavljen proporcionalni sistem volitev. Po določbah 90. člena zakona volilna komsija najprej ugotovi za vsako listo kandidatov skupno število glasov, ki so bili oddani za listo. To število se pomnoži s številom kandidatov na listi. Zmnožku se prišteje število glasov, ki so bili oddani za gosamezne kandidate na listi, eštevek se delis številom kandidatov na listi. Število glasov za li sto posamičnih kandidatov se ugotovi tako, da se sešteje število glasov, ki se volijo v volilni enoti, oziroma s številom kandidatov na listi, če je to število manjše o® števila delegatov, ki se volijo v volilni enoti. Število mandatov, ki jih dobi posamezna lista, se ugotovi s posebnim količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število veljavnih glasovnic, oddanih v volilni enoti, deli s število1« delegatov, ki se volijo v tej enoti- , S tem količnikom se deli števno glasov za listo. Listi pripada ton' ko mandatov, kolikor je količi® vsebovan v številu glasov za n-sto. Z liste kandidatov je izvolje-nih toliko kandidatov, koli*®' mandatov je dobila lista. Z lisIe kandidatov so izvoljeni kandioa-ti po vrstnem redu na listi, razen če so posamezni kandidati dobi1 več glasov, kot jih je dobila hs« kot celota. V takem primeru s® po vrstnem redu dobljenih gl“' sov izvoljeni najprej tisti P0®3' mezni kandidati z liste, ki so d®' bili več glasov, kot jih je dobi ta lista kot celota, nato pa kandid?" ti po vrstnem redu na listi-tem zakonu pa se ostanki glas®’ istoimenskih list (SZDL, Zelenin ipd.) po razdelitvi mandatov volilnih enotah seštejejo na ravn republike. Na podlagi ostanka se nerazdeljeni mandati po P®5^ nem D’Hontovem sistemu dooy liio listam z najvišjimi kolicni** Vendar pa se pri razdelitvi ostanka na republiški ravni ne upoštevajo tiste liste, katerih sKUpn® število glasov v republiki ne presega 2,5 odstotka veljavnih S1"' sovnic. Gotovo je ta sistem iz® čunavanja volinih izidov za D® Skupščine Slovenije kar zahte-ven in zapleten , toda omogoča tri pomembne novosti in prednosti: . , — volilci se opredelijo 0 programov političnih zvez in ganizacij in njihovih kandidate , ki so na kandidatnih listah tekmujejo za glasove volilcev; — glasovi volilcev v posarne? nih volilnih enotah se ne izgu®' jo in po posebnem zbirniku orn® gočajo izvolitev tudi manjši1! političnim zvezam in organizaC' jam; — takšna volilna tekma je i« redno zanimiva, dinamična in ® kraja nedoločna glede volilu11 izidov. ... Nekaj novosti je tudi v vp®' nih stroških, ki jih nosijo druz®' nopoiitične skupnosti. Po dolo® lih zakona pa imajo pravico o zbiranja sredstev in povrnitv stroškov volitev tudi tisti kan®_ dati, ki so bili izvoljeni ali Pa s dobili določen odstotek glas9 volilcev. Organizacije, podjetj in posamezniki imajo PraVJ% prispevati sredstva za volitve K® podporo posameznim kandit® lom z omejitvijo za posamezni* največ do enega povprečneg osebnega dohodka in organizaC' je največ do deset povprečni! osebnih dohodkov v SR Slove*"' ji. O demokratičnosti volite 1990 pričajo tudi določila o varstvu volilne pravice, ki sankcionirajo postopke v primeru P® tožb zaradi nepravilnosti o P®' stopku kandidiranja ali dela v®' lilmh odborov, ter kazenska določba. Lahko bi rekli, da so 1 določbe podobne zakonodaji demokratičnih državah Evrope- KO SE KORENIN ZAVEMO V srednjem veku so se vzdolž madžarsko-štajerske meje širili neprehodni pragozdovi, ki so bili istočasno obrambni zid države. Skoznje se je dalo priti le v redkih »presekih«, ki so v krajevnih imenih ohranjeni še do današnjih dni, čeprav tam že dolgo ni takih gozdov. Ko so se razmere ob meji v 13. stoletju umirile, so začeli z obeh strani meje kolonizirati kmete ter krčiti nekdanje pragozdove. Ti so se ohranili do konca 19. stoletja le še v močno poplavljenih območjih, in to predvsem, ker so dajali žirovo pašo za svinje. Predvsem mislimo na poplavne loge ob Mufi, Lendavi, Ščavnici in drugih potokih. V zadnjih desetletjih pa jih ugo-nablja predvsem izsuševanje po- plavnih območij. Znižanje talnice z reguliranjem (odvodni kanali) povzroča hiranje vlagoljubnih gozdov — zlasti hrastov, jesenov in brestov, ki so že skoraj izginili iz pomurske krajine. Danes najdemo le še zadnje skupine hrastov v Ljutomeru (Sršenov log in Babji ložič), v Murski Soboti grajski park in Fazanerija. Tudi po pašnikih posamič rastoči hrasti, ki so bili nekoč značilnost pomurske podobe krajine, so danes že prava redkost. (Pomurje, Flora in favna: Mirko Šoštarič.) Vendar tudi lem ostankom sodobni agromelioracijski ukrepi ne prizanašajo- Okoli božiča se je ob močnejšem vetru v Sršenovem logu v Ljutomeru spet podrl hrast. Iz posnetka je razvidno, da je korenin- Butik Iris NADE ANTOUN obvešča cenjene stranke, da bo do vselitve v nov lokal na Lendavski ulici v Murski Soboti nemoteno posloval na Lendavski 58 — na dvorišču prek železniške proge. Za poroko in druge slavnostne večere si omislite večerno ali poročno obleko BUTIKA IRIS. Butik Iris je odprt od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. I/ Ponedeljek je zaprt. Priporoča se butik Iris Nade Antotin na Lendavski 58 v Murski Soboti. Iskrene čestitke ob dnevu žena! ski sistem čisto posušen in preperel. V zadnjih sedmih letih je to že četrt* hrast, ki je končal na podoben način. Umiranje hrasta se najprej opazi po posušeni krošnji. Nadaljuje se vedno niže proti zemlji, potem hrast po nekaj letih pade. Trenutno je »bolna« približno polovica vseh hrastov v tem logu. Vzroka sta najverjetneje dva: — melioracija oz. regulacija Ščavnice in s tem povezan padec talnice tako globoko, da je »površinski« sistem hrastovih korenin ne doseže več. Pred približno 30 leti je Ščavnica redno »poplavljala« in sušenja krošenj ni bilo opaziti; — starost hrastov — vendar je to manj verjetno. Zato Zeleni Ljutomera predlagajo nujno sanacijo tega parka. S p®' stavitvijo dveh ali treh kaskad na Ščavnici pred tovarno KONUS bi umetno dvignili vodo in jo pripeljali do žejnih korenin. Za konec naj omenim, da je bil na tem mestu 9. avgusta 1868 L slovenski tabor s čisto temeljnimi, rodoljubnimi zahtevami po Slovenstvu. Škoda, da danes »umno vodno gospodarstvo« spodkopava korenine in spreminja našo pokrajino v »civilizirano puščavo«. Na Zahodu so podobne probleme znah učinkovito rešiti. Upamo, da prva »padla« drevesa na tem mestu simbolično ne pomenijo kaj hujšega. za Zelene Ljubomera Gorazd Klemenčič STRAN 10 VESTNIK, 8. MARCA 199° IN TVOJA KOŽA ? ZAHTEVA VEČJO POZORNOST . . . JL JL idrogel z liposomi je najnovejša kozmetična pridobitev za ohranjanje mladostne svežine in kože. V tujini ga v kozmetiki uporabljajo že nekaj let (DIOR, SCHONER, BIOKOZMETIK 1986), doslej pa pri nas še nismo imeli takšnega pripravka. Koža, ki ščiti organizem pred zunanjim okoljem, preprečuje prehod snovi v telo. Liposomi, katerih ovojnica je podobna lipidom, dvojnim plastem med korneociti, pa ta prehod omogočajo. Dodatno pospešimo ta prehod še s toplotnimi električnimi maskami, ki jih uporabljamo v kozmetičnih salonih za vtiranje liposomov s snovmi v kožo, ki same ne morejo v notranjost, vendar so ji nujno potrebne. Omogočajo tudi vstop vode v kožo, obenem preprečujejo njihovo izhlapevanje in prispevajo k primerni vlažnosti kože. Liposom dodajamo snovi, ki so potrebne za boljšo presnovo in dajejo koži svežino, elastičnost, vlažnost, upočasnijo proces staranja kože in blažijo škodljive učinke ultravijoličnih žarkov. Liposomi v hidrogelu ohranijo svojo obliko in funkcijo, v kremi pa, kjer je veliko olj, maščob, voskov, emulgatorjev in drugih snovi, ki raztapljajo ovojnico in s tem uničujejo liposome. Pri nas v kozmetičnem salonu RENATA MENHART Lendavska 19. MURSKA SOBOTA negujemo obraz s pomočjo dveh vrst hidrogelov z liposomi (aloe vera, vitamina E), kar je namenjeno predvsem suhim, izsušenim kožam, ter hidrogelom z liposomi proti gubam, ki je namenjen kožam starim nad štirideset let. Sestavina obeh hidrogelov z liposomi ustreza kakovosti za farmacevtske in kozmetične pripravke. Z Beltinsko bando »’n mav’ čez izaro...« Vse je pravzaprav prišlo nenadoma: banda Kociper-Baranja, si-"onim izvirnosti in kljub visokim letom tudi inladostnosti, znane bel-Jnske folklore gre med Slovence na avstrijsko Koroško. Dva celove-cefna koncerta izvirne prekmurske ljudske glasbe, predvsem pa Podstavitev Prekmurja v krajih, ki vedo, kaj je slovenstvo, in boj za Ranitev le-tega ... »Motor« bande, neuničljivi mojster cimbal, 'Viiška Baranja, se je tudi tokrat izkazal s svojo strokovno, organiza-'Jsko in družabnostno žilico. Prvi večer, v petek, 16. lebru-arJa, je bilo treba nastopiti v znani slovenski gostilni Pri Joklnu v središču Celovca, kjer "■"a sedež enako imenovano sl°vensko kulturno društvo, Prav gotovo eno najaktivnejših, *ar jih deluje pod Slovensko Prosvetno zvezo v Celovcu, ^ojezično natisnjeni lepaki o k°ncertu Beltinske banke so ^MONA ROVSEK Tajnica SPD Edinost iz Škofič si ni mogla kaj, fa ”e bi namenila bogatega šopka prav »najočarljivejšemu izmed antov«, 86-letnemu basistu JOŽEFU KOCIPRU. .^teli po oknih in oglasnih ta-®!ah po mestu in priletnim mu-'kantom je dokaj godilo, ko so videli takole natisnjene kar v jezikih. Potem ko smo se po krajšem Cakanju pred dokaj zdelano stavbo SPZ (ki se ji zares po-Zna vse manjši pritok sredstev ?a njeno delovanje tako iz de-Ze'nih kot tudi slovenskih foru-m?v s te strani meje) le srečali Zze malo zaskrbljenimi organi-Zatorji, točneje z Rupičevo Ve-r"niko, sicer sodelavko sloven-skega programa na ORF, je a^Položenje na mah postalo Pristno. Navsezadnje tudi ob prijetnem počutju v domač-nostnem okolju Joklove gostilne z okusno urejenimi prostori, v katerih je pravkar razstavljala svoje grafike slovenske umetnica, ob obilni večerji, podkrepljeni s sladko rebulo, predvsem pa ob blago zveneči domači koroški besedi, ki jo poleg številnih gostov sproščeno govori vse strežno osebje, da se prav posrečeno sliši značilni koroški »okrogli« r, pomešan s svojstvenimi prekmurskimi vokali, ki jih govorimo mi. Prijazna Veronika, ki že kar vnaprej ve, da je uspeh koncerta zvečer zagotovljen, saj si tako postavnih osemdesetletnikov, kakor so Kocipri, zares ni predstavljala, pripoveduje, da pri Jokl-nu vsak teden prirejajo manjše kulturne večere, ki so dobro obiskani, prihajajo pa tudi drugi, ne le slovenski obiskovalci. (Mimogrede: naslednji večer njena ekipa posname dobršen del koncerta za televizijo in po njenem mnenju se fantje držijo »super«. Kako tudi ne, saj jih je tudi ta dan peljala na kosilo v Ljudsko klet!) Ob 19.00 gostilno zapro za običajne goste, čez dobro uro pa v nabito polnem prostoru, v nekaj minutah prirejenem za kulturni večer, z nekoliko dvignjenega podija zazveni tkale-čka, nato pa še druge melodije, vse tja do zadnje, štiriindvajsete po vrsti. Pravi splet podob nekdanjega časa iz zasanjane ravnine, polne pšeničnih polj in jelševih gozdov, nekoč bistre Mure, vinskih obrobkov Goričkega s pridihom madžarskega temperamenta, vmes pa predstavitev kakšnega običaja, verovanja ali njih samih, Kociprov .. . Ker je dobršen del publike nemško govoreč, pomaga prevajati vmesne tekste dr. Jože Messner, mlad slovenski zdravnik, predvsem pa zagnan sodelavec pri SPZ in prijeten sobesednik pri oddajah Drugačnega radia, samostojne, neodvisne radijske postaje, ki oddaja dvojezično iz sosednje Italije. Ker je njena programska usmeritev predvsem delo za vprašanja manjšin in ker uradna politika pri sosedih ni ravno naklonjena le-tem, se ti svojstveni radijski zanesenjaki ne morejo nastaniti legalno doma, v Avstriji, zato tudi ni naključje, da hitro najdemo priložnost, da se dogovorimo za tesnejše sodelovanje z našim, pomurskim radiom, predvsem zaradi programske zasnove Drugačnega radia ... Da so Jože in sodelavci izkoristili prijetno vzdušje po koncertu za priložnostni in — po njihovih besedah — enkraten intervju s člani Bande, ni treba posebej nagla-šati . . . V 17 kilometrov oddaljenih Škofičah, v dolini prekrasnih koroških jezer, je bil koncert naslednjega večera. Tu smo gostovali pri slovenskem kulturnem društvu. Edinost, ki ga vodi dobesedno slovenska družina iz sosednjih čudovito lepih (in čistih!) Holbič: dve sestri in brat. Narodnjaki pa so pri tej družini že dolga desetletja, saj šteje društvo že 80 let in ga je že od začetka vodil pokojni ded današnje tajnice Simone (poročene Rovšek), ki nas je sprejela izredno gostoljubno in koroško domače. Med drugim nas je na kratko seznanila z dejavnostjo svojega društva, ki poleg petja, glasbe (trio Rož), telovadnih in plesnih tečajev ter gostovanj prireja v zadnjem času tudi tečaje slovenskega jezika. Odkar so namreč ponovno uspeli organizirati slovenski vrtec, prihaja do zanimivega pojava: starši teh otrok, sicer slovenskega rodu, so zaradi asimilacije že tako nevešči v svoji materinščini, ki pa jo zvesto gojijo otroci v vrtcu, da se močno zanimajo za pouk slovenščine, ki pa jo njihovi, torej stari starši, govorijo redno . . . Sicer pa nam Simona potoži tudi o težavah Slovencev na oni strani, o nenaklonjenosti uradne politike, o pritiskih tudi s strani nemško govorečih, o ekonomskih vzrokih asimilacije, pa tudi o finančih težavah društva, ki ga z izjemo SPZ ne podpira nihče, razen članov samih. Zato jim je sleherna vez z drugimi društvi v okolici in matični domovini v veliko oporo. Še sreča, da jim krajevna Posojilnica domala brezplačno posoja dvorano v podstrešnih prostorih. In to čudovito, zelo Razpoloženje na višku! Kako tudi ne, saj je prijazna gostiteljica VIDA iz Slovenske prosvetne zveze poskrbela za kraljevsko kosilo za »dečke« iz Beltinske bande, ki so večer prej navdušili številne goste pri Joklnu v Celovcu. Kociper-Baranja banda v akciji: na koncertu v dvorani SPD Edinost v Škofičah. FOTOGRAFIJE: Milan Zrinski. akustično dvoranico z okoli 200 sedeži. Če so večer prej fantje iz Bande napravili podvig, so bili po besedah tistih, ki so tokrat "spremljali koncert, sedaj pravi zvezdniki. Spočetka mirno, bolj spoznavalno vzdušje je najprej dvignila šaljiva predstavitev osemdesetletnih »fantov« (ki so, mimogrede, igrali oba večera polni dve uri brez premora, čemur se marsikateri obiskovalec kar ni mogel načuditi), nato pa je do kraja vžgal temperamentni čardaš, da o so-tišu, ki ga menda pozna ves svet, ne govorimo. In kakor noč prej so dolgotrajni aplavzi tudi tokrat povzročili, da se je koncert krepko potegnil, da so fantje igrali celo za ples. Pa spet priznanja, tepljanja po ramenih, intervjuji, pogostitev . . . Naposled pa nekoliko slaba volja pri gostoljubnih domačinih, ker smo z obžalovanjem odklonili pripravljena prenočišča še za eno noč. Slovo je bilo dolgo, kakor je v teh gostoljubnih krajih v navadi in tudi brez pesmi ni minilo: domači pevci so povsem spontano, koroško ubrano, kakor ne zna nihče drug, zapeli nekaj prekmurskih narodnih, nazadnje pa še koroško. Užitek brez primere! Premalo prostora je na razpolago, da bi zapisali še kak zanimiv vtis. Teh je med rojaki — kjerkoli na svetu — nešteto, to so beltinski muzikantje doživeli na svojih številnih potovanjih v svojih več kot petdesetih letih nastopanja -- sami, ali z domačo folklorno skupino. In ko bodo nekoč omagali, kar je neizbežno naravno dejstvo, bomo izgubili del svoje bogate kulturne tradicije. To bo drobna, morda neopazna izguba delčka slovenske biti, tiste prave, nepotvorjene, ki je ne bo mogoče nikoli enakovredno nadomestiti. Tako, kot tudi Prešernove pesmi ali Groharjeve slike ali Plečnikove arhitekture nihče po njih ni več suvereno ustvaril znova. STRAN 11 8. MARCA 1990 ne zgodi se vsak dan Ko je pred več leti inženir Alan Huang odkril svoje načrte, da bo naredil optični računalnik, se mu je večina računalniških strokovnjakov smejala in so ga razglasili za sanjača. Bili so prepričani, da je optični računalnik sicer morda le mogoče nekako zmašiti skupaj, vendar pa bi bil tak stroj popolnoma nepraktična zadeva, saj je bilo s tehnološkega stališča videti skrajno nepraktično uporabiti svetlobne namesto elektronskih impulzov. Toda Haung je vso stroko močno presenetil, ko je pred nekaj dnevi javnosti predstavil prototip prvega optičnega računalnika. Prototip so izdelali v družbi AT&T. Naprava, polna laserjev, zrcalc, prizem in leč, je delovala. In stroka je svoje nekdanje mnenje povsem obrnila. Zdaj računalniški strokovnjaki vidijo v optičnem raču- nalniku prihodnji razvoj in pot, na katero bo računalništvo zanesljivo stopilo. Izum optičnega računalnika primerjajo z izumom integriranega vezja. Sistem optičnega prenosa signalov v računalniku obeta konstrukcijo povsem novih strojev, ki bodo do tisočkrat hitrejši, kot so sedanji najmočnejši super računalniki. Na njihovi osnovi bo mogoče narediti naprave, ki bodo gladko spreminjale govor v pisavo in pisavo v govorjene besede, tekoče prevajali več jezikov, iz-risavali načrte na podlagi le nekaj podatkov, zlahka in zanesljivo vodili robote pri najbolj zapletenih opravilih. Vse to je sicer še prihodnost, pa vendar, prvi in najpomembnejši korak je narejen. In kot že velikokrat, ga je naredil človek, ki so se mu smejali, in ki se je lotil »nemogočega.« Zanimivo je, da so o optičnih računalnikih razmišljali že v daljnih petdesetih letih. Modri velikan IBM je potrošil 100 milijonov dolarjev za poskuse, kako uporabiti laserje za stikala, ki so srce računalniškega procesorja. Poskuse so opustili, IBM pa se je projektu optičnega računalnika povsem odpovedal kot neuresničljivi zadevi. Prav zaradi IBM-ovih izkušenj je inženir Huang naletel na posmeh, ko je začel s svojim projektom optičnega računalnika. Prelomnega pomena je bil izum miniaturnega optičnega stikala, ki se je posrečil raziskovalcu Davidu Millerju. Millerjevo stikalo je postalo gradbena opeka, s katero je Huang sestavil prvi optični procesor. Za lanski božič je bil računalnik že v celoti narejen, vendar pa so stroj hranili v tajnosti vse do konca prejšnjega meseca. DARILO ZA VALENTINOVO Umetnik Art Grant je za Valentinovo, dan zaljubljencev, bolnikom neke bolnišnice v San Franciscu pripravil lepo darilo. Pred poslopje je postavil betonsko skulpturo, ki jo je poimenoval Poljubljajoče ustnice. Pravljični karneval v Riu Na pragu drugega tisočletja morda le še Brazilci zares iskreno verjamejo v karneval. Drugod je pustovanje, praznik norosti in sprostitve, že v veliki meri izgubilo svoj nekdanji sijaj, v Braziliji pa ga organizirajo povsod, ne zgolj v Riu, ampak v vseh mestih in tudi na podeželju. Vsako od številnih praznovanj ima svojo podobo in svoje posebnosti, vsem pa je skupna samba, tradicionalni ples in glasba, bogastvo barv, kostumov in veselo rajanje, ki je pretežno po cestah. V teh petih norih febru-arskh dneh Brazilci pozabijo na vsakodnevne, včasih zelo hude težave (70 odstotkov prebivalcev živi na robu preživetja) in se s telesom in dušo prepustijo karnevalu. Mnogi med njimi vse leto delajo, da bi si lahko privoščili pravljično preobleko in se udeležili praznovanja. Karneval v Riu je tudi svetovna atrakcija, ki privablja na desettisoče turistov iz vsega sveta. V ta namen je Neymeier, znani brazilski arhitekt, zasnoval t. i. »sambodrom«, po katerem se ob spremljavi glasbe in v pisanih barvah vrstijo prvovrstni plesalci sambe. Zmagovalec plesnega tekmovanja v Riu je deležen enake slave kot zmagovalci svetovnega nogometnega prvenstva. Najboljši prostori za ogled prireditve stanejo tudi do 400 dolarjev, a so navzlic temu vedno prepolni gledalcev. Kdor pa želi najpristneje podoživeti čarobno vzdušje karnevala, se mora pomešati med praznovalce. Letos si bo po predvidevanjih brazilskih turističnih delavcev karneval ogledalo veliko manj obiskovalcev kot lani. Zdaj, na vrhuncu turistične sezone, so hoteli v Riu le 50-odstotno zasedeni, v času karnevala od 24. do 27. februarja pa bodo, kot vse kaže, zasedeni le 80-odstotno. Poznavalci trdijo, da sta nasilje in umazanija glavna Vzroka, da turisti ne prihajajo več v Rio de Janeiro. Leta 1988 jih je Brazilijo obiskalo 761.000, lani 610.000, letos pa jih najbrž ne bo več kot 530.000. NADLEŽNA FOTOGRAFIJA Stanovalci na Titovi 16 v Murski Soboti se bodo očitno morali znajti sami, da bodo lahko prišli do svojih vhodnih vrat. Kljub številnim pritožbam stanovalcev pristojni še vedno niso naredili ničesar, da v deževnih dneh ne bi pred blokom nastajale luže, ki spominjajo včasih tudi na prave poplave. Ja, plavati po hladni plitvini pa gotovo ni enostavno! Lidija Kosi Kaj je Dandanes je voda morij in oceanov toplejša na površju kot v globinah. Pred 40 milijoni let pa je bilo obratno. Dokaze za to so znanstveniki našli na 3000 metrov visokem podvodnem grebenu Maud blizu Antarktike. Greben leži na geološko zelo stabilnih tleh in se kakih 75 milijonov let njegov položaj ni nič spremenil. Raziskovalci so v plasteh grebena našli prazgodovinski plankton, v njem pa so med drugim odkrili tudi drobcene školjke z lupinicami iz kalcijevega karbonata. V molekulah te snovi je težki izotop kisika 18. Prav ta izotop je bil dovolj zgovoren. DAN ZEMLJE Letošnji 22. april bo za zelene po vsem svetu še posebej pomemben. Na ta dan pred dvajsetimi leti je bil namreč na predlog ameriškega senatorja Gaylorda Nelsona prvič organiziran dan Zemlje (Earth Day) — prireditev, na kateri se je tedaj pod praporom matere narave zbralo več kot 20 milijonov Američanov ter tako izkazalo svojo pripadnost komaj nastalemu gibanju za varstvo okolja. Z zahtevo po konkretnih političnih akcijah za varstvo okolja so pripomogli k sprejetju listine o čistem zraku in ustanovili EPA — ameriške organizacije za varstvo okolja. Tokrat naj bi praznični dan že v zgodnjih jutranjih urah z zvonjenjem oznanile vse ameriške cerkve, ki bi tudi nedeljske maše namenile ekološkim problemom in moralni dolžnosti varovanja okolja; poleg tega pa bi s shodi, posvetovanji, okroglimi mizami, ekološkimi razstavami in podobnimi prireditvami dan planeta Zemlje počastili še v tisoč ekoloških skupnostih zunaj Amerike. S tem bi praznovanje dobilo mednarodne razsežnosti, kot so svetovnega pomena tudi nevarnosti, ki grozijo okolju. Več stp držav, med njimi Italija, Madžarska in celo Uganda, je že ustanovilo odbore za načrtovanje in organiziranje gibanja. Sedanji drugi dan Zemlje naj bi bil, drugače od prvega, ki je bil pretežno spontan, rezultat skrbno načrtovane strategije. Akcijo, ki bo stala tri milijarde dolarjev, financirajo predvsem skladi in zasebniki, denar pa se zbira tudi s prodajo vsakovrstnih izdelkov — od pladnjev do vetrovk — z zaščitnim znakom prireditve. .Pelo vodi odbor, katerega člani so pomembni ekologi, politiki, gospodarstveniki, verski voditelji, znane filmske in glasbene zvezde, občinski funkcionarji in novinarji. Organizatorji tudi tokrat računajo predvsem na političen uspeh akcije, ki ga direktorica dneva Zemlje, odvetnica Christina Desser, opredeljuje takole: »Medtem ko smo leta 1970 svetu dopovedovali, da gre za resne težave, želimo v letu 1990 poudariti, da je varstvo okolja temelj in izhodiščna točka za sprejemanje vseh odločitev.« Dan Zemlje 1990 bi moral pokazati, kolikšna je skrb človeštva za usodo njegovega planeta, in postati izhodišče za oblikovanje močnega in dobro organiziranega svetovnega gibanja z enim samim ciljem: rešiti Zemljo. ŽIVE DROGE Ko so zdravniki zdravili preživele iz letalske nesreče družbe Avianca, so jih v notranjosti nekaterih pacientov čakala presenečenja, ki pa niso bila medicinskega značaja. Tako so v črevesju enega od ponesrečencev odkrili 29 plastičnih vrečk, napolnjenih s kokainom, v želodcu drugega pa 24 vrečk z enako vsebino. Oba primera sta ponovno opozorila na tovrstno obliko tihotapljenja mamil. Ker je nadzor nad trgovino z drogami na ameriški celini vse močnejši — problem uživanja drog je namreč postal skorajda nacionalni problem št. 1 — tihotapci uporabljajo vse mogoče načine, da bi pretihotapili drogo na ameriški trg in s tem seveda krepko zaslužili. Na tihotapljenje droge v telesu je opozoril tragičen primer nekega potnika iz Venezuele, ki je leta 1970 med poletom nenadoma umrl. Avtopsija je pokazala, da je mož tovoril v svojem črevesju 120 zavojčkov kokaina. Naredil pa je usodno napako, ker je za paket izbral kondom, ki se je pod vplivom prebavnih sokov stanjšal, nato pa počil, da je mamilo prišlo v tihotapčev organizem in ga usmrtilo. Podobni primeri so se še nekajkrat ponovili. Kažejo, da je tihotapljenje droge v črevesju, zadnjiku in želodcu kljub smrtni nevarnosti precej razširjeno. Tveganje je dobro plačano; za tovrstno tihotapljenje je nagtada okrog 3000 dolarjev. povedal praplankton Raziskovalca James Kennett in Lowell Scott sta z analizo vsebnosti izotopa v lupinicah pra-planktona iz vzorcev; ki sta jih pobrala iz več globokih vrtin v grebenu, presenečena ugotovila, da je bilo izotopa največ v vzorcih z vrha, manj pa v vzorcih iz večjih globin. To lahko pomeni le eno: da je bila pred milijon leti voda tega dela Zemlje na po-vršnju hladnejša kot v globinah. Na računalniku sta potem obdelala model praoceanov izpred 40 milijonov let in ugotavljala, kakšne so bile takrat razmere, da je lahko prišlo do take razdelitve toplih in mrzlih voda. Danes poteka izmenjava morskih voda tako, da morski tokovi nosijo tople vode v polarna območja, kjer se voda ohladi. Ker ima hladna voda večjo gostoto kot topla, potone in se potem z globinskimi tokovi razliva po dnu svetovnih oceanov. Pred večdesetmilijoni let pa je bilo drugače. Morje ob Antarkti Hamburgerji v Moskvi Nekaj korakov od Kremlja so na Puškinovem trgu v Moskvi odprli prvo McDonaldovo restavracijo v ZSSR, ki je hkrati tudi največja na svetuj tako velika je, da lahko postrežejo 15.000 gostom na dan. Štirinajst dolgih let je trajalo, da so Američani uredili s sovjetsko birokracijo vse, kar je bilo potrebno za podpis pogodbe. Kot je zapisal Time Magazine, je moskovska podružnica McDonalda zagotovila preskrbo z živili tako, da je uvozila semena krompirja in kumar iz Nizozemske. V ZSSR, kjer je ponudba živil več kot pičla, bi kaj lahko ostala brez »surovin« za svoje hitro pripravljene obroke. V ta namen so morali urediti pravcati kompleks, ki obsega pekarno, mlekarno in mesnico. Zdaj je treba Moskovčane še naučiti jesti hamburgerje. Prvi moskovski gostje pri McDonaldu jih namreč, namesto da bi jih pohrustali, »razstavljajo« na sestavne dele. PRIREJA OB SVOJEM ENOLETNEM JUBILEJU: Motel Carda — v četrtek, 8. marca, ob 20. uri nastopa zmagovalec Splita ’89 Zlatko Škender in Linija 5 — v petek, 9. marca, ob 21. uri prodajna modna revija ženskega intimnega perila butika Kenda iz Ljubljane in večernih oblek butika Toksin iz Titovega Velenja. Nastopajo plesni pari Kazine iz Ljubljene in pevka Yu Samanta. Program bo povezovala Sonja Polanec — v soboto, 10. marca, ob 21. uri nastopa ansambel Pop Design — v nedeljo, 11. marca, od 15. do 19. ure je v diskoteki otroški živžav VABIMO VAS TUDI V RESTAVRACIJO MOTELA ČARDA • romska glasba Karla Leharja • domače specialitete • dobra vina in prijazna postrežba. Vsem ženskam vse najlepše ob njihovem prazniku! ki in severnem polu je bilo sicer hladno, vendar ne zamrznjeno. Pod hladnimi površinskimi vodami so pritekale tople gmote zelo slanih in zaradi tega gostih morskih voda. Za dotoke teh voda je skrbel velikanski, vendar plitev praocean Tetis, ki je ležal med Evrazijo in Afriko. S približevanjem obeh celin se je Tetis krčil in izginjal. Morje ob zemeljskih polih’je dobivalo vse manj zelo slane vode iz Tetisa, zato se je ohlajalo in sčasoma je manj slana voda zamrznila v polarno kapo večnega ledu. Ves sistem kroženja voda svetovnih morja pa se je temeljito spremenil. »Ce najina teorija drži,« pravi Kennett, »potem nam lepo kaže, kako subtilno je zastavljeno zemeljsko okolje. Niso potrebne velike spremembe, da pride do velikih učinkov.« Dogajanja iz davnin nas tako opozarjajo na pravilen odnos do okolja. Razdelili so Dalijeva dela Španci so se končno dogovorili, kako si bodo »razdelili« dediščino lani umrlega slikarja Salvadorja Dalija, kije svoje slike zapustil španski državi, vendar v oporoki ni natančno navedel, kdo bo kaj dobil. Glavni nesporazumi med španskim ministrstvom za kulturo in pokrajinsko vlado Katalonije so bili glede razdelitve dragocenih slikarjevih del, ki so nastala pred letom 1950. Predstavniki obeh strani so našli salomonsko rešitev. Triindvajset slik iz tega obdobja bo dobil kulturni center kraljice Sofije * Madridu, štiriindvajset pa jih ostane v Kataloniji, kjer bodo razstavljene v muzeju mo; derne umetnosti v Barceloni in v Dalijevem muzeju v njegovem rojstnem kraju Figue-rasu. Največ prepira je bilo žara; di slike Veliki masturbator, ki jo imajo za eno največjih Da-lijevih del in ki je nastala leta 1929. Katalonci so privolile da jo dobi Madrid, v zameno pa bodo dobili dve izjemno dragoceni sliki velikega umetnika: Barcelonskega manekena iz leta 1926 in Galarino iz leta 1945. Zgodilo se je.. ■ • Umrl je najvišji človek na svetu, Gabriel Mondlane. Možje bil visok 265 centimetrov, doma pa je bil iz Mozambika. Dolžina njegovega življenja se ne more primerjati s telesno višino. Umrl je star 45 let. • Iskra Videomatika je izde-lala prvi barvni digitalni televt-zor v Jugoslaviji. Televizor in18 boljšo sliko in zvok, prav tako odstopa od navadnega televizorja tudi po ceni, saj bo stal okrog 2000 mark, ko bo jeseni v prodaji- • Claude Chapuis iz Nice Je postavi nov svetovni rekord * potapljanju. Pod vodo je zdrža nastanko 5 minut in 24 sekund. • Fiat je v Milanu predstav1 prvi serijski električni avtomop1 na svetu — elletro. Prvi model Je dejansko nekoliko predelan zna-ni Fiatov avtomobil panda, le da ima električni motor in več pr°' štora za akumulatorje. Z en«? polnjenjem je mogoče prevozit] okoli 100 km. Navdušenje nao novostjo hladi predvsem cena-25 milijonov lir stane. Pri nas najbrž tega avta še nekaj časa ne bomo videli. ANEKDOTA Ko so v družbi govorili o vsemogočnosti denarja, je neki bančnik dejal: »Z denarjem lahko dosežeš vse.« »To Je res«, je pritrdil Janez, »toda karkoli naj bi denar napravil za nas, je vse zelo malo v primeri s tem, kar počenjamo zaradi njega mi. STRAN 12 VESTNIK, 8. MARCA 19? za vsakogar nekaj Naravna zdravilna kura Nič dlje ne traja kakor tri dni, a se po njej počutimo kot prerojeni. Pozimi si navadno ne prizadevamo toliko za zdravje in dobro Počutje kakor pred poletjem, ko nam je tudi vreme bolj naklonjeno. Malo se gibljemo, jemo hrano s premalo vitaminov in s preveč maščobe. Posledice nezdravega življenja se začno kazati že spomladi. V •elesu se nabirajo neuporabne snovi in strupi. Jetra, ledvice, črevesje in koža potrebujejo spodbudo, da so kos svoji zahtevni nalogi. Naravno zdravilstvo priporoča kuro s sokovi, čajem in presno hrano. Pričakovani učinek zdravljenja, ki traja tri dni, temelji na dveh postavkah: v vsem, kar popijemo in pojemo, jemalo beljakovin >n natrija, veliko pa vitaminov in balastnih snovi. Poleg tega preprečuje kopičenje strupov v telesu. Dobro pri zdravljenju je tudi to, da je razmeroma ceneno. Dan začnemo s čajem za čiščenje krvi: zmešamo 15 g bezgovega hstja, 20 g šentjanževke, 15 g vrbovega lubja in 10 g gladeževe korenine, to prelijemo z litrom kropa, pustimo pokrito 10 minut, odcedimo in napitek pijemo trikrat na dan po požirkih. Za prvo malico popijemo čez pol ure kozarec soka iz kopriv, regrata ali zelene in pojemo kak svež sadež. Dopoldne popijemo koza-rec limonade, oslajene z medom. Opoldne si postrezimo s skodelico zelene ali mešane solate, lahko pa jo nadomestimo tudi s kislim ze-•jem. Če bomo kuro delali spomladi, lahko jemo regrat, saj je še bolj zdravilen. Za večerjo, ki naj bo zgodaj, si skuhamo krompir brez so-dušeno zelenjavo samo začinimo, sol pa opustimo. Pijemo mine-ralno vodo brez ogljikove kisline ali šipkov čaj. "Medicina ROJSTVO IN alergija Mesec rojstva lahko odloča o tem, ali bo otrok kasneje zbolel za katero od alergij ali ne. V pr-v'h dneh življenja je človek zelo občutljiv in dovzeten za snovi, ki lahko sprožijo alergijo. Londonski profesor dr. John Wagner je “gotovi!: Ljudje, ki so alergični na hišni Pfah, so rojeni marca, septembra oktobra. V teh mesecih na-mreč izločajo pršice, ki živijo v hišnem prahu, posebno veliko a'ergenov, torej snovi, ki povzro-cajo alergijo. Neverjetno veliko število ljudi, k' so alergični na cvetni prah, je r?jenih v spomladanskih mese-c*h, ko je v zraku največ cvetnega prahu. Znanstveniki svetujejo: V pr-V|h dnevih in tednih življenja za-v?fujemo dojenčka pred alerge-U’- Kako to storimo, pa nam sve-tuie zdravnik. Ljubitelji prave kave bodo gotovo veseli ugotovitev, ki so jih pred kratkim sporočili javnosti raziskovalci iz Michigana. Doslej je bila kava deležna prej kritičnih kot spodbudnih ugotovitev. Tokratna študija, ki so jo objavili v prvi letošnji številki Archives of International Medicine, pa raziskovalci trdijo, da imajo uživalci prave kave več možnosti, da bodo ostali spolno dejavni tudi v poznejših letih življenja, kot tisti, ki kave redno ne uživajo. Raziskovalci so v študijo vključili 800 prebivalcev zvezne ameriške države Michigan, stare od 60 do 80 let. Urolog dr. Ananias, ki je vodil raziskave, pravi, da je povezava med dejavnim spolnim življenjem in uživanjem kave dokazana, vendar pa prave razlage za ta pojav še ne more povedati. Zaenkrat se kaže kot sprejemljiva domneva, da kava spodbuja čute, ali pa da ljudje, ki osta- —ZAČIMBE DOBER VID Pogosteje, kot so doslej domnevali tudi mnogi strokovnjaki, je vzrok za nesreče otrok slab vid. Kar petina otrok, udeleženih v nesrečah, ima okvarjen vid. Zato svoje otroke od drugega leta starosti redno vodite na pregled vida k okulistu. Če namreč že v tej starosti zdravnik odkrije napako, na primer škiljenje, je v 80 odstotkih primerov možna ozdravitev. V šestem letu starosti pa uspe to le še pri 20 odstotkih otrok. Brin je zimzelen grm z iglastimi, bodičastimi listi. Vsaki dve leti rodi plodove, brinove jagode, ki so najprej zelene, ko dozorijo, pa so modro vijoličaste barve. Na- Kako in s čim sladkamo? hii tNames‘o običajnega sladkorja lahko uporabljamo v kuhi-Dr’«t ' raz**^na druga sladila. Navadni, beli kristalni sladkor jač • vamo 'z sladkorne pese. Uporabljamo ga za slajenje pi-S| Pr'Pravo različnih sladic. Če sladkor zmeljemo, dobimo sladu V Prahu» ki je primeren za posipanje in krašenje. Rjavi Za ° . Pr'dobivamo iz sladkornega trsa. Rjavo barvo ohrani 8a“ ' Pr'mes' ostankov sirupa (melase). Rjavi sladkor ima dru-en, značilen okus. Uporabljamo ga za slajenje čaja in peciva. dy ■ Namesto s sladkorjem lahko sladimo tudi z medom. V me-$ 1* yeliko mineralnih snovi in encimo.v. Z medom sladimo pe-y ®’ čaj in razne sladice. Med je slajši od sladkorja, zato ga rjj ^^Ijamo manj in jedi, slajene z medom, so zato manj kalo-Nat '^^Lo sladimo tudi z natrepom v tabletah ali v tekočini, sl m*1 siadkega okusa, a brez kalorij. Z njim nadomestimo “kor, kadar pazimo na telesno težo ali na zdravo prehrano. Radio murska sobota 5MAJ « Glasbena lestvica Radia Murska Sobota. Slišite jo lahko ob pe*kih, v oddaji 21 232. 2 P°Lra mrha Don Mentoni Blues Band 3’ Julija — Magnet ■ Lambada — Kaoma 5' pPother day in Paradise Phill Collins ' Oirl, i’m gonna miss you - Milli Vaniili Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi video-^diem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota. .. Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska bobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 n j. 8, Oddaja 21 232 je na sporedu Radia Murska Sobota (UKV '6 MHz ali SV 648 kHz), ob petkih, od 18.00 do 19.00. KDAJ POTREBUJE STOPALO OPORO? Imate ploske noge? Naj vas ne skrbi, če nimate težav z njimi. Ploske noge so vsakdanja težava, sodoben človek pač preveč sedi in premalo hodi. Stopalo je obokano podolgem in počez, toda zaobljenost popušča, ker mišice nimajo dovolj dela. Posledica so najrazličnejše okvare nog. Sodobni ortopedi pri manjših napakah skoraj ne predpisujejo več vložkov, že za to ne, ker menijo, da 80 odstotkov ljudi, ki bi jih jim predpisali, vložkov sploh ne bi nosilo, ker so preveč neudobni. Vložki so potrebni šele takrat, kadar začnejo človeka boleti noge. Tudi starejši ljudje, ki imajo okvarjene noge ali težave s kole- ni in kolki, bi morali nositi vložke. Prav tako so priporočljivi za tiste, ki imajo težave z venami ali jih mučijo otiščanci in kurja očesa. Na mnogih ortopedskih klinikah imajo računalniško napravo, ki izračuna, kakšen je najustreznejši vložek. Bolnik stopi na ploščo in takoj razbere, kje na stopalu ga tišči. Oporniki za stopala so sprva neprijetni, sčasoma pa se prizadeti nanje navadi. Ortopedi nam priporočajo redno hojo, saj si tako prihranimo marsikatero okvaro nog. Zdrava je hoja po mehkih tleh, da stopalo niha, kot bi bilo na vzmeti. Pomembno je primerno obuvalo, prilagojeno obliki stopala z natančno izdelanim opetnikom in mehkim podplatom. KAVA IN SEKS jajo v pozna leta spolno aktivni, pač raje pijejo kavo. Znanim afrodiziakom, kot so koren genseng, ostrige in druga.živila, po katerih posegajo starejši ljudje, da bi hotenja še spravili v dejanja, so torej dobila zelo hudega konkurenta. Kava je že tako priljubljen napitek, zdaj pa bo še bolj. Ce seveda ne bodo raziskovalci prvih ugotovitev študije spremenili. Brinove jagode biramo najtemnejše in težke jagode, posušimo jih in jih uporabimo za začimbo v kuhinji. Seveda lahko brinove jagode tudi kupimo. Z njimi začinimo mesne jedi in divja- Kuhajte z nami Gratinirana cvetača s hrenovko Smo v času, ko mnogim družinam primanjkuje solate. Zaloge iz domačih virov so pošle. Zaradi mile zime ostaja še motovilec, ki pa ga žal pridelujemo bolj malo. Na trgu je moč kupiti cvetačo, ki je cenejša od solate in jo lahko pripravimo kot solato, prikuho, prilogo ali kot samostojno jed. Cvetača je lahko prebavljiva, ima nizko kalorično vrednost (25 kal. v 100 gr.) in precej vitaminov. Velja za delikateso. Za štiričlansko družino potrebujemo: srednje veliko glavico cvetače, 1/4 1 bešamelne omake, 2 para hrenovk, 1 jajce, sol, poper, muškatni orešček. Od cvetače uporabimo cvetno glavico in mlade svetlozelene liste, ki ovijajo cvet. BEŠAMELNA OMAKA: 4 dag masla in žlico gladke moke rahlo popražimo in zalijemo z 2 del hladnega mleka ali mesne juhe. Solimo, popramo, odišavimo z muškatom, razkuhamo in ohladimo. V hladno zamešamo dobro razžvrkljano jajce ali samo rumenjak. Zelo pomembno je čiščenje cvetače. Glavici odrežemo storž in zavržemo grobe liste. V skledi si pripravimo hladno slano vodo in vanjo potopimo glavico, tako da je vrhnja stran spodaj. Tako lahko pridejo iz« cveta morebitne žuželke in mušice. Po tridesetih minutah glavico splaknemo in v slanem kropu mehko skuhamo. Dvignemo jo iz kropa, nekoliko ohladimo in razdelimo na večje cvetove. Le-te zložimo v primerno dobro pomaščeno posodo, v kateri bomo jed gratinirali (zapekli) in servirali. Obrisane hrenovke plosko prerežemo in jih narežemo na 4 do 5 cm dolge kose. V ponvi jih na žlici mašlobe hitro popražimo ter potresemo po cvetači. Vse skupaj prelijemo z bešamelno omako in damo za 20 minut v vročo pečico. Ko se jed zgoraj zapeče — oskorji, takoj ponudimo. Zraven po želji serviramo solato iz kozarcev. Če pripravimo gratinirano cvetačo brez mesnin, se prileže kot priloga k mesu. ODGOVOR. _ IME IN PRIIMEK. NASLOV: SEKUND Odgovore pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29, 69000 Murska Sobota. Kupon nalepite na dopisnico in pripišite 10 sekund. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne odgovore, ki bodo v uredništvo prispeli do srede, 14. marca 1990. Iskrene čestitke vsem ženam ob njihovem prazniku! Konfekcija KisOak boubque tel.: (062) 20-580 v zalogi imamo modna športna oblačila za otroke in mladino in druge modne izdelke PO VAŠEM OBISKU PRI NAS VAM BO TOPLEJE'. SAMOMOR OPOZORILNI ZNAKI Depresije, ki se stopnjujejo vse do samomora, so pri otrocih pogostejše, kot si lahko predstavljajo starši. Pomembni znanilci samomornih namenov so pobitost in resignacija, popuščanje zanimanja za pouk, pa tud* za igro z dragimi otroki, brezživljenjski izraz na obrazu, ravnodušnost in obupanost. Spremljevalni telesni pojavi so pogosto motnje v želodcu in črevesju z izgubo teka, slabost, bruhanje in glavobol. Včasih otroci napovejo svoj samomor z besedami: »Nimam več veselja do življenja.« Najpomembnejša preventiva: otroka razumeti, sprejeti, se mu posvetiti. In govoriti, govoriti. Če sami nismo kos razmeram, obiščimo posvetovalnico za mladostnike. DEBELOST KAKO POMAGAMO DEBELEMU OTROKU? Če je otrok predebel, nečesa prav gotovo ne potrebuje — stalnega ponavljanja tožbe: Ti si predebel. To otroci vedo sami, šolski tovariši mu to povedo dovolj pogosto. Kar potrebuje, je pomoč. cino, marinade in omake, dodamo jih jedem iz zelja, iz brinovih jagod pa je seveda mogoče kuhati tudi brinovo žganje, brinjevec. Če potresemo brinove jagode na ogenj, nastane dišeč, aromatičen dim, v katerem ponekod dimijo meso in šunko. Ce žvečimo brinovo jagodo, preženemo ustni zadah. Čaj iz brinovih jagod, pomaga k boljši prebavi. Če pa stresemo na žerjavico nekaj brinovih jagod, preženemo iz prostora slab vonj — pomaga tudi takrat, ko je v stanovanju vonj po svežem laku Preden se začne borba proti kilogramom, naj otroka temeljito preišče zdravnik, da izključi možnost organske bolezni. Zdravnik naj svetuje tudi dieto. Uspešnost diete pa ni odvisna samo od otroka. Ne pomaga, da spremeni svoje prehrambene navade le otrok, starši, bratje in sestre pa še naprej jedo slaščice. Samo manj jesti je poleg tega le polovica diete. Sem spada tudi veliko gibanja, najbolje z vso družino. SESTAVIL (MARKO NAPAST ROMAN GIOVANNA VERGE OMOTANJE SVOD NAD NAMI KLADA ZA SEKANJE DRV DEPARTMA IN REKA V VZHODNI FRANCIJI PTICA SEVERNIH MORIJ. ALK FRANCOSKI REVOLUCIONAR (GEORGESi FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC IN PEVEC ŠIROKA MESTNA ULICA Z NASADI DRŽAVA OB SREDOZEMSKEM MORJU KORALNI OTOK KONEC POLOTOKA ČLANI VINKO JELOVAC SLOVENSKI JUDOIST JAŠEK SKANDINAVSKI DROBIŽ INDUSTR. RASTLINA KOPANJE GRAM PRITOK VOLGE EKSPORT FRANC. FILMSKI IGRALKA (LESLIE) OČESNA SARENICA BALTIŠKI NAROD PREDLOG REJEC PSOV PEVEC DARIAN FILMSKA IGRALKA RAS GLAVNI ŠTEVNIK OGULIN SISTEM VODNIH CEVI ENA OD ČRT NA ZEMLJEVIDIH REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: diploma, igralec, Maistre, irs, at, tkanina, ranar, T, O, Kras, VD, Onan, grič, DT. Ranieri, amalgam, DA, okra. ^stnik. 8. MARCA 1990 STRAN 13 križemkražem po naših šolah Moj ideal Ni človeka, ki ne bi imel svojega ideala, vzornika. Tudi jaz ga imam. Je žena, mati človek kot drugi ljudje, toda njene oči izžarevajo toplino: njeno srce je polno dobrote in ljubezni, njen nasmeh je tako mil. Posebno toplino ji daje skrb zame in druge člane družine. Povezuje nas ljubezen in medsebojna pomoč, brez katere steber družine ne more stati. Boleči žulji njenih rok so skrb za naš boljši jutri. Vedno dela, nikoli ne najde počitka. Ne le zase, gara za nas, svoje otroke, ki jih je skupaj vzgajala od začetka nežnih let našega življenja. Toda, ali lahko rečejo vsi otroci, da so srečni, da vedno najdejo tisto, kar že dolgo iščejo? NE! Tudi jaz vem, da ne bom mogla uživati vedno sedanjih dobrin. Nekoč bo nekdo te vezi pretrgal. Vemo, da mora biti tako. Zato se ti zahvaljujem, draga mama, za vse, kar deliš meni, domačim ter bližnjim ljudem. Hvala za skrb in toplino tvojega toplega nasmeha! Dobro vem, da ti tega ne bom mogla z ničemer povrniti. Nimam denarja, ne zlata, a poznam toplino besede: HVALA. CVETKA RENGEO, 7. b, OŠ 17. OKTOBER, BELTINCI Sanje? Ne, bilo je res! Pri nas ni bilo snega, zato sem se prijavila za smučanje v Avstriji. Komaj sem čakala, da pride ta dan. V soboto smo se zbrali pred soboškim Partizanom in se z avtobusom odpeljali. Ko smo prišli tja, smo se razporedili v sobe in razpakirali prtljago. Naši gostitelji so bili zelo prijazni z nami. Po nekaj urah smo dobili dnevni red, ki je veljal za tamkajšnje bivanje vseh devet dni. Prvi dan še nismo šli na smučišče. Naslednji dan pa smo začeli s smučanjem. V začetku sem bila v četrti skupini, drugi dan meje tovariš uvrstil v tretjo, nato pa v drugo skupino. Napredovala sem kar za dve skupini. Tega sem bila zelo vesela. V četrtek smo tekmovali v veleslalomu. V petek smo se peljali na izlet k županu v Celovec, potem pa nas je teta Marlis še odpeljala v muzej. V soboto smo se pa še zadnjikrat odpeljali smučat. Po večerji pa smo imeli revijo frizur in podelitev pokalov. Ko je bila razglasitev, sem bila v igralnici. Prijateljice, ki so slišale razvrstitev, so pritekle k meni in mi povedale, da sem zasedla drugo mesto. Dobila sem pokal, prav takšnega, kot sem si ga želela in občudovala že ves teden. Vseh skupaj nas je bilo triinštirideset otrok iz različnih krajev, a kljub temu smo našli skupno igro. Zelo dobro smo se razumeli. Med nami je bil tudi fant iz Hrvatske. Tudi tovariši so bili zelo prijazni. Na smučanju smo se imeli zelo lepo, zato je tudi minilo zelo hitro. Zdaj, ko sem že doma, se včasih zamislim in zdi se mi, da to vse skupaj sploh nisem doživljala, ampak so bile le sanje. Svetec Ksenija, 4. d OŠ Dane Šumenjak, MURSKA SOBOTA 0 kulturni dediščini v vrtcu Nafta Vzgojiteljice v vrtcu Nafta v Lendavi že nekaj let posvečajo posebno pozornost ljudskemu kulturnemu izročilo obeh narodov. V tem duhu vzgajajo cicibane in jih na primeren način seznanjajo s kulturno dediščino. V mesecu februarju so predstavili narodne običaje: pletenje cekerjev, ko-žuhanje, tkanje lanenih prtov, luščenje bučnega semena. Nepozabno je bilo srečanje s pravim prekmurskim pozvačinom. Otroci so spoznali tudi izvirne ljudske jedi. V vrtcu namenjajo veliko pozornosti zdravi prehrani in načinu prehranjevanja. Imajo svoj mali zelenjavni vrt. Na pustno soboto so skupaj s starši pripravili pustno zabavo in obudili stare običaje ob pustovanju. Vzgojiteljice tesno sodelujejo s starši z namenom, da se otroci v vrtcu dobro počutijo, pri njihovem delu pa jim pomagajo tudi zunanji sodelavci. • Ko potujete proti Rogašovcem, se najprej ustavite v LOVSKEM DO* MU NA CANKOVI, kjer vam BODO POSTREGLI ODLIČNO PICO. • In nato se razveselite v DISKOTEKI LOKOMOTIVA V ROGAŠOVCIH! i Cvetličarna | Vrtnica Marija FERENČAK L | BELTINCI, Mladinska 9, | j vabi na nakup vseh vrst cvetja in । cvetličnih aranžmajev. । Iskrene čestitke vsem ženskam । ob 8. marcu! L____________________ ________x —■ Recept za pustne krofe Priporočam vam recept, po katerem cvre krofe moja mama. Vzame 1 kg moke, 6—8 rumenjakov, 8 dag margarine, 1 žlico kisle smetane, 5 dag kvasa, 10 dag sladkorja, za noževo konico pecilnega praška, 1 vanili, rum, naribano limono, malce sreče ter testo omesi. To pusti, da vzhaja, nato razvaljaj in s kozarcema naredi v testo kroge. Spet pusti, da krogi vzhajajo in jih da cvret. Ko so na eni strani lepo rumeni, jih obrne na drugo. Pri tem se morajo narediti okrog beli krogi, po domače venci. Na koncu jih posipate s sladkorjem v prahu. Če boste uporabili mamin recept, vam ne bo žal. Pa veliko sreče. Jasna Klemenčič, 6. b OŠ Bakovci DOGODIVŠČINE PINK PANTERJA Nekoč, v neki hiši, je živel Pink Panter. Odločil se je, da si preuredi stanovanje. Začel je s pleskanjem sten. Delo mu ni šlo preveč od rok, zato se je domislil, kaj če bi se preselil. V tem trenutku mu je nekdo močno potrkal na vrata. »Kdo trka na moja vrata?« je prestrašeno vprašal. »Jaz, glasbeni igralec,« je ta odgovoril. »No, če si pa ti, pa vstopi.« »Kaj, se boš-preselil?« ga vpraša glasbeni igralec. »Da, odselil se bom.« »Kam boš pa šel?« »Preselil se bom v druge, lepše, toplejše kraje.« »Kaj boš pa tam počel?« »Veš, imam zelo lepo, majhno, napihljivo palmo. Napihnil si jo bom, jo postavil sredi morja in se vlegel nanjo. Ko mi bo postalo dolgčas, bom spustil iz palme zrak, jo zložil in se odpravil zopet drugam.« »Ali se ti lahko pridružim?« ga vpraša glasbeni igralec. »Seveda, zakaj pa ne!« Tako sta si pripravila prtljago in se odpravila na dolgo popotovanje. Petra Petkovič, 3. c, OŠ Drago Lugarič Lendava, dopisni krožek »Veselje« Pust Na ulicah smo se zbrali in z maskami na glavi veselo skakali po travi. Potem od hiše do hiše smo hodili in vsepovsod smo govorili: »Pust se je oženil. Pepelnico si je vzel, Pepelnica kruha spekla, ven s korita voda tekla.« Matej Kociper, 3. razr.. OŠ Odranci Pust, pust krivih ust spet prišel k nam je na dopust. Je gor in dol po vasi skakal, od vročine po licih solze je pretakal. Sladke krofe snedel je in denarce zbiral je. Potem odšel je vstran, drugo leto pa spet se bo vrnil k nam. Darha Flisar, 7. a, OŠ Puconci Mami za praznik Cvet ti dajem, mama, naj z njim povem ti hvala za vse, kar si dobrega mi dala, saj to ti samo si znala. Vseskozi zame si skrbela, velikokrat ob meni si bedela, ljubeče si me negovala in se prijazno mi smejala. Naj povem ti, mama, kako zelo imam te rada, saj tako kot ti nihče mi ne pomaga, zato vedno tvoja bom ostala. Daniela Raduha, 5. c, OŠ Štefan Kovač. TURNIŠČE . Mama me je ljubeče negovala Bila je zima, polja so bila pokrita s snežno odejo. Na njej se je slišalo veselo vriskanje otrok. Na snegu smo se sankali in kepali. Ni mi bilo mar za mokre hlače in nogavice. Čez nekaj časa pa sem dobila visoko vročino in hudo sem kašljala. Slabotna sem ležala v postelji in mislila na prijatelje, ki so se igrali na snegu. Moja bolezen je mamo hudo skrbela. Odpeljala me je k zdravniku. Zdravnik mi je naročil, da moram ležati v postelji in redno jemati zdravila. Lica sem imela bleda in upadla. Mama mi je redno dajala zdravila in kuhala zdravilne čaje, da bi čim prej ozdravela. Ponoči je bedela ob meni, se sklanjala nad mojo posteljo in mi stregla. Zaradi visoke temperature so me morile hude sanje in prebudila sem se vsa potna. Ko sem odprla oči, sem ob sebi zagledala mamo, ki se mi je smehljala in me božala po laseh. Pri njej sem se počutila var- Ptičke so prinesle pogačice — Narisala Valentina Horvat, mala šola na Šafarskem. no. Čez nekaj dni sem že nekoliko okrevala. Mama je bila zadovoljna. V njenih očeh se je zalesketala solza. Dnevi so minevali in iz dneva v dan sem se počutila bolje. Čutila sem, kako se mi vračajo moči. Vesela sem vstala iz postelje. Ko me je mama zagledala, je pohitela k meni. Nežno me je objela, tako kot ve samo mama in me poljubila na čelo. Oči so ji kar sijale od sreče in na njenih ustih sem opazila smehljaj. »Mama, ali sedaj lahko obiščem prijateljice?« sem radovedno vprašala. »Seveda,« je mama odgovorila presrečna s solznimi očmi. Po kosilu sem res obiskala prijateljice. Ob prijetnem klepetu je popoldan hitro minil. Srečna sem, ker imam tako dobro in skrbno mamo. Njeno veliko ljubezen mi je izkazala v času moje bolezni, ko me je ves čas ljubeče negovala in skrbela zame. Tega ji ne bom nikoli mogla povrniti. Renata Špilak, 6. a, OŠ Turnišče TEKSTIL pletilstvo 69207 Prosenjakovci Partosfalva Osmi marec, ■ mednarodni dan žena, praznujemo i/ Pletilstvu v Prosenjakovcih ob delu. Zavedamo se, da nam bodo le dobri delovni rezultati omogočili lepšo prihodnost! Iskrene čestitke vsem članicam kolektiva in vsem Pom ur kam! STRAN 14 VESTNIK, 8. MARCA 1990 šport . Koledar športnorekreativnih 1 prireditev I Četrtič zapored je izšel koledar športnorekreativnih pni re- ■ oitev, ki je oblikovan v žepni izdaji in drugič v seriji knjižic ■ RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE. Koledar pomeni le začetek ob- | Ivescanja o dogajanju v športni rekreaciji, poskrbeti pa bo po-rebn° za dodatno, pravočasno, predvsem pa obsežnejše ob- B veščanje, kar bo možno prek sredstev javnega obveščanja. Si- I !?r Pa so v seriji knjižic Razgibajmo življenje tele: REKREA- | HVNI TEK, ORIENTACIJSKI TEK, PLAVANJE, KOLE-■ PARJENJE, VADI MED DELOM, TEK NA SMUČEH in.m I, Ljubitelji rekreacije si lahko knjižice in koledar priredi- ev kupijo na ZTKO-jih po ceni 10 dinarjev. V celotni zbirki je H '«'0 12 knjižic. I V programu najdemo med 300 ponudbami v vsej Sloveniji | udi prireditve iz soboške in radgonske občine. Med soboškimi I P°nudbami vsekakor prednjači delovno športno društvo Tiši- ■ ■ na, ki je ponudilo komplet prireditev. Druge organizacije se I I Pozivu niso odzvale, čeprav je še nekaj takih prireditev, ki bi I sodile v ta program. Zajete so naslednje prireditve: ciklokros, I. mladosti, ribiško tekmovanje v Gradišču, jubilejni 10. kole-sarski maraton, kolesarska dirka v Tropovcih, 3. pomurski re- I yeacijski tek ter različne aktivnosti ob dnevu rekreacije na Ti- I ?'ni. Taborniki ponujajo aktivnosti Vesela srečanja medvedkov ■ m čebelic. ■ Iz radgonske občine pa ponujajo vsakoletni tekaški mara- ■ I ,°Ttreh src- Uredniški odbor si je prizadeval, da bi pripravil I B koledar s področja vrhunskega športa, SLOVENSKI ■ I. PORTNI KOLEDAR, kar pa zaradi slabe odzivnosti republi-skih strokovnih organizacij ni uspelo. L. Zelko ■ " Kolesarstvo --------------------------------------------- Republiško prvenstvo v ciklokrosu tiki j^°'esarski klub Tropovci je pripravil republiško tekmovanje v tekmKr°SU za P'on'rje, člane rekreativce in veterane. Sodelovalo je 81 maž pVa'cev 'z 9 klubov. Pri pionirjih B je zmagal Berce (Sava), To-Man inC CTroPovci) je bil četrti, Branko Drvarič (Pomurje) deseti in 44 . Jug (Tropovci) petnajsti. Ekipno je zmagala Nova Gorica s jez in Tropovci so z 19 točkami na petem, Pomurje Beltinci pa drei ser’ pionirjih A je zmagal Mahorič s Ptuja, An- (ob- 1- (Pomurje) je bil sedmi, Simon Tbrner osmi, Dominik Čelec štiri roP?vc0 deseti, Aleš Drvarič (Pomurje) trinajsti, Bojan Vrečič zmanajlst' m Ludvik Vogrinčič (oba Tropovci) osemnajsti. Ekipno je ntu i s točkami, Tropovci so z 22 točkami na četrtem, Po-cih Ho Beltinci pa s 16 točkami na petem mestu. Pri članih rekreativ-ie h i a”—1960) je zmagal Kajba (Videm), Zvonko Jelen (Tropovci) ling*' članih rekreativcih (1959—1950)je bil najboljši Der- Hol 'Z $k°lje Loke, Janez Koudila (Černelavci) je bil drugi, Janko Ve. er (Radgona) pa tretji. Pri veteranih A je zmagal Rode (Sava) pri teranu® Kavčič (Rog), Mirko Kavaš (Beltinci) je bil drugi, pri ve-n,h C pa je zmagal Rejec (Puntar). KK Ljutomer —----------------------------------------------- V Ljutomeru bodo gradili tribune Ui«. '>ri Konjeniškem klubu Ljutomer niso zadovoljni z delom Konje-mo t Zveze Slovenije, zato bodo sprožili pobudo za ustanovitev sanj,d ne zvezc kasačev. Pripombe pa so imeli tudi na mačehovski od-uo reje tekmovalnih kasaških konj. To so ugotovili na občnem boipU konjeniškega kluba Ljutomer, ki je bil lani razglašen za naj-kon’^ v S’ oveniji, in se zavzeli za profesionalnejše delo slovenske sti J^^ke zveze. Opozorili pa so še na nekatere druge pomanjkljivo-Pn organizaciji dirk in odnosu do kasaškega športa v Sloveniji. je p .^a °d pomembnejših nalog, ki čaka Ljutomerčane v prihodnje, nai k- nJa tribune na hipodromu v Ljutomeru. Sredstva za ta objekt jo ^J.^Sotovili 'z občinskega sklada za šport, del sredstev pričakuje-Hoi ° . met'jsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, od reklamnih pa-tudn 'n ^bavnih prireditev. Sicer pa bo Konjeniški klub Ljutomer 'etos pripravil tri dirke, ki bodo 29. aprila in 3. junija v Ljutome-er 19. avgusta v Gornji Radgoni. Boris Hegeduš Kegljanje PORAZ RADENSKE V tekmovanju prve republiške kegljaške lige za moške je Brest premagal Radensko s 5048:5006 podrtimi keglji. Posamezno: Kučan 821, Horvat 844, Drvarič 825, Bavec 828, Steržaj 889 in Kovačič 799 podrtih kegljev. V naslednjem kolu igra Radenska s Hidrom. Badminton Šendlinger in Sekereševa druga V Lendavi je bil četrti republiški turnir B skupine v badmintonu. Sodelovalo je 29 igralcev iz petih slovenskih klubov, domačini so zasedli dve drugi mesti. Pri moških je zmagal Klemenc (Ježica), pri ženskah pa Slatnarjeva (Olimpija). Od domačinov je bil Šendlinger drugi, Vogrinec tretji, Fule sedmi in Bajs deveti. Pri ženskah je Sekereševa zasedla drugo, Muličeva tretje in Matiči-čeva deveto mesto. Pečarovci Petletnica kluba Člani kluba malega nogometa v Pečarovcih. ki letos praznuje 5-letnico delovanja, so na občnem zboru ugodno ocenili dosedanje delo. Številni udeleženci občnega zbora so potrdili svojo privrženost klubu, ki ga uspešno vodi Bela Le-har. Ekipa tekmuje v občinski C ligi, organizirali pa so tudi turnir. Zelja članov kluba je, da bi s takim delom nadaljevali in da bi razširili rekreacijski center. JADRALCI IN PADALCI Aeroklub Murska Sobota bo organiziral začetniški tečaj za jadralce in padalce. Prijave bodo zbrali do 20. amrca 1990. Kandidati lahko dobijo podrobnejše informacije na letališču v Rakičanu vsak dan. Namizni tenis DVOJICA HORVAT—ŠADL TRETJA — Strelstvo — ■ -■ —■- ORMOŽ IN BOČANSKA Občinska strelska zveza Gornja Radgona je v počastitev 8. marca — dneva žena pripravila 25. jubilejno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovale so štiri občinske reprezentance. Zmagala je ekipa Ormoža s 523 krogi pred Ljutomerom, 503, Mursko Soboto, 500, in Gornjo Radgono, 480 krogov. Najboljša posameznica je bila Monika Bočanski s 182 krogi pred Vesno Mele (obe Ormož), 174, Petro Peischl, 172, Manuelo Rudolf (obe Ljutomer), 172, in Dragico Vogrinčič (MS), 169 krogov. nirj ^n?čilnost prvega neuradnega prvenstva Slvoenije za mlajše pio-tOs . Pri posameznikih in dvojicah, ki je bilo v Ljubljani in je bilo le-■z 30° ^Prto, je rekordna udeležba, saj je nastopilo nad 130 igralcev iz p sl°venskih klubov, med njimi tudi ne preveč številno zastopstvo n'so°d1Urja' V posamezni konkurenci predstavniki Sobote in Radgone 32 r .segli vidnejših uvrstitev, saj se je le Sadi uvrstil med najboljših Pri^L e Prec* tem premagal klubskega tovariša Horvata. Velik in ne-tref . ovan uspeh pa je dosegla dvojica Horvat—Sadi, ki je zasedla S.Je mesto, ko je v polfinalu izgubila z zmagovalno dvojico Petar— "Poik (Radlje) z O.:2. M. U. športni objekt na Kobilju, ki bo za športno in rekreacijskoide Javn«st pomembna pridobitev. Objekt, v katerega so občani vložili Precej prostovoljnega dela, želijo dokončati čimpreF^^ p- Maučec ZMAGALA OSZ MURSKA SOBOTA Občinska strelska zveza Murska Sobota je pripravila pod pokroviteljstvom Medobčinskega sveta ZRVS za Pomurje tekmovanje v streljanju z zračno puško za Bedičev memorial. Sodelovalo je 9 ekip. Zmagala je prva ekipa OSZ Murska Sobota s 1838 krogi pred ZSMS Murska Sobota, 1829, OK ZRVS Murska Sobota, 1816, drugo ekipo OSZ Murska Sobota, 1811, in OSZ Ljutomer, 1810 krogov. F. Matko — Šah 1 ------- — DANILO HARI POMURSKI PRVAK Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo 3- prvenstvo Pomurja v aktivnem šahu. Med 40 šahisti je zmagal Danilo Hari pred Igorjem Kosom, oba sta zbrala po 7,5 točke. Sledijo: Alojz Kos 7, Boris Kovač 6,5, Bogdan Hari in. Aleksander Kelemen po 6, Janko Brunčič, Jože Glavač, Robi Radosavljevič in Štefan Režonja po 5,5 točke. Na hitropoteznem turnirju SD Radenska Pomuije za mladince je sodelovalo 21 igralcev in igralk. Zmagal je Alen Kelemen pred Petrom Kelemenom in Mi-roco Marič. VIDEM PRVAK POMURSKE LIGE Končano je bilo prvenstvo v pomurski strelski ligi. Naslov pomurskega prvaka je osvojila ekipa Jovo Jurkovič iz Vidma z 18 točkami (13.135 krogov) pred Kolomanom Flisarjem s Tišine, 16, Noršinci, 14, Panonijo Murska Sobota, 12, Pomurko in Štefanom Kovačem Turnišče, po 8, SCT Murska Sobota in Avtorad-gona, po 4, ter Obrtniki Ljutomer, brez točke. F. Matko Minulo letalsko sezono so na občnem zboru ocenili kot zelo uspešno, saj je bil obseg dela na ravni iz prejšnjega leta in so celo povečali število članov' v nekaterih sekcijah. Letalska šola deluje petih sekcijah: motoma, jadralna, padalska, modelarska in zmajarska. Med vidnejšimi tekmovalnimi dosežki je sedmo mesto Pfeiferja na državnem prvenstvu v jadralnem letenju med 32 tekmovalci z minimalnim zaostankom za zmagovalcem. Aeroklub je bil organizator republiškega članskega in mladinskega prvenstva v jadralnem letenju, kjer je Pfeifer zasedel enajsto, mesto. Na republiškem prvenstvu v motornem letenju je Vogrin dosegel v generalni uvrstitvi sedmo mesto, v točnem pristajanju pa četrto. Danijel Brezič je Rokoborba ' * Bronasta medalja Bačiču V Zagrebu je bil zvezni mladinski rokoborski turnir za tekmovalce, stare do 20 let, ki sta se ga udeležila tudi člana ABC Pomurke iz Murske Sobote Rade Bačič in Gorazd Tribnik. Bačič je osvojil v kategoriji do 74 kg bronasto medaljo. Po treh zmagah je izgubil z Ljuba-novičem, pri čemer pa ga je oškodoval sodnik. Bačič pa je premagal kasnejšega zmagovalca Kovačeviča s 5:1. Tribnik pa je v kategoriji do 62 kg izgubil z Markovičem in Popovom. V Sodingu v Gradcu v Avstrij ije bilo mednarodno srečanje pionirjev. Gostitelji so premagali ABC Pomurko z 10:5. Zmage za Soboto so dosegli: Godvajs (27 kg), Šijanec (31 kg), D. Buzeti (34 kg), B. Buzeti (44 kg) in Bokan (48 kg). Z nastopom mladih Sobočanov smo lahko zadovoljni. S. Šemek •—Dvoranski hokej -—------------------------------- LIPOVCI DRUGIČ ZAPORED REPUBLIŠKI PRVAK V dvorani SCTPU v Murski Soboti je bilo prvenstvo Slovenije v dvoranskem hokeju. Sodelovalo je 6 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V A skupini je prvo mesto osvojila ekipa Čepinec, ki je premagala ABC Pomurko s 6:4 in-PIC Maribor 7:2, ABC Pomurka pa je premagala PIC Maribor z 852. V B skupini je ekipa Lipovec premagala Svobodo z 11:4 ter Partizan Gaberje s 6:3, Partizan Gaberje pa je premagal Svobodo s 5:4. Za tretje mesto je ABC Pomurka premagala Partizan Gaberje s 3:1, v finalu za prvo mesto pa so Lipovci po streljanju sedmercev z 9:8 premagali Čepince. V rednem času se je tekma končala s 5:5. Tako so Lipovci drugič zapored postali republiški prvaki, pred Čepinci, ABC Pomurko, Partizanom Gaberje, Svobodo in PIC Mariborom. Najboljši strelec je bil M. Mesarič (Lipovci) z 11 goli pred Časarjem (Čepinci), 10 golov. L Zelko POMEMBNA ZMAGA LJUTOMERČANOV V petnajstem kolu tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi je Agroplod Ljutomer premagal drugouvrščeno ekipo Tovil Olimpijo s 3:1. V ekipi Ljutomera seje predvsem odlikoval Fujs. V naslednjem kolu igra Agroplod Ljutomer s Stavbarjem MTT v Mariboru. V tekmovanju druge republiške moške odbojkarske lige vzhod je Pomurje premagalo Vuzenico s 3:0. Turbina je premagala Radence s 3:1, Partizan Hoče pa Veržej s 3:0. V naslednjem kolu igrajo Fužinar ILRadenci, Turbina:Veržej in Partizan Hoče:Po-murje. V ženski konkurenci je Pomurje premagalo Palomo Branik IV s 3:2. V naslednjem kolu igra Pomurje s Cmo, Mladost pa je prosta. Nogomet Pomurska liga starta 25. marca Drugi del tekmovanja v pomurski nogometni Sigi se bo začel 25. marca 1990. Tako so sklenili na konferenci klubov pomurske nogometne lige v Turnišču, ko so sprejeli koledar tekmovanja in ocenili prvi del tekmovanja. Ugotovili so, da je tekmovanje potekalo brez posebnih zapletov, saj so vse tekme registrirali z doseženimi rezultati, z eno točko pa kaznovali moštvo Tišine zaradi nepravilne registracije igralca. Opozorili pasoma premajhno skrb klubov za vzgo jo igralcev in gledalcev. Podeljenih 212 rumenih in 18 rdečih kartonov v članski ter 102 rumena in 10 rdečih v mladinski konkurenci pomurske lige zgovorno pove, da disciplina igralcev ni zadovoljiva. Prav tako pa so opozorili tudi na nekatere druge pomanjkljivosti, kot so površno izpolnjevanje zapisnikov in nepravočasno pošiljanje tekmovalni komisiji, upoštevanje pravila, da morajo biti v zapisniku trije igralci mlajši od 21 let in drugo. Sprejeli pa so tudi sklep, da v prihodnje tekme pomurske lige ne bodo mogjii vodili trenerji brez licence. —Športni ribolov ’ — ZMAGALA RADGONA S tekmovanji so začeli tudi športni ribiči. V Mariboru je bilo tradicionalno tekmovanje za zimski pokal. Sodelovalo je 24 ekip iz vse Slovenije. Zmagala je prva ekipa Radgone (Matjašec, Hladen in Božič). Po sektorjih pa sta bila Matjašec in Božič tretja. Sicer pa je od 72 ribičev le 14 ulovilo ribe. Prijateljski nogomet BAKOVCI : MURA 0:2 LENTI : NAFTA 1:2 MURA : BELTINKA 4:0 AEROKLUB MURSKA SOBOTA MARLJIVI ČLANI KLUBA na državnem prvenstvu modelarjev kategorije A-I osvojil naslov državnega prvaka, v isti kategoriji pa je bil tudi republiški prvak. Na republiškem tekmovanju je Damjan Korpič v kategoriji A-l zasedel prvo mesto. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da so poslovanje sklenili brez rdečih številk in da si okrog 85 odstotkov sredstev ustvarjajo sami. Poudarili so, da to lahko dosežejo samo pridni člani društva. Sprejeli so tudi usmeritve za delo v prihodnje. Posebno skrb bodo namenili pridobivanju novih članov in šolanju kadrov ter pripravam tekmovalcev. Sodelo-_ vali bodo s klubi iz Paračina, Szombathelya, Punitza in navezali stike s klubom iz Ingolstad-ta. Popestrili bodo turistično po- STOLPEC UREDNIKA V Kobilju gradijo velik športni objekt Brez ustreznih prostorov ni mogoče uspešno razvijati športne in rekreacijske dejavnosti. Tega se dobro zavedajo krajani Kobilja, ki so v programu krajevne skupnosti tem srednjeročnem obdobju zapisali, da bodo zgradili športni objekt. Ker pa je sredstev za reševanje krajevnih potreb vedno premalo, bi bila v lem srednjeročnem obdobju tudi vprašljiva gradnja športnega objekta, če vrli krajani ne bi pljunili v roke, združili sredstva samoprispevka, športnega društva in Avtobusnega podjetja Murska Sobota, ki ima v zgradbi predvideno gradnjo garaž. Vse drugo pa so opravili prostovoljno. Vsako gospodinjstvo je pri gradnji športnega objekta prispevalo po tri delovne dneve, nekateri posamezniki pa celo po deset dni. Tako so opravili okrog 2.600 prostovoljnih delovnih ur. Zgleden primer, ki ga je v marsikaterem okolju nemogoče uresničiti! Gre za prostoren športni objekt, ki je eden največjili na podeželju v Pomurju. V njem so že uredili slačilnice, kopalnice in sodniško sobo, kar uporabljajo nogometaši, ki tekmujejo v pomurski nogometni ligi. Uredili pa bodo še prostor za namizni tenis ter avtomatsko strelišče za zračno orožje. Pri urejanju strelišča računajo tudi na pomoč Občinske strelske zveze Lendava. Tako bodo na Kobilju ustvarili možnosti za delovanje športnega društva, v okviru katerega delujejo nogometna, odbojkarska, namiznoteniška in šahovska sekcija. Poleg tega pa v kraju deluje tudi strelska družina Graničar. Z deli na športnem objektu bodo nadaljevali takoj, ko bodo dokončali širitev telefonskega omrežja, ki je prednostna naloga v krajevni skupnosti. F. Maučec Kegljanje ZMAGA IN PORAZ NAFTE V nadaljevanju prvenstva v varaždinski kegljaški ligi je Železničar iz Čakovca premagal Nafto s 4933:4924 podrtimi keglji. Posamezno: Levačič 768, Kerman 806, Horvat 817, Kopinja 835, Radakovič 846 in Žalik 850 podrtih kegljev. Nafta pa je premagala Minervo iz Varaždinskih Toplic s 4882:4847 podrtimi keglji. Posamezno: Kopinja 762, Kerman 785, Zupanec 806, Žalik 812, Radakovič 842 in Horvat 875 podrtih kegljev. V Čakovcu je bil ženski kegljaški turnir v počastitev 8. marca — dner^ žena. Med temi ekipami je zasedla lendavska Nafta s 363 podrtimi keglji drugo mesto. M. Žalik nudbo. Letos bodo prevzeli organizacijo republiškega jadralnega prvenstva za mladince in člane od 2. do 11. junija, organizirali republiško tekmovanje modelarjev v kategoriji A-l in A-2, ki bo 19. maja, junija bodo organizirali srečanje motornih zmajerjev v Murski Soboti in pripravili srečanje jadralk iz Slovenije v septembru. Potem bodo organizator izpitov za motorne zmajerje v spomladanskem roku, v jesenskem roku pa bodo izvedli izpite za jadralne pilote in dajali pooblastila za vso Slovenijo ter organizirali klubsko tekmovanje motornih in jadralnih pilotov. Sodelovali pa bodo tudi na republiških, državnih in medklubskih tekmovanjih. F. M. ^TNIK, 8. MARCA 1990 STRAN 15 ■ M utrip življenja. —Ljudje in dogodki—----------------------------—— -----------—--- Sedemdeset let sodarstva pri Kuzmovih Sodarstvo je obrtna dejavnost, ki ima v Gančanih dolgoletno tradicijo. Pred leti je bilo v tem kraju menda deset sodarjev, danes pa se s to obrtno dejavnostjo ukvarjajo le še trije. Med temi je tudi družina Kuzma, ki letos praznuje pomemben jubilej — sedemdesetletnico. »Moj oče je začel s sodarsko obrtjo leta 1920. Izdeloval je v glavnem škafe, ker sodi niso šli preveč v promet. Kot otrok, se spominjam, da sem mu s piužnim vozičkom pomagal voziti škafe po sejmih, kar je bilo zame veliko veselje, saj sem ob dobri kupčiji dobil klobaso in Človek in njegov poklic Še eno odloženo kladivo Pred leti, dokler ni bilo pri skoraj vsaki hiši varilnih aparatov in brusilcev. je imel kovaški mojster Franc Kuzmič iz Veščice pri Murski Soboti dela čez glavo. Zdaj pa te še tu in tam vzame v roke kovaško kladivo. Objokovati dobrih starih časov ne kaže! Tudi Franc ne toži po njih, saj so bili tudi težki. Dokler ie kovačija »cvetela«, je bil skorajda ves dan v kovačnici in vihtel kladivo. Gotovo je bilo to naporno Franc Kuzmič iz Veščice je prebil v ko-vačaici skoraj 40 let. Foto: §. S. delo. Zahtevalo pa je tudi veščino, recimo takrat, ko je okaval leseni kmečki voz. Tudi podkavanje konj in krav ni bil mačji kašelj. Pa varjenje železa z železom, razžarjenim seveda! Še vajeniška doba je bila naporna, saj je bil vesel, da se mu je vsaj ponudila priložnost za uk. zato ni spraševal, koliko ur dnevno bo prebil v mojstrovi delavnici. kaj šele, da bi jo ob dveh popoldne mahnil domov. Franc Kuzmič je bil kovač od 1946. do 1985. leta, ko se je upokojil. To pa ne pomeni, da je kovaško kladivo odložil za vedno. Tako je v času našega obiska »popravljal« izrabljeno sekiro, sicer pa je na spretne roke čakalo tudi nekaj phtgovih lemežev... V kovačnico, ki je ohranila prvotno podobo, zaide večkrat dnevno, kladivo pa povzdigne. ko se nabere nekaj več dela. Za vsako malenkost se počne splača kuriti v kovaški peči. Nekdanje vroče varjenje zdaj nadomešča varjenje z električnim varilnim aparatom. Franc pa se zdaj veliko manj mudi v kovačnici tudi zato, ker ga (pač v času sezone) priganja delo na 5-hektarski kmetiji. kajti mladi člani družine hodijo v službo. Š. Sobočan žemljo.« Tako nam je začel pripovedovati o začetkih sodarstva pri Kuzmovih 68-letni Anton Kuzma iz Gančan, ki je sedaj obrt že prepustil 36-letnemu sinu Antonu. Prišla je vojna pa očetova smrt leta 1946 in sodarska dejavnost je pri Kuzmovih za nekaj časa zastala. Življenje pa je teklo naprej in sinu Antonu ni preostalo drugega, kot da se je sam lotil izdelovanja škafov, jih vozil s kolesom po sejmih, predvsem v Lendavo, kjer so bili dobri kupci. Potem pa je poleg škafov začel izdelovati tudi sode, na sejme pa sojih vozili s konjsko vprego. ---------------SVET JE VELIK DOM------------------------------- Milena Franseus, štipendistka Slovenske izseljenske matice, ki živi s starši v Malmbju na Švedskem, je diplomirala iz slovenščine in angleščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kako preprost stavek, v njem pa ujeta vsa življenjska usoda, upanje, strah, hrepenenja in ponos družine, ki se ji je uresničila velika želja! Njen oče Franc je Prekmurec (Prša se je pisal), rojen v Žižkih pri Crenšovcih, mati Ivanka pa je Primorka iz Ilirske Bistrice. Zasnovala sta si dom na mrzlem severu, ko ju je prešinilo vroče čustvo. Oba sta si želela sina in hčerko in — rodila sta se jima. Želela sta si hišico, imata jo. Milena je rojena 1965, Rihard, 1969. Končal je tehnično šolo in je risar. Oba starša sta tudi zavedna Slovenca, ki nenehno marljivo delata za SKD Planika v Malmoju, Ivanka ima »na vesti« vrsto vzgojenih folkloristov, nastopov in neštete proslave. Milena: »Na Švedskem sem se rodila. V Ljubljano sem prišla za eno leto, da bi se naučila materinega jezika, 1984. Že na Švedskem sem šla na jugoslovansko ambasado, kjer so mi povedali, da lahko zaprosim za Titovo štipendijo (Milena je bila odlična učenka). Titove štipendije nisem dobila, prišla sem na Slovensko izseljensko matico s pomočjo tovariša Milana Primca. V Slovenskem društvu Planika sem pred odhodom v domovino veliko sodelovala. Najprej pri folklori, kjer smo plesali največ prekmurske plese. Vzgajala sem tudi svojo skupino plesalcev. Sodelovali smo pri mnogih proslavah in praznikih s svojimi nastopi. Moja mama se je kot kulturni referent veliko ukvarjala s kulturo, ona mi je vcepila znanja za različne plese, saj je vodila našo skupino. Oče je bil predsednik Planike ih danes se ukvarja s petjem.« Milena je prišla v Ljubljano s temeljitim znanjem jezikov, ki si ga je pridobila na švedski gimnaziji humanistične smeri. »Zelo rada imam jezike. Lotila sem se kar šestih: angleščine, nemščine, francoščine, latinščine, švedščine in materinega — slovenščine. Vsi ti jeziki so bili na gimnaziji — obvezni. Ob prihodu v Ljubljano sem govorila slovenščino z močnim primorskim dialektom, ki sem ga imela po mami.« SEST USPEŠNIH LET — In kaj zdaj odnašaš iz Ljubljane, od leta 1984 do 1990, je obdobje, bogato izkušenj? »Šest let! Pridobila sem veliko. Najprej znanje slovenskega knjižnega jezika. Zdaj lahko normalno pišem, poznam slovnico, književnost. Razgledala sem se tudi po kulturnem ži- Seveda so v tistem času izdelovali sode ročno. Po ukinitvi sejmov pa so prišli za sodarje težji časi, ki so si sami morali iskati kupce in vsak se je moral znajti, kot je vedel in znal. Potem je nekaj časa izdeloval sode za vinske kleti v Mariboru in Ljubljani. Največji sod, ki ga je izdelal, je bil 5.000-iitrski. Leta 1960 sije kupil nekaj strojev in delo je bilo lažje. To pa je tudi pritegnilo sina Antona, ki sedaj nadaljuje tradicijo pri Kuzmovih. Leta 1976 je od očeta, ki se je upokojil, prevzel obrt, vendar je nekaj let delal pod očetovim nadzorstvom, saj ni imel dovolj izkušenj. Zdaj se je osamosvojil in pretežno opravlja dela sam, občasno pa mu tu-» di pomagata oče in delavec, kadar gre za večja naročila. Danes pri Kuzmovih izdelujejo sode, kadi in škafe po naročilu. Med tem pa so delavnico opremili z novimi sodobnimi stroji, tako da je delo lažje. Dela je zaenkrat dovolj, povpraševanje po sodih pa je predvsem odvisno od letine. Sicer pa popravlja tudi stare sode. Delo ga zelo veseli, zato ni bojazni, da bi sodarska obrt pri Kuzmovih kmalu zamrla. Vprašanje pa je, ali se bo ohranila, saj je malo verjetno, da bi se katera od treh hčera ukvarjala s sodar-stvom. F. Maučec vljenju, s pomočjo mnogih ekskurzij, obiskov predstav, razstav, branjem knjig. V začetku sem hodila k folklori in plesala v Akademski folklorni skupini France Marolt, tri leta. Zdaj bom lahko na Švedskem učila nadebudneže vse slovenske, ne le prekmurske plese.« — Poleg diplome si doživela še nekaj velikega — poročila si se s Palestincem. Ali niso slovenski fantje ljubosumni, ker te je ugrabil palestinski zdravnik dr. Akel Nidale, gospa Milena Nidale? »Svet je majhen, našla sva se v Ljubljani. Prišel je na specializacijo ... Nekega dne, v študijski knjižnici__« — In s čem te je pritegnil — s šarmom, ekzotiko? »Hmm. težko vprašanje! Njegova osebnost je bila prevladujoča. Slovenci so bili prehladni v teh letih, ko sem študirala tukaj.« — Zdaj učim na Delavski univerzi angleščino, švedščino pa inštruiram doma. Z možem bova šla spomladi na Švedsko. Tam bova živela, hodila v službo ... — Upajmo, da ne boš utonila v »švedskem morju«. V Ljubljani profesorica Lena Holm-quist že nekaj let pripravlja švedsko-slovenski slovar. Ali ji nameravaš kaj pomagati? »Lektorica na naši fakulteti je, če bo želela pomoč, ji bom z veseljem pomagala. UVELJAVITI SVOJE ZNANJE — Slovenije ne boš pozabila? Kaj boš organizirala? »Sem optimistka. Najprej želim tretjo, tudi drugo generacijo čim-več poučevati v slovenščini. Učiteljice že imamo, zdaj ko imam diplomo, bom verjetno Pokrit bazen tudi v Murski Soboti? Uporaba geotermalne energije v soboškem kopališču postaja zadnje čase vse bolj aktualna. V ta namen je inž. Brdnik pripravil idejni projekt za gretje vode in postavitev toplotnih izmenjevalcev v soboškem mestnem kopališču. Predračunska vrednost del je 2 milijona dinarjev, pri čemer se predvideva postavitev zaprtega bazena in savne, naravne danosti pa bi izkoristili tudi za turistične namene. Tako bi lahko dejavnost soboškega kopališča razširili na vse leto. Za ta projekt se že zanimajo nekateri podjetniki, ki so pripravljeni vložiti precej denarja. Morda ni daleč uresničitev zamisli o ustanovitvi delniške družbe za soboško kopališče? V mestnih krajevnih skupnostih, ki so lastniki tega kopališča, saj so občani vložili precejšnja sredstva v njegovo gradnjo, se ogrevajo za takšno rešitev. V kratkem naj bi razpisali javni natečaj in izbrali najboljšega ponudnika za ureditev soboškega kopališča. M. J. dobila nekaj otrok. Nato vzbudim folkloro v Planiki! Tri leta že peša. Povezala se bom z vašim uredništvom Rodne grude, organizirali bomo nekatere dejavnosti. Po Švedskem je čutiti vse večjo asimilacijo slovenskih priseljencev. Drugi jugoslovanski narodi so mnogo številnejši in agresivnejši, Slovenci se vse preveč plaho drže sami zase, ne izkoristimo možnosti za radio in televizijo, ki nam jih nudijo kot etnični skupini. Hrvati in Srbi imajo često oddaje, kjer razlagajo svoje nazore. — Kako pa kot Slovenka občutiš vsa ta nova gibanja v Sloveniji, to prebujanje različnih strank in Demosa, različnosti mišljenj in prepričanj? »Ta vrenja, ki jih doživljam zdaj tukaj z vami, so na Švedskem že zdavnaj praksa. Olaf Palme je že zdavnaj uvedel tip demokracije, za katero trde, da je najboljša na svetu. Socialdemokrati izražajo svoje nazore tako, da se občuti, da so vsi enaki v vseh smislih: z isto izobrazbo imaš isto plačo s Švedom, v družbi isti položaj in ugled. Barva kože, religija, jezik, rasa niso ovire. Švedi nočejo popolne asimilacije z drugimi narodi. Mladi: pridite na Švedsko pogledat naš tip demokracije, njeno udejanjenje v praksi! Samostojnost, svobod-nost in neodvisnost se začne prav s takimi nazori. Švedom je treba povedati, kje je Slovenija, kdo smo, kaj hočemo, pred desetimi leti niso o nas skoraj ničesar vedeli, le za Jugoslavijo.« — Sami Slovenci zelo malo naredimo, da bi Švedi zvedeli kaj več o nas. Srbi in Hrvati imajo vsakih štirinajst dni oddajo o sebi, mi, naša TV pa se ne pojavlja nikjer, niti radio. Tudi nam pripadata dve uri na televiziji, enkrat tedensko. Rada bi videla, da se ljubljanska TV opogumi in našim na švedske in svetu sporoči, kaj se v resnici dogaja doma. Mi pa bomo radi pomagali.« Gledam dekle, ki je dozorelo v ženo in mi je tako, kot da mi je žal, da si gre spletat dom v tujo deželo. Otroci prekmur-sko-primorske krvi, pomešane s palestinsko, bodo imeli svet za velik dom. Milena in Akel Nidale jih mislita imeti ŠTIRI! Ko bi kranjski Janezi vedeli, kaj so zamudili! Pa srečno, deklič, in na rodno grudo ne pozabi. Ivan Cimerman NEDŽAT ZENULI IZ LENDAVE Izdelovalec kornetov Nedžat Zenuli je pred 32 leti prišel v Slovenijo, da bi postal slad#' ledar. Izučil se je sicer tega poklica, vendar v njem ni delal dolgo, saj se je preusmeril v strojno izdelavo kornetov za sladoled. Nedžat Zenuli je makedonski Albanec. Do 16. leta je živel pri starših v Tetovu, potem pa je prišel v Slovenijo, v Lesce pri Bledu, kjer se je kot vajenec začel seznanjati s skrivnostmi izdelave sladoleda in slaščic. Vajenštvo je nadaljeval v Kočevju, kjer je tudi dokončal šolo in opravil izpit. Želel si je seveda samostojno slaščičarno, pa zaradi pomanjkanja denarja ni mogel priti do nje. Bližnjica do samostojnega oseb Nedžat Zenuli je dosegel svoj življenjski cilj. Hvaležen je vsem, ki so mu pomagali, četudi samo z moralno podporo. Foto: Š- $• nega dela je bil nakup strojev za izdelavo kometov. Te je kupil pri ostarelem slaščičarju v Murskem Središču. Nekaj časa je delal v tem kraju, 1973. leta pa sije uredil zasilno delavnico v Lendavi. Pozneje je kupil hišo v Partizanski ulici. Lani je naredil 100 kvadratnih metrov velik prizidek in vanj postavil sicer rabljen, a še vedno uporaben stroj, s katerim v eni uri dva delavca izdelata do 6000 kornetov. Korneti so lahko različnih oblik, odvisno od modelov, vendar v obratovalnici Nedžata Ze-nulija zdaj izdelujejo komete v obliki skodelic in stožcev. »Kdo pa so vaši najpomembnejši kupci?« smo vprašali sogovornika. »S korneti oskrbujemo slaščičarne v Pomurju, Podravju, v Medžimurju, prodajamo pa jih tudi mariborskemu Intesu, ča-kovskemu Unionu in še komu. Izdelali bi jih lahko neomejeno število, ko bi ie bilo dovolj naro- Cesta Martjanci—Noršinci, ki je bila zgrajena z denarjem občanov KS Martjanci in je last Cestnega podjetja Murska Sobota, je bila ob obvozu (gradnja mostu v Martjancih) poškodovana. Za uporabo ceste v času obvoza je bil sklenjen samoupravni sporazum med izvajalcem SGP Pomurje in KS Martjanci, v katerem je bila tudi dogovorjena ureditev ceste ob morebitni poškodbi. Ker pa je po tej cesti potekal ves tovorni promet za dovoz gradbenega materiala za gradnjo terapije v Moravskih Toplicah, je bila cesta zaradi pretežkega tovora uničena. Za uveljavitev samoupravnega sporazuma je KS Martjanci že pred enim letom vložila pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti tožbo, vendar zadeva še do danes ni rešena, cesta pa bo kmalu nevozna. foto: fm Nove naloge gasilcev Na občnem zboru gasilskega društva v Kobilju so razpravljali o lanskem delu in ugotovili, da je bilo uspešno. Društvo je proslavilo tudi 100-Ietnico delovanja. Občnega zbora kobiljanskih gasilcev so se udeležili tudi predstavniki občinske gasilske zveze iz Lendave, predstavniki gasilcev Cementarne in termoelektrarne iz Trbovlja in gasilskega društva iz Zalabakše na Madžarskem. Letos bodo v Kobilju poskrbeli za izpopolnitev opreme, zgradili naj bi nekaj vodnih pregrad in uredili vse vodnjake v vasi. Dolgoletnim prizadevnim članom so podelili priznanja, diplome in pohvale. Na zboru so izvolili no- čil. Naša izdelava je sezonska — od maja do konca oktobra — k0 je pač sezona sladoleda. V nese-zoni pa imamo dopust. Takrat grem s svojo ženo in tremi otroki za mesec dni v rojstni kraj, kjer še imam starše. Lani, ko smo gradili prizidek, pa je bilo veliko dela tudi takrat, ko nismo izdelovali kornetov.« Nedžat Zenuli je namerava! postati sladoledar. V svojem življenju je dosegel več kot to: lah ko bi rekli, da je postal »tovarnar«. Na industrijski (in ne obrtni) način izdeluje kornete za poletno (po)živilo, ki ni več pocenb vendar brez njega v vročih poletnih mesecih ne moremo. Pa se nekaj je: pravi sladoled, kot ga izdelajo naši Albanci, je veliko boljši od tistega, ki ga kupimo v trgovini. Sicer pa, kaj bi o tem, saj to zdaj ni več področje delovanja našega lendavskega znanca, ampak njegovih poslovnih partnerjev — sladoledarjev rojakov. Na koncu kratkega klepeta je Nedžat Zenuli še povedal, d3 ima redno zaposlena dva delavca, za 16-letnega sina pa še ne ve, ali bo nadaljeval v slaščičarstvu ali pa se bo odločil za usposabljanje za popravljalca gospo; dinjskih strojev, kar ga sicer bolj veseli. Je že tako, da sinovi ne gredo vselej po očetovih stop1' njah. Š. Sobočan vo vodstvo, za predsednika Pa Pavla Nemeta. K. Ščavničar Delovna akcija Ribiška družina Gornja Radgona, temeljna enota Tišina J® imela delovno akcijo. Utrjeval1 so nasip pri ribniku v Gradišču-Narasla Mura je namreč poškodovala nasip in ogrozila tudi nasip ob ribniku. V akciji je sodelovalo 18 ribičev. V ribnik vlagajo mladice, saj želijo povečati tun-stični ribolov. , . frku STRAN 18 VESTNIK, 8. MARCA utrip življenja ČLOVEK in njegov prosti čas Tehnik in čebele Marsikdo, ki se je svojčas »Zaposlen sem v Ini Nafti, ukvarjal s kakim konjičkom, je Po poklicu sem strojni tehnik. SW najljubše opravilo opu- Sodelavci se zelo zanimajo za stl > kajti ljubiteljska dejavnost čebelarstvo, zato upam, da se Ponavadi ni poceni. Vzrok za bo kateri ogrel za ta konjiček. $'monka iz Lendave je po poklicu strojni tehnik, a je razvozlal tud'skrivnosti čebel. Foto: S. S. Kaj žuli Gaberčane? Obiskali smo Gaberje, po madžarsko Gyertyanos. Pa ne zato, da bi pisali o preteklosti te obmurske vasi, ampak da bi kaj več zvedeH o žulju: potoku Kopici in zapletih pri gradnji mostu. Če boste sestavek prebrali do konca, pa boste še zvedeli, da Gaberčani poslej mrličev ne bodo imeli več doma. opisano ravnanje pa navadno v uaveličanosti, ampak v po-n.anjkanju denarja. Je tako tu-dl s čebelarstvom? č°v>. predsednik lendavskih da • aP.ev Šimonka pravi, . Je bilo svojčas na območju t-endave veliko več ljubiteljev l e ■ Dodaja, da če bo šlo ta-Dn.naprej (pravzaprav: nazaj!), da b° nastaD velika gospo-l । ,a škoda, saj če ne bo če-k arJev, ne bo čebel (vsaj veli-ne), zato cvetovi ne bodo jPjaseni in ne bo pridelkov. z Ze S1 zdaj močno prizadeva I»fjZn}ah čebelarstva ne le v , noavi, ampak tudi v bližnji Čeh i' Prav*> da ljubiteljsko elarjenje ni poceni — naj-. ZJ> so seveda panji — venčen vuas'h tudi kaj dobička, pr' njem to ni osrednji u ..lv- Za čebelarstvo se je nav-m । > ko je bil še otrok. Zani-č„l °. Je pač življenje in delo čefa6 Prijatelja je dobil roj sam pa si je priskrbel n.^L.Zdaj, ko ima 13 družin v bi tudi on rad komu k roj čebel, da bi tako s da^ctrurn dejanjem dokazal, mu je veliko za ponoven razcvet čebelarstva. S|TI srečen ali nesrečen ODGOVOR VAM BODO DALI OBALOVI l^konca Obal — že davnega Tačas zakonca Obal s spoštljiva p 7- v Dolnjih Slavečih roje- vini številom let uživata zasluženi "‘ja in njen soprog Jože, ki pokoj. Seveda jima ob številni dru- botf r°^ p'ta 1905 v Murski So-v" sla srečno poročena že 61 ot^^konu pa se jima je rodilo 7 “dpn Vs' so šolani in delajo na delovnih mestih. z de, '"ja in Jože sta se preživljala potegnjene< najviše. In tam so Čepinci na Goričkem. PREDOLGA VOŽNJAV OBČINSKO SREDIŠČE Te dni, ko nas je pot pripeljala v najsevernejši jugoslovanski kraj, je bilo tam neverjetno toplo, tako da so že brneli traktorji; ljudje so delali na poljih, vrtovih, v sadovnjakih in gozdovih. Dogajalo se je tudi nekaj pomembnega, nekaj, kar bo Čepincem prineslo veliko pridobitev. Delavci SGP Pomurja namreč prav te dni tam gradijo most čez Krko, ki bo omogočil avtobusno povezavo z zaselkom Špic breg in dalje z Neradnovci oziroma Martinjem. V ta namen bodo delno razširili tudi makadamsko cesto, ki pelje v tej smeri. Dela financira Občinska cestna skupnost Murska Sobota, ustrezen delež pa so morali zagotoviti tudi domačini. Te pridobitve se najbolj veselijo tisti, ki morajo zdaj pešačiti do prve avtobusne postaje od 3 do 4 kilometre. Kljub vsemu pa predsednik vaškega odbora Jože V GANČANIH NE MIRUJEJO V Gančanih tudi v tem zimskem času ne mirujejo, temveč razmišljajo, načrtujejo in delajo ter se zaradi ugodnih vremenskih Betonske cevi čakajo za nadaljevanje kanalizacije v Gančanih. Foto: F. M. berju. Zdaj pritiska na krajevno skupnost, naj da zgraditi nov betonski most. Čeprav gre za most, ki bi bil širok manj kot dva metra, v krajevni skupnosti ne bomo mogli zbrati denarja za to naložbo. Poleg tega pa se sprašujemo, zakaj bi ga sploh zbirali, ko pa je vodna skupnost s svojim denarjem financirala gradnjo vseh mostov čez potoke, ki so jih regulirali. Tako so zgradili tudi most na Kopici v sosednji vasi. Ne glede na te pomisleke, smo v vodstvu krajevne skupnosti sklenili pomagati: naročili smo izdelavo načrta in izrazili pripravlje- Kalamar ne gleda ravno z velikim optimizmom na bodočnost Cepinec. »Naša vas je zelo raztresena in najbolj oddaljena od Murske Sobote, to je občinskega središča. Kdor se zaposli v Soboti in je vezan na avtobusni prevoz, zgublja dnevno okrog tri ure za vožnjo. Tako si mladi raje poskušajo najti stanovanje v Soboti, ker jih pride ceneje, kot vožnja z avtobusom, ostane pa jim veliko več prostega časa. Drugače bi bilo, če bi kje v bližini postavili kakšen proizvodni obrat. Potem bi lahko večina mladih ostala v domačem kraju.« In še nekje je v Cepincih te dni živahno. V mislih imamo tamkajšnjo stražnico, ki jo temeljito obnavljajo — dela so tako rekoč že končana — obenem pa urejajo športno igrišče. Kadar je potrebno, pa možje v vojaških uniformah priskočijo razmer lotevajo reševanja nekaterih problemov. Gasilci so se lotili izkopa novih in čiščenja obstoječih požarnovarnostnih vod- Štefan Tratnjek nam je na kraju samem pokazal sporni most čez Kopico. Naj Gaberčani financirajo grodnjo mostu čez tuji potok? Foto: Š. S. nost sofinancirati most, vendar vodna skupnost (tovariš Fartek) še naprej zahteva, da most zgradimo z lastnim denarjem. Zdaj smo priklicali na pomoč občino.« Takole se je okrog mostu razgovoril Štefan Tratnjek. Da bi bil še bolj prepričljiv, nas je povabil na ogled spornega mostu. Ta se bo vsak čas porušil, saj ga (za zdaj) drži pokonci le plošča, drugače pa je »v zraku« — spodaj je podkopan. Čezenj pa je gost promet, kajti pot vodi v eno od daljših gabrskih ulic in dalje na njive. Veliko lažje pa je šlo pri posodabljanju vaškega pokopališča. Pred kratkim so na njem zgradili lepo mrliško vežo, prav te dni pa spremljajo večjo sobo, da bi se tako čez čas lahko poklonili umrlim v tem prostoru. To pomeni, da mrličev praviloma naj ne bi imeli doma, vsekakor pa ne nekaj ur pred pogrebom. To je za vas sicer »revolucionarna« pobuda, ki pa dobiva čedalje več pristašev. Nov most, ki ga gradijo čez potok Krka v Cepincih, bo za ta kraj velika pridobitev. (Foto: Albert Abraham). na pomoč tudi domačinom. Imeli smo namen postati tudi pri Trplanovih, kamor smo šli po sledi pisma Marjane, ki obiskuje 3. razred podružnične OŠ v Markovcih. Med drugim se je potožila, kako zelo slabo se ji je godilo v rejniški družini v Serdici. Ampak gospodar Milan je vztrajal, da napišemo le njakov, da bi zagotovili potrebno vodo za gašenje, Elektro Murska Sobota pa rekonstruira električno omrežje, postavili bodo tudi nov transformator ter tako izboljšali napetost. Z novim samoprispevkom, ki so ga na referendumu sprejeli lani, so povečali delež krajanov z enega na dva odstotka od osebnih dohodkov zaposlenih, vendar pa tudi teh sredstev ne bo dovolj za uresničitev zahtevnih nalog, ki jih čakajo. Tako bo potrebno zbirati dodatna sredstva in marsikaj posto-riti tudi s prostovoljnim delom. Že v kratkem bodo v Gančanih nadaljevali z začetimi deli kanalizacije (odvodnjavanje) ob glavni cesti skozi naselje od kapele proti koncu vasi. S tem pa bodo razširili tudi cesto, razmišljajo pa tudi o ureditvi pločnikov, saj je ta cesta zelo prometna. Tako bi zagotovili večjo prometno varnost, zlasti za otroke. Letos nameravajo odkupili del zemljišča in razširiti okoliš črpališča vodovoda ter ga tako tudi Gaberje je na nižinskem območju lendavske občine, saj je tam nadmorska višina 163 metrov. Veliko težav jim povzročajo odplake iz gospodinjstev, zato čedalje bolj na glas razmišljajo o kanalizaciji. Tedaj, ko bodo obnavljali regionalno cesto Murska Sobota—Lendava, ki pelje tudi skozi Gaberje, bodo zagotovo položili kanalizacijske cevi, kar bo zametek poznejše vsevaške kanalizacije v Gaberju. Nekako so že določili mesto kamor se bo iztekala voda. To bo nova pridobitev. Novo pa je tudi, da so dolgoročno rešili problem telefonije; proti koncu lanskega leta so v Gaberju napeljali 87 telefonskih priključkov. Drugače povedano: telefon je v povprečju pri vsaki drugi hiši, oziroma en telefon na 8 prebivalcev. V Gaberju je dokaj dobra tudi zaposlenost, saj hodi na delo 300 prebivalcev. Dosedanje in prihodnje načrte so (bodo) izpolnili, ker imajo krajevni samoprispevek. Š. Sobočan tisto, kar bi nam povedali oni, ne pa tudi, da bi to preverili pri tistih, ki naj bi bili krivci. Na kaj takega pa seveda nismo pristali, ker bi lahko marsikomu naredili krivico. Morda pa bo priložnost, da ta primer vseeno >raziščemo< kdaj drugič. Jože Graj zavarovati pred onesnaženjem pitne vode. Zamenjali bodo tudi črpalko. Sicer pa v Gančanih vidijo rešitev za zagotovitev zdrave pitne vode s priključitvijo na soboški vodovod, vprašanje pa je, če bodo zmogli tako veliko naložbo. Letos končali z razširitvijo telefonije, ki jo v celoti financirajo naročniki sami. V kratkem bodo začeli v naselju z urejanjem telefonskega omrežja, za kar že imajo potreben material. S to razširitvijo telefonije se bo števi- ^TNlK, 8. MARCA 1990 samozaščita, varnost, obramba Prometne nezgode po občinah Lanskoletna prometna bilanca kaže, da je bilo največ prometnih nesreč v občini M. Sobota (206), kar je za 6,7 odstotka več kot v letu 1988. V občini G. Radgona je bilo lani 78 nesreč ali za 5,4 odstotka več kot v letu 1988. V lendavski občini so našteli 79 prometnih nesreč ali za 3,7 odstotka manj kot leta 1988. V ljutomerski občini je bilo najmanj prometnih nesreč (60), kar je za 3,3 odstotka manj kot v letu 1988. Zanimivo je, da je največ prometnih nesreče v naseljih, to pa dokazuje spoznanje, da vozniki motornih vozil ne upoštevajo omejitev hitrosti, ki veljajo za naselja. Zanimivo je tudi, da največ prometnih nesreč povzročijo domačini, torej ljudje, ki poznajo ceste, manj pa tujci. Jani D. ANKETA NOVI GASILSKI ČASTNIKI Štab pomurskih občinskih gasilskih zvez tudi letos organizira usposabljanje kadrov. Častniški tečaj, ki poteka v Murski Soboti in Ljutomeru, obiskuje 31 kandidatov, ki bodo prevzeli operativne funkcije v gasilskih društvih in sektorjih. ROBERT JANKO iz Motvar-jevec: »Pred osmimi leti sem opravil izpit za gasilca in se posvetil delu v tej množični organizaciji. Potem sem opravil izpit za nižjega častnika, sedaj pa obiskujem tečaj za častnika. Trenut- VARNOST OB MEJI Odkriti ilegalni kanali Delavci milice opravljajo skupaj s pripadniki JLA med drugim tudi odgovorno nalogo varovanja državne meje. Mejna črta v naši pokrajini meri 174 kilometrov, zato je delo pri varovanju meje toliko težje. Lani je državno mejo ilegalno prestopilo 152 oseb, gre predvsem za državljane vzhodnoevropskih dežel. Med njimi so bili tudi Turki in Libanonci, največ pa Romunov in Čdhov. Delavci milice so ugotovili, da obstajajo tudi ilegalni kanali za prestop meje, ki sojih organizirali domačini. Takšen kanal je bil na območju Korovec. Štiri takšne ilegalne kanale so odkrili, organizatorji le-teh pa bodo primerno kaznovani. Pri varovanju meje pa imajo pomembno vlogo tudi enote narodne zaščite oziroma vsi krajani, ki živijo ob meji, saj ti najbolje ocenijo, če se na njihovem območju gibljejo tuje osebe. Kljub vsemu lahko trdimo, da je naša meja mirna, zato nas toliko bolj preseneča zahteva po razširitvi mejnega pasu. Jani D. no opravljam v društvu funkcijo podpoveljnika, s časoma pa bom postal poveljnik. Zato so me tudi poslali na tečaj za častnika. Potrudil se bom, da bom pridobljeno znanje prenašal na druge gasilce, saj lahko le usposobljeni uspešno opravljajo svoje naloge.« DUŠAN DERVARIČ iz Dolnje Bistrice: »V gasilskem društvu delam že dvanajst let. Pred štirimi leti sem opravil izpit za nižjega častnika, sedaj pa obiskujem tečaj za častnika. Pred petimi leti je prišlo v našem društvu do precejšnje pomladitve. Tako sedaj skupaj s Poredošem obiskujeva tečaj za častnika. V našem društvu nameravamo ustanoviti pionirsko in mladinsko desetino, skupaj z gsilskima društvoma v Srednji in Gornji Bistrici pa bomo organizirali tečaj za gasilce. V društvu si prizadevamo, da bi nenehno izobraževali kadre.« PRIPRAVLJAJTE JEDI BOLI ZDRAVO! Sedaj je trenutek za ugoden nakup nerjavečih posod za pripravo toplih in hladnih jedi in jedilnega pribora iz Gorenja. • Prihranili boste energijo, ohranili pa vitamine .. . • Široko paleto posod lahko kupite v RAZ-STAVNO-PRODAJNEM CENTRU GORENJE, LENDAVA. Informacije po telefonu 75 558. Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Zažgal vinograd Že v prejšnji številki Vestnika smo opozarjali na veliko možnost požarov. Kaže, da ni nič zaleglo, saj smo imeli prejšnji teden skoraj več požarov kot prometnih nesreč. Zemlja je izsušena, nenehno pihlja veter in vsaka nepazljivost lahko zaneti požar, zato bodimo previdni. Spregledal pešca 25. februarja seje zgodila prometna nesreča pri Srednji Bistrici. Voznik osebnega avtomobila, avstrijski državljan, Jože Kutnjak se je peljal iz Srednje Bistrice proti Črenšovcem. Pred začetkom naselja je dohitel pešca Matijo Žoldoša iz Črenšovec, ki je ob sebi potiskal kolo z motorjem. Kutnjak je pešca spregledal, vanj trčil in ga hudo poškodoval. kije ohranila prvotno podobo, zaide večkrat dnevno, kladivo pa povzdigne. ko se nabere nekaj več deta. Za vsako malenkost se pač ne splača kuriti r kovaški peči. Nekdanje vroče varjenje zdaj nadomešča varjenje z električnim varilnim aparatom. Franc pa se zdaj veliko manj mudi v kovačnici tudi zato, ker ga (pač v času sezone) priganja delo na S hektarski kmetiji. kajti mladi člani družine hodijo v službo. Š. Sobočan Marčec iz Čakovca je vozil iz M. Sobote proti Beltincem. Pred naseljem Beltinci je dohitel pešca Miroslava Pivarja iz Bratonec, ki je nenadoma nameraval prečkati cesto. Voznik je močno zavrl, pešec pa se je najprej umaknil, potem pa spet stopil na cesto. Pri trčenju se je pešec hudo poškodoval. Zažgal sosedov vinograd 25. februarja je Bernard Ropoša iz Dokležovja čistil svoj vinograd na območju Globoke pri Ljutomeru. Ko je zakuril suho travo, je zapihal veter in razširil požar na sosedov vinograd, last Petra Žibrata z Mote. Ogenj je uničil 250 trt. Škode je za 40 tisoč dinarjev. Otroci zanetili požar 2, marca je požar zajel starejše gospodarsko leseno poslopje y Frančiške Premrl v Stogovcih. Požarje nastal, ko so otroci v bli- žini prižigali vžigalice in je eden od ogorkov padel med suho ko-ruzinje. Skedenj je zgorel v celoti, domači gasilci pa so omejili požar, da ni nastala še večja škoda. Iz izpušne cevi je bruhnil ogenj 4. marca je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Ernesta Kiiana v Berkovcih. Leseno gospodarsko poslopje je bilo skladišče sena, slame, umetnega gnojila, kmetijskih strojev in drugega kmečkega orodja. Zgorelo je poslopje in vse, kar je bilo v njem. Škode je za 400.000 dinarjev. Tega dne je lastnik s sinom in znancem v poslopju popravljal kosilnico. Ko so jo poskušali pognati, je iz izpušne cevi bruhnil ogenj. Takoj se je vnela suha slama in na mah je požar zajel ves skedenj. J. D. ZDRAVKO BOŽIČ iz Apač: »V gasilsko društvo Apače sem se vključil kot pionir pred 15 leti. Trenutno opravljam funkcijo podpoveljnika. Opravil sem tudi tečaj za nižjega častnika, sedaj pa obiskujem tečaj za častnika. Želim se nenehno izpopolnjevati in svoje znanje prenašati na jpilajše gasilce. Imamo pionirsko desetino, ki se ji bom posvetil in njo strokovno delal. Želim si tudi, da bi se v gasilske vrste vključilo več mladih.« ANTON GOMBOC iz Veče-slavec: »Gasilec sem postal pred dvajsetimi leti. Pred osmimi sem opravil tečaj za nižjega častnika, sedaj pa obiskujem tečaj za častnika. Doslej sem bil v društvu sekretar, sedaj pa sem postal poveljnik. Želim si, da bi naše gasilsko društvo tudi v prihodnje aktivno delalo ter da bi pritegnili čimveč mladih. V našem društvu deluje mladinska desetina, s katero je potrebno strokovno delati. Člane pa bomo tudi v prihodnje izobraževali na raznih tečajih.« ŠTEFAN ČASAR iz Otovec: »V gasilskem društvu delam že 21 let. Pred štirimi leti sem opravil izpit za strojnika, pred dvema letoma pa še izpit za nižjega častnika, tokrat pa obiskujem tečaj za častnika. Za tečaj me je predlagalo društvo. V društvo si prizadevamo vključiti čimveč mladine in z njo tudi strokovno delati. Zato se moramo izobraževati. Letos smo v društvo vključili deset mladih, ki kažejo veselje do dela v organizaciji. Tako bomo imeli odslej dve desetini.« F. M. KMETIJSKA TRGOVINA Marko Slavič Klučarovci št. 19 ima v zalogi ves gradbeni material, kmetijsko mehanizacijo, umetna gnojila, semensko koruzo, vse vrste krmil.. . • Odprto vsak dan od jutra do večera! Pokličite nas po telefonu 87-731. Razpisna komisija pri GOP GRADITELJ KOMUNA 69231 BELTINCI razpisuje v skladu z določili 50. in 51. člena statuta omenjenega podjetja prosta dela in naloge DIREKTORJA za 4-letno mandatno dobo Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje: — da ima višjo ali visoko izbrazbo gradbene, pravne, ekoriom-sko-organiza'cijske ali upravne smeri, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, — da je pri svojem prejšnjem delu dosegel pomembne organi-zacijsko-vodstvene uspehe, — da je sposoben in izkušen pri vodenju delovnega procesa in poslovanja. Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati naslovijo v 15 dneh na zgornji naslov s pripisom, »za razpisno komisijo«; Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem razpisnem postopku. zcp, Ijubljana, n. sub. o. cestno podjetje maribor n. tub. o. Cestno podjetje Murska Sobota, p. o., Murska Sobota, Lendavska 64 objavlja prosta dela in naloge VODJE PRAVNO-KADROVSKE SLUŽBE z naslednjimi pogoji: visokošolska ali višješolska izborazba (VIL/VL) pravne smeri, pri VIL stopnji še pravosodni izpit, tri oz. štiri leta delovnih izkušenj, tri mesece poskusnega dela. VODJA FINANČNE SLUŽBE z naslednjimi pogoji: visokošolska izobrazba (VII.) ekonomske smeri, štiri leta delovnih izkušenj, tri mesece poskusnega dela. Poleg navedenih pogojev pričakujemo od kandidata tudi organizacijske sposobnosti za vodenje delovnega procesa. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo sprejemali 8 dni od dneva objave na naslov: Cestno podjetje Murska Sobota, 69000 Murska Sobota, Lendavska 64. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od dneva poteka roka za zbiranje prijav. UGODEN NAKUP BELE TEHNIKE ZA DINARJE IN NA POSOJILO BREZ OBRESTI! E Bosch ■ pralni in pomivalni stroji, mali gospodinjski aparati: mikserji, mlinčki za kavo, likalniki, mikrovalovne pečice... avtotehna VSE INFORMACIJE: AVTOTEHNA, VARAŽDIN, Brače Radiča 16, telefon: 042/49-466. LESNINA. Bakovska 1, MURSKA SOBOTA, telefon: (069) 21 739. STRAN 16 VESTNIK, 8. MARCA 1900 URADNE OBJAVE in^l I SKA SOBOTA I Odgovorni urednik: I Leto XXVI Murska Sobota, dne 8. marca 1990 St.: 6 I Martin Vinčec 52. Odredba o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in pre- 53. Odredba o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in pre- prečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1990 na območju občine prečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1990 na območju občine Gornja Radgona Lendava 52 Na podlagi 2. čl. Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1990 Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Ur. 1. SRS, št. 2/90), je Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona, sprejel na seji dne, 15. 2. 1990, naslednjo ODREDBO o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1990 na območju občine Gornja Radgona I. SPLOŠNE DOLOČBE L člen Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pooblaščene veterinarske organizacije sprejeti v letu 1990 ukrepe zaradi odkrivanja in preprečevanja kužnih bolezni. Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivne ukrepe zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni na območju občine Gor. Radgona opravlja Veterinarski zavod M. Sobota (v nadaljnjem besedilu Veterinarski zavod). Preventivna cepljenja v perutninski proizvodnji na območju občine G. Radgona opravlja Obratna veterinarska ambulanta DO Agro-merkur in Perutnina Ptuj. Preventivna cepljenja v lastni prašičerejski proizvodnji KK TOZD Prašičereja Podgrad, opravi Obratna veterinarska ambulanta. Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti občinski upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O vakcinacijah se morajo medsebojno obveščati Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. Kontrolo imunosti opravi Veterinarska fakulteta Ljubljana (v nadaljnjem besedilu Veterinarska fakulteta Ljubljana) po programu, ki ga določi z obveznim navodilom Republiška veterinarska uprava (v nadaljnjem besedilu RVU). 4. člen Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu vakcinacije oziroma preiskave, imenu in bivališču imetnika živali, opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki vakcine ter rezultatu vakcinacije in preiskave. Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo o veh nezaželjenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na morebitno nezanesljivo imunost. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Splošna vakcinacija psov proti steklini mora biti opravljena do 15. 4. 1990. Mladi psi morajo biti vakcinirani proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Lovski psi morajo biti cepljeni 2 krat letno. Ob vakcinaciji se opravi dehelmintizacija psov na stroške lastnikov psov. Cepljenje in dehelmintizacijo opravi Veterinarski zavod. 6. člen Proti atipični kokošji kugi je treba vakcinirati kokoši, piščance in brojlerje: — - v perutninskih obratih organizacij združenega dela — v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost. Vakcinacija iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu inunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo RVU, št. 322/a-026/82) z dne 11.3. 1982). Vakcinacijo opravi Veterinarski zavod, oziroma obratne veterinarske ambulante, v perutninskih obratnih organizacijah združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo. Vakcinacija se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 7. člen Vzorec krvi za kontrolo imunosti pri perutnini po določenih vakcinacijah vzamejo obratne veterinarske ambulante po programu RVU. Preiskave na kontrolo imunosti pa morajo zagotoviti obratne veterinarske ambulante pri pooblaščenem inštitutu Veterinarske fakultete. 8. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj, oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je potrebno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Stroški cepljenja prašičev, ki se hranijo s pomijami bremenijo imetnika živali. Vakcinacija proti prašičji kugi se opravi s sevom K-lapinizirane-ga virusa. Vakcinacijo opravi Veterinarski zavod, na farmi Podgrad pa obratna veterinarska ambulanta. Proti prašičji kugi je vakcinirati prašiče imetnikov živali v neposredni bližini farme Podgrad. 9. člen Na območju občine je treba tuberkulinizirati: — nadaljnjih 25 % goved (VIII. splošna tuberkulinizacija) — osnovne goveje črede v družbenem sektorju (KK Radgona, VG Kapela) — vse plemenske marjasce — plemenice neokuženih prašičerejskih farm po reprezentativnem vzorcu, kot je navedeno v republiški odredbi (Ur. 1. SRS, št. 43/88) — Podgrad. Tuberkulinizacijo 25 % goved in osnovne goveje črede opravi Veterinarski zavod. Tuberkulinizacijo plemenic prašičerejskih farm opravi obratna veterinarska ambulanta, tuberkulinizacijo v hlevih kooperantov pa Veterinarski zavod. Tuberkulinizacijo plemenskih merjascev opravi Veterinarska fakulteta. Na tuberkulozo je treba preiskati plemenske živali osnovnih čred prašičerejskih obratov organizacij združenega dela (farma Podgrad). Pregled opravi Veterinarski zavod s pregledom mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk zaklanih živali. Veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostično dejavnost, morajo pri vsaki patoanatomski preiskavi prašičev opraviti tudi pregled mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk na tuberkulozo. Tuberkulinizirati je tudi vsa goveda v rejah lastnikov, ki oddajajo mleko direktno potrošnikom mimo organiziranega odkupa mleka. Tuberkulinizacija se opravi na stroške imetnikov živali. 10. člen Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — osnovne goveje črede PRI KK Radgona in VG Kapela in krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preisku-som. Ob sumljivi ali pozitivni reakciji je treba odvzeti živalim kri za pregled. — 20% plemenskih živali v osnovnih govejih čredah OZD-VG Kapela, KK G. Radgona, s serološkim pregledom krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija — 20 % plemenskih živali v osnovnih čredah na prašičerejskih obratih OZD (farma Podgrad), s serološko preiskavo krvi'po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija — odstreljene poljske zajce (patoanatomsko) Vzorce mleka in krvi odvzame Veterinarski zavod. Mlečno prste-nasto preiskavo opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene zg diagnostične preiskave. Laboratorijske preiskave krvi opravi Veterinarska fakulteta. Pregled zajcev opravi Veterinarski zavod, laboratorijske preiskave patoanatomsko sumljivih zajcev pa opravi Veterinarska fakulteta. 11. člen Na bolezen Aujeszkega in TGE (transmisivni gastro enteritis) je preiskati 10% vzorcev krvi plemenskih prašičev na farmi Podgrad. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod v sodelovanju s tehnično ekipo obratne veterinarske ambulante. 12. člen Na mehurčkasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) je treba enkrat letno preiskati plemenjake v naravnem pripustu. Plemenjake v naravnem pripustu je treba pregledati tudi na vi-briozo (infekcija s Campylobacter Ferus) leptospirozo, trihomoniazo, levkozo, opraviti koprološki ter bakteriološki pregled semena glede na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami. Vzorce odvzame Veterinarski zavod, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo. 13. člen Na govejo levkozo je treba pregledati 20 % vseh plemenskih živali v osnovnih čredah na govedorejskih obratih organizacij združenega dela (VG Kapela). Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod. Preiskave seruma s pre-iskusom (precipitacije) v agarskem gelu opravi Veterinarska fakulteta. 14. člen Na leptospirozo je treba, preiskati 20% vseh še nepregledanih ■ plemenskih živali v osnovnih čredah govedorejskih obratov OZD po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija. Vzorce krvi na govedorejskem obratu odvzame Veterinarski zavod. Vzorce krvi v prašičerejskih obratih odvzame Veterinarski zavod v sodelovanju tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante.Serološke preiskave opravi Veterinarska fakulteta. 15. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse žrebce plemenjake v občini. Vzorce krvi žrebcev plemenjakov odvzame Veterinarska fakulteta ob rednih pregledih in opravi serološki progled vzorcev krvi z gel-precipitinskim testom (Coggins test). 16. člen Proti miksomatozi je cepiti vse kunce na območju občine. Vakcinacijo opravi veterinarski zavod. Stroški, ki nastanejo v zvezi z cepljenjem bremenijo imetnika živali. 17. člen Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 322-3/88-04 Datum: 15. 2. 1990 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO GOR. RADGONA Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr. 53 Na podlagi 3. točke 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 27/85) in 2. člena Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1990 (Ur. 1. SRS, št. 2/90) ter 316. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji dne 21. 2. 1990, sprejel ODREDBO o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1990 na območju občine Lendava I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. ČLEN Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pooblaščene veterinarske organizacije sprejeti v letu 1990 ukrepe zaradi odkrivanja in preprečevanja kužnih bolezni. Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivne ukrepe iz te odredbe bo v letu 1990 opravljal Oddelek za pre-orečevanie in zatiranje kužnih bolezni (Oddelek za epizootiologijo) Veterinarskega zavoda M. Sobota, enota Lendava, razen v kooperacijskih rejah brojler-jev ABC Pomurka, Agromerkur, kjer bo iste opravljala obratna veterinarska amb p^^etkom izvajanja ukrepov iz te odredbe mora Veterinarski zavod M. Sobota enota Lendava in Obratna ambulanta Agromerkur o tem obvestiti organ veterinarske inšpekcije pri Upravi za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota, Enota Lendava, o opravljenem delu pa morata poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod M. Sobota, enota Lendava in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču imetnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatih cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod M. Sobota, enota Lendava in obratna ambulanta iz prejšnjega odstavka morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obvestiti občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo, o vseh nezaželjenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na eventuelno nezanesljivo imunost. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti od 1.2. do 15. 4. 1990. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Psi, ki se uporabljajo za lov, morajo biti dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini. 6. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v perutninski farmi v Dobrovniku, last ABC Pomurka, Agromerkur, — v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji za Agromerkur M. Sobota v sledečih naseljih: Pince Marof. Benica, Petišovci, Trnje, Dol. Bistrica, Dobrovnik, Kobilje, Turnišče in Trimlini, — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost, po presoji Veterinarskega zavoda M. Sobota, enota Lendava. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno navodilo Republiške veterinarske uprave, št. 322/A-026 z dne 11. 3. 1982). Cepljenje določeno s tem členom opravita: Veterinarski zavod M. Sobota, enota Lendava v zgoraj navedenih naseljih in v Obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost. Obratna ambulanta Agromerkur na farmi v Dobrovniku in v obratih individualnih proizvajalcev, ki so kooperanti ABC Pomurka, Agromerkur. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 7. člen V Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. To cepljenje se opravi na stroške lastnika. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa. 8. člen Veterinarski zavod M. Sobota, enota Lendava mora do 1. junija 1990 intra-dermalno, simultano tuberkulinizirati 25 (VIII. splošna tuberkulinizacija) odstotkov vseh goved na območju občine Lendava (Sred. Bistrica, Renkovci, Benica, Trimlini, Pince, Pince Marof, Lendavske gorice, Lendava, Odranci, Dolgo-vaške gorice, Dolga vas, Dolnji Lakoš, Banuta, Hotiza). Tuberkulinizacija se mora programirati tako, da bo vsako tromesečje opravljeno 50% predvidene akcije za leto 1990. Tuberkulinizirati je treba vse plemenske merjasce. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod M. Sobota, enota Lendava. : 9. člen Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v zasebni reji z mlečno prstenastim preizkusom: v primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno odvzeti kri živali za pregled. Vzorce mleka in krvi odvzame Veterinarski zavod Murska Sobota, enota Lendava. Mlečno prstenasto preiskavo opravi Veterinarski zavod M. Sobota, laboratorijske preiskave krvi pa opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani. 10. člen Čebelje družine, ki se bodo prevažale na pašo je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in varoozo. Vzorec čebel je treba odvzeti do 31. marca 1990, iste odvzame delavec Oddelka za epizootiologijo. Veterinarskega zavoda M. Sobota, enota Lendava ali pa pooblaščeni čebelarski preglednik. 11. člen Proti miksomatozi je treba cepiti vse kunce nad 6 tednov stare. Cepljenje se vrši tolikokrat, da bo ves podmladek zaščiten. Stroški cepljenja gredo v breme imetnikov živali. Prvo cepljenje je treba opraviti do 15. maja 1990. 12. člen Kršenje določil te odredbe se kaznuje po kazenskih določilih Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85). 13. člen Ta odredba začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomur-^tevilka: 326-5/90-V/MA Datum: 21. 2. 1990 PREDSEDNIK IS: Jože Kuronja, 1. r. KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n. sol. o. ABC POMURKA KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA KMETIJSTVO ČRNCI Prodaja na: javni dražbi osnovna sredstva: Izklicna cena 1. 1 kombajn VIHOR KS-1 800,00 din 2. 1 trosilnik za hlevski gnoj THG-20 5.000,00 din 3. 1 trosilnik za hlevski gnoj THG-20 5.500,00 din 4. 1 osebni avto R 4 20.000,00 din 5. 1 elektromotor 500,00 din 6. 1 elektromotor 550,00 din 7. 1 motorno žago STIHL (po delih) 500,00 din 8. 1 peč za ogrevanje termogen 5.000,00 din 9. 1 varilni transformator 200,00 din 10. 1 črpalko za umetni dež 11. 1 kombajn CLAAS 60 s »hederjem« brez 500,00 din motorja 1.500,00 din 12. 1 kombajn VIHOR KS-1 13. 1 kombajn zmaj, tip 125, pokvarjen, z 800,00 din adaptarjem 25.000,00 din 14 1 samonakladalno prikolico pottinger 5.000,00 din 15. 1 mlin kladivar 400,00 din 16. obračalnik 500,00 din 17. 1 trosilnik hlev, gnoja 3.000,00 din 18. 1 enoosno prikolico 3.000,00 din 19 1 osebni avto R 4 20. GARAŽE s pripadajočim stavbiščem in 15.000,00 din dvoriščem, pare. št. 1172 k. o. Jamna, Videm ob Ščavnici, velikost 23,13 ara. 390.813,00 din 21. Lopo v k. o. Jamna (za KZ Videm) 79.770,00 din Stavbišče po poznejši geodetski odmeri se dodatno zaračuna po ceni 58,40 din/ m2, funkcionalno zemljišče — nezazidano stavbno zemljišče — pa se dodatno zaračuna po geodetski odmeri v višini 29,20 din/m2. 22. Stanovanjska zgradba z gospod, po- slopjem v Zihlavi s parcelo, stavbiščem in dvoriščem, pare. štev. 40 k. o. Slaptinci, velikost 9,96 ara, funkcionalno zemljišče do ograje se po geodetski odmeritvi dodatno obračuna po ceni 21,90 din/m2 280.880,00 din 23. Hlev v Žepovcih s pripadajočim stavbiš- čem, pare. št. 21 in 76 v k. o. Žepovci, ter nezazidanim stavbnim zemljiščem, pare, št. 452/2 in 452/3 191.468,00 din 24. Zgradba v Črncih na pare. št. 14/1 k. o. Črnci objekta A 73.534,00 din objekt B 67.161,00 din objekt C Pri vsakem objektu od A do C se dodatno zaračuna cena stavbišča po geodetski odmeri v višini 43,80 din/m2 ter funkcionalno zemljišče s ceno 21,90 din/m2. 34.860,00 din 25. Mizarska delavnica GRAD cenilna enota I 245.870,00 din cenilna enota II 231.287,00 din cenilna enota III — brez kleti 229.738,00 din cenilna enota IV — brez kleti Funkcionalni del dvorišča bo ob morebitni prodaji pozneje ocenjeno in odmerjeno, ker ni zajeto v posamezne cene. 360.494,00 din Javna dražba za prodajo osnovnih sredstev po seznamu od 1. do 19. bo v nedeljo, 25. 3. 1990, ob 9. uri na dvorišču mehanične delavnice Črnci. Ogled osnovnih sredstev je možen uro pred začetkom dražbe. Prodaja objekta pod številko 23 bo ob 11. uri v Žepovcih pri Apačah, objekta pod št. 24 ob 11. uri in 30 minut v Črncih pri Apačah, objekta pod št. 25 ob 12. uri in 30 minut v Gornji Radgoni (GRAD), objekta pod št. 20 in 21 ob 14. uri pri KZ Videm, objekta pod št. 22 ob 15. uri v Žihlavi. Interesenti morajo položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene, kupljeno osnovno sredstvo (kmetijske stroje in priključke) pa takoj plačati in odpeljati. Vsa osnovna sredstva vključno z zgradbami, se prodajajo po sistemu videno — kupljeno, zato je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi kakovosti. Informacije lahko dobite po telefonu (069) 69-018, 69-070 (tov. Vrabelj) in (069) 74-321, interna 26 (tov. Kurbos). KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA KMETIJSTVO ČRNCI 69253 APAČE/ AVTORADGONA KMETOVALCI POZOR! TERMO NOVA SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA VODOVOD IN CENTRALNO KURJAVO! • peči za centralno ogrevanje • kolektorji IMP • bojler za ogrevanje sanitarne vode s sončno energijo • oljni gorilci • nadomestni deli za armature ARMAL — Priporočamo se z montažo vodovoda in centralne kurjave Čestitamo vsem ženskam ob njihovem prazniku! TERMO - CIRIL JEREBIC ODRANCI Telefon: (069) 70 552 ZX7CD ZX EKENCMKO IN URBANIZEM MURSKA SOBOTA STANETA ROZMANA 5 TEL.: 069/25-380 Svet Zavoda za ekonomiko in urbanizem M. Sobota, Staneta Rozmana 5, ponovno razpisuje dela oziroma naloge DIREKTORJA — INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: 1. da imajo visoko strokovno izobrazbo — diplomirani arhitekt, dipl, ekonomist, dipl, gradbenik ali dipl, pravnik; 2. da imajo 5 let delovnih izkušenj kot delavci na vodilnih in vodstvenih delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z vsemi dokazili je treba poslati v 15 dneh po objavljenem razpisu s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni najkasneje 15 dni po opravljenem imenovanju. gorenje Na podlagi sklepa Delavskega sveta podjetja Gorenje IMO razpisujemo prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi POMOČNIK DIREKTORJA POD- JETJA Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske, tehniške ali organizacijske smeri, nad 4 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah. Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 leta. Kandidate prosimo, da v roku 8 dni po> objavi pošljejo vloge s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: Gorenje IMO, Industrija in montaža, p. o., Lendava, Služba skupnih zadev, Industrijska cesta 4 b, 69220 Lendava. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka. te!.: (069) 74-641, 74-511 10% popust pri nakupu traktorjev IMT: 539, 542, 549, 549 DV, 560 Pričakujemo vas vsak dan od 1. do 16. ure ob sobotah od 7. do 11. ure • servisne storitve • rezervni deli Razpisna komisija delovne skupnosti Uprave za inšpekcijske 'službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murske Sobota razpisuje prosta dela in naloge TRŽNEGA INŠPEKTORJA (za dela v enoti G. Radgona in M. Sobota) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslad nje: — višja izobrazba ekonomske, pravne ali komercialne smeri opravljen strokovni izpit, 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delov-nim časom. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni po objavi razpisa razpisni komisiji delovne skupnosti Uprave za inšpekcijske službe občin G Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota v Murski Soboti. K lastnoročno napisani prijavi je potrebno priložiti dokazilo o izpolnjevanju pogojev, navedenih v razpisu, in življenjepis. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. TOVARNA MLEČNEGA PRAHU Murska Sobota, p. o., Murska Sobota, Lole Ribarja 6 Delavski svet podjetja Tovarne mlečnega prahu, M. Sobota razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. DIREKTORJA podjetja 2. TEHNIČNEGA VODJO podjetja Kandidata za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi morajo poleg splošnih po zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje: a) direktor podjetja — da ima VII. stopnjo strokovne izobrazbe, dipl. inž. živilske tehnologije, — 5 let delovnih izkušenj v mlekarstvu; b) tehnični vodja podjetja — da ima VII. stopnjo strokovne izobrazbe, dipl. inž. živilske tehnologije, — nad 4 do 5 let delovnih izkušenj. Izbrana kandidata bosta imenovana za mandatno dobo štirih let- Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota, p. o., Murska Sobota, Iva Lole Ribarja 6. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa- Zdravilišče Radenska s tremi srci Radenci, p. o., objavlja p° sklepu komisije za delovna razmerja poslovne enote Naravno zdravilišče prosta dela in naloge TEHNIČNO VODENJE Pogoji: višješolska izobrazba strojno-energetske ali druga, ustrezne tehniške smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Zaželen je strokovni izpit za vodjo energetskih naprav. Poskusno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh p° objavi na naslov: Zdravilišče Radenska s tremi srci Radenci, p-o., Center za razvoj kadrov. Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 45 dneh po poteku objavnega roka. Stanovanjska komisija osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih občine Murska Sobota, objavlja po sklepu stanovanjske komisije RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL delavcem, zaposlenim pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov v občini Murska Sobota. Razpisna vsota znaša 200.000,00 din. Nameni kreditiranja so: — novogradnje stanovanjskih hiš, če je stanovanjska hiša zgrajena najmanj do 3. gradbene faze, — adaptacije in, revitalizacije. Prednost pri pridobitvi posojila imajo delavci, ki prvič zaprosijo za posojilo, in delavci, ki imajo daljšo delovno dobo pri zasebnih delodajalcih. Obrazce za vloge daje in zbira LB, Temeljna pomurska banka, poslovna enota Murska Sobota, v sobi št. 11, prvo nadstropje-RAZPISNI ROK JE DO VKLJUČNO 30. MARCA 1990. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ, p. o. ponovno objavlja za svojo poslovalnico v Ljutomeru, Ormoška 6, prosta dela in naloge POSLOVODJA Pogoji za sprejem: —- po poklicu trgovinski poslovodja ali komercialni tehnik, — tri leta delovnih izkušenj pri podobnih delih, — poskusno delo tri mesece. Vse podrobne informacije dobite v kadrovskem sšktorju Tovarne obutve PEKO Tržič. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Tovarna obutve PEKO, Ste Marie aux Mineš 5, Tržič, v roku 10 dni. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem prijav nem roku. STRAN 20 VESTNIK, 8. MARCA Radijski in televizijski spored od 9. do 15. marca SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO murska sobota murska sobota RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKASOBOTA RADIO RADIO . _____ MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja z murskega vala vas želi sprostiti in pripraviti na konec tedenske napore!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod v popoldansko oddajo. 16.15 Utrip življenja — petkova reportaža. 17.00 Aktualno. 17.20 Reklame, glasba. 18.00 21 232. IV LJUBLJANA 9.00 Mozaik: Spored za otroke, Divjina pokrajine Mala Kamarga, Tibetanske impresije. 10.50 Paracelsus, angl, nadaljevanka. 1535 Svet na zaslonu. 15.55 Žarišče, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik L 16.50 Mozaik: Tednik. 17.50 Trio kitar, glasbena oddaja. 18.15 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo ted- na. 20.20 Žarišče. 20.50 Tajne službe, franc, dokumentarna serija. 21.45 Kotlar, krojač, vojak, vohun, angl, nadaljevanka. 22.40 Tv dnevnik 3. 23.00 Pogledi: Portali pripovedujejo. 23.55 Nevarni spremljevalci, ameriški film. /O ljubljanska banka — Pomurska banka Murska Sobota Program LJ 2: 16.00 SP v umetnostnem drsanju, posnetek iz Halifa-Xa- 17.00 Satelitski progra-mi- 17.55 Regionalni programi: Studio Maribor. 19.00 Kvartet DO in har-rnonikar Jože Kampič. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbena parada Radenci ’0. 20.30 I 90, oddaja pred oP v nogometu. 21.00 Člo-yek in giasba 21.50 Skupinska kronika. 22.20 Vi-ueonoč. IV Zagreb PRV1 PROGRAM 8.30 Tv v šoli, ponovitve, '7.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zakon v Los Angelesu, 20.55 Nabavni program, 21.40 Dnevnik, 22.00 Kultura, 23.06 Noč z vami pRVl PROGRAM 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 13-55 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21-20 Ljubi Kreuzberg, 22.15 Filmske novitete, 22.45 Osmi potnik (film) ^madžarska 9.10 Jeunesse musicales, nemški film. 9.40 Odgovor, Pon. 2. dela TV filma. 10.45 Angleška hiša, pon. 4. dela. •7.00 Za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. U.40 Filmska reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.10 TV kino, najava filma. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Razglašen za pogrešanega, ameriški film. 22.05 Volitve. 23.05 Jack Lcm-mon, portret. 23.35 TV dnevnik. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Reklame, glasba. 17.00 Aktualno s sobotno anketo. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV LJUBLJANA 9.00 Spored za otroke in mlade. 11.55 Hemsedal: Svetovni pokal v alpskem smučanju — supervelesia- lom (mj, prenos. 12.50 Naša pesem: Niš 88, ponovitev. 13.20 Ogenj in led, angleški balet na ledu. 14.40 I 90, oddaja pred SP v nogometu. 15.15 Tv dnevnik L 15.25 Praga: SP v rokometu — finale, prenos. 17.00 Čudež, ameriški mladinski film. 18.25 Poslednja oaza, dok. oddaja. 18.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju — smuk (ž), posnetek iz Strande. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.30 Križkraž. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.30 Lepi upi, franc, nadaljevanka. 23.25 Frankova pisma, amer, film. Program Lj 2: 16.30 Satelitski programi. 18.15 Rock kompas. 19.00 Danes skupaj. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Princ in berač, ameriški film. 22.05 SP v umetnostnem drsanju, posnetek iz Halifaxa. 0.05 Satelitski programi. TV ZAGREB PRVI PROGRAM 9.00 Tv v šoli, ponovitve, 16.45 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Človek z zlatimi naočniki (f), 22.00 Dnevnik, 22.15 Vesela sobota, 23.24 Noč z vami TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9 .00 Ponovitve, tv v šoli, 14.05 Mladinski spored, 18.30 Nogomet, 19.00 Tedenski tv spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Show Rudija Carrella, 21.50 Lov za milijonarjem (f), 23.35 Azil (f), DRUGI PROGRAM 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 1930 Čas v sliki, 20.15 Smrtonosni Rajski otok (f), 21.50 Šport, 22.50 Zabavni sobotni večer. TV MADŽARSKA 9.00 Za otroke. 10.05 Klinika, pon. 10.50 Mladinski magazin. 11.50 Naš ekran v nemščini. 14.40 Barkochba. 15.25 Rokomet. 17.10 Vide-oklipi. 17.50 Sosedje, pon. 75. dela. 18.25 Varstvo mest. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pesem za vsakogar. 20.10 Minuto z Gy. Kabo-šem. 20.25 Ingrid, ameriški film. 21.35 Ciklus Vera Chytilova; Panelstori, češki film. 23.15 TV dnevnik. 9.00 Nedeljska kuhinja (humor Džoužija, Srečanje na pomurskem valu, gost oddaje). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Novice. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV LJUBLJANA 8.45 Poročila. 8.50 Otroška matineja. 10.10 Lepi upi, franc, nadaljevanka. 11.00 Alo, alo, humor, serija. 11.30 Domači ansambli: Gorenjci. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 14.10 Dediščina Gulden-burgovih, nem. nadaljevanka. 14.55 Kolo sreče. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.50 Zabava vas Doris Dragovič. 17.30 Nočni jezdec, angl. film. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Brata po materi, igrana serija. 21.10 Zdravo. 22.30 Tv dnevnik 3. 22.50 Magnum, amer, nanizanka. 23.40 Poročila. 1 Program LJ 2: 10 .00 Oddaja za JLA, Igrani film. 14.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Da ne bi bolelo: Tudi mi rastemo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Kartoteka Zemlje, zadnji del amer, dokum. serije. 20.30 Maraton nebeškega miru, dokum. oddaja. 21.20 Satelitski programi. 21.50 Športni pregled. TV ZAGREB TV ZAGREB PRVI PROGRAM 9.00 Mladinski spored, 11.10 Kmetijska oddaja, 12.00 Resna glasba, 13.10 Moreča hiša, 14.10 V nedeljo popoldne, 16.20 Po letu 2000, 17.10 Zandar iz New Yorka, 18.45 Risanka, 1930 Dnevnik, 20.00 Nadaljevanka 21.40 Dnevnik, 21.50 Športni pregled, 22.40 Noč z vami. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Ponovitve, Mladinski spored, 14.05 19.30 Čas v sliki, 20.15 Jaz o sebi, 21.20 Otelo (opera), 23.40 Dok. film DRUGI PROGRAM 15.00 17.15 9.00 Matineja, Športno popoldne, Klub seniorjev, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 10.30 Čas v sliki, 20.15 Letališče 75 (f), 22.00 Šport, TV MADŽARSKA 9.10 Za otroke. 9.35 Julie Andrevvs, ameriški film. 10.05 Balet. 16.55 Nogomet na angleški način. 17.20 Delta, znanstveni poročevalec. 17.50 ZAJIN ADAR, bogoslužje v spomin Mojzesu. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20. F5 Intermezzo, ameriški čb film iz leta 1939. 21.25 Program ob volitvah. 22.25 Telešport, boks za pokal Challenge iz Berlina. 23.25 Video strani. 5.30 Prebujajte se z nami! (Začetek tedna ne pomeni tudi začetka konca. Vsaj ne za nas, ki vas želimo prebuditi v lep in prijazen dan!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod v popoldansko oddajo. 16.15 Športna oddaja. 17.00 Aktualno. 17.20 Reklame, glasba. 18.00 Rezerviran čas. TV LJUBLJANA 9.00 Poročila. 9.05 Mozaik: Triglavski narodni park, Mladinski pevski zbor iz Gruzije, Utrip, Zrcalo tedna, Tv mernik. 10.40 Poročila. 15.35 Magnum, amer, nanizanka. 16.30 Tv dnevnik. 16.50 Mozaik: Zdravo. 18.15 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Kandidati se predstavljajo. 21.50 Osmi dari. 22.30 Tv dnevnik 3. 22.50 Oddaja resne glasbe: Ich, Hugo Wolf. 23.35 Magnum, ameriška nanizanka. 0.25 Poročila. Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 18.55 Pustolovščina — slikarstvo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Po sledeh napredka. 20.30 Sedma steza. 20.45 Antologija jazza. 21.30 Satelitski programi. /O ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota TV ZAGREB PRVI PROGRAM 9.00 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Komedija B. Nušiča, 21.45 Poldnevnik. 22.15 Dnevnik, 22.35 NOČNI PROGRAM PRVI PROGRAM 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 13.55 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15- Hunter, 22.10 Dvojno življenje sestre George (f), 0.30 Miami Vice DRUGI PROGRAM 20.15 Hole[ Raj, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Telo — duh — zavest (dok oddaja), 23.20 Nočni studio TV MADŽARSKA 9.10 Upokojenec nikoli nima časa, pon. 9.35 Ponovitve; Teden, Delta. 16.40 Video novice. 16.50 Poročila v romunščini 16.55 Za najstnike. 17.45 Četrt ure za gospodarstvo. 18.00 Koledar 1990. 19.00 Cimbora. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Erszebet Kutvolgvi, glasbeni portret. 21.00 Program ob volitvah. 22.00 Panorama, svetovna politika. 22.45 TV dnevnik. 5-30 Prebujajte se z nami (Pogovarjali se bomo z vami, kramljali o tem in onem, in že bo ura). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod v popoldansko oddajo. 16.15 Pogovor v živo. 17.00 Aktualno. 17.20 Reklame, glasba. 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV LJUBLJANA 9.00 Poročila. 9.05 Mozaik: Zgodbe iz školjke, Šolska tv, »Alles Gute« — 2. oddaja, Sedma steza — športna oddaja, Osmi dan. 11.55 Poročila. 15.05 »Alles Gute«, ponovitev. 15.35 Magnum, ameriška nanizanka. 16.30 Tv dnevnik L i6.50 Mozaik: Šolska tv. 17.55 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 M. Cr-njanski: Roman o Londonu, 2. del drame. 21.25 Znani igralci — čarovniki, ameriški show program. 22,25 Tv dnevnik 3. 22.45 Magnum, amer, nanizanka. 2335 Poročila. Program IJ 2: 16.30 Satelitski programi. 18.10 Svet športa. 19.05 Tr-stenke, folklorna oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 2030 Žrebanje lota. 2035 Ob 130-Ietnici Huga Wolfa, posnetek prireditve iz Slovenj Gradca. 21.45 Satelitski programi. TV ZAGREB PRVI PROGRAM 9.00 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik 10.00 Vojne usode (film), 21.05 Kontaktni magazin, 22.35 Dnevnik, 23.00 Noč z vami PRVI PROGRAM 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 13.55 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Univerzam, 21.07 Če bi to vedeli sosedje, 22.05 San Francic-so (f), DRUGI PROGRAM 18.30 Glasbene želje, |9.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz. 21.07 Zunanjepolitična oddaja, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Kavarna Central TV MADŽARSKA f 9.10 Riba strelka, kratki film. 9.30 Tretji kanal. 10.15 Panorama, pon. 11.00 Telovadba za invalide. 16.20 Panonska kronika. 16.30 Poročila v nemščini. 16.35 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.05 Četrt ure za gospodarstvo. 17.25 Bodite moj gost. 18.00 Kozmos, 6. del. 20.05 Trnovke, L del serije. 21.05 Volitve. 22.05 Studio ’90. 22.50 Skrb za umno prizadete. 23.10 TV dnevnik. 5.30 Prebujajte se z nami! (Morda vam ni čisto točno znano, toda jutranje oddaje z radia Sobota so pred kratkim praznovale okrogli jubilej. Tokrat vas prebujamo že 301.!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod v popoldansko oddajo. 16.15 Gospodarske teme. 17.00 Aktualno. 17.20 Reklame, glasba. 18.15 Poslušamo vas (21 232). TV LJUBLJANA 9.00 Poročila. 9.05 Mozaik: Spored za otroke. 935 Roman o Londonu, 2. del drame. 10.50 Poročila. 15.05 Žarišče. 15.35 Ma- amer, nanizanka. gnum, 16.30 Tv dnevnik. 16.50 Mozaik: Maraton nebeškega miru, Po sledeh napredka. 18.15 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Orionov pas, norveški film. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Zabava vas Haris Di novic. 22.55 Magnum, ameriška nanizanka. 23.45 Poročila. Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 18.30 Slovenci v zamejstvu. 19.00 Divji svet živali: Leopard. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Stravinski : Svinčena noč, balet. 21.50 Svet poroča. 22.50 Satelitski programi. PRVI PROGRAM 8.30Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Modemi časi (oddaja o filmu), 22.35 Dnevnik, 23.00 Noč z vami, TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 13.50 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dediščina Guldenburgov, 21.10 Vojna vohunov (f), 22.45 V znamenju zla (f), DRUGI PROGRAM 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Spomini, 2330 Dok. film. TV MADŽARSKA 9.10 Upokojenec nikoli nima časa, pon. 9.35 Odgovor, pon. 3. dela TV filma. 10.40 Studio ’90, pon. 16.25 Video novice. 16.35 Poročila v slovaščini. 16.40 Tretji kanal. 17.25 Stara madžarska plesna glasba. 17.30 Novejše zgodbe o vrtičkih. 18.30 Pokrajine, mesta, ljudje. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Svoboda, bratstvo. 21.10 enakost. Volitve. 22.10 Ameriški anzix, madžarski film. 23.50 TV dnevnik. 5-30 Prebujajte se z nami! (Podatki o pomurskih rojstvih. ta teden veliko glasbe in humorja. Poslušajte nas!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod v popoldansko oddajo. 16.15 Kulturna oddaja. 17.00 Aktualno. 17.20 Reklame, glasba. 18.00 Zapojmo in zaigrajmo po do-piače (oddaja z narodnozabavno glasbo, v kateri imate tudi vi možnost neposrednega sodelovanja!) TV LJUBLJANA 9.00 Poročila. 9.05 Mozaik: Indijanske legende, Šolska tv, Slovenci v zamejstvu. 10.55 Poročila. 15.05 Žarišče. 1535 Magnum, amer, nanizanka. 1630 Tv dnevnik L 16.50 Mozaik, ponovitev. 1830 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Bluebell, angl, nadaljevanka. 21.00 Tednik. 22.05 Tv dnevnik 3. 2235 Retrospektiva sodobnega slovenskega film: Splav meduze. 23.55 Poročila. Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 18.00 Regionalni programi: Studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, humoristična serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 2030 Milijonsko mesto v morju — Otok ptic, poljudnoznanstvena oddaja. 21.15 Mali koncert: Trobilni kvintet SF. 2130 Slovenski steber, potopisna reportaža. 21.50 Večerni gost. 22.35 Satelitski programi. TV ZAGREB PRVI PROGRAM 8.30 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Labirint pol. magazin), 21.05 Kvizkoteka, 22.25 Dnevnik, 22.50 Noč z vami TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Tv v šoli, ponovitve, 14.20 Mladinski spored, 18.30 Sokolov greben, 1930 Čas v sliki, 20.15 Izbira Evrovizijske popevke, 22.00 Videoteka, 0.05 Miami Vice DRUGI PROGRAM 17.15 Bangladeš, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbene zelje, 19.00 Štajerski utrip, 1930 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja. 21.05 Spektrum, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2 TV MADŽARSKA 9.15 Leščerba, TV film. 10.50 Marec, prenos iz Muzejskega vrta. 15.00 Nogomet na angleški način. 15.20 Dirjajoče krdelo, kanadski film. 16.55 Vaterpolo. 18.00 Prijateljstvo z delfinom. 18.20 »Ljudstvo še prosi«,_ literarni spored. 19.15 Žrebanje lota. 1930 TV dnevnik. 20.20 Szeche-nyi & Szechenyi, TV film. 21.35 Vojaki osvobodilnih vojn. 22.10 Domače ogledalo. 2330 TV dnevnik. KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, r.o. ABC POMURKA — KZ PANONKA MURSKA SOBOTA načrtuje kot zadružna organizacija v nadaljnjem razvojnem programu ši-ritev dejavnosti, zato vabi k sodelovanju nove ustvarjalne kadre s področja finančnega in komercialnega poslovanja. To naj bodo dipl, ekonomisti z vsaj 2 letoma delovnih izkušenj. po pogovorih bomo lahko sklenili delovno razmerje za nedoločen čas* Kandidati naj pošljejo prošnje v 8 dneh od te objave ter jih nas ovij ABC POMURKO — KZ PANONKA, Markišavska 3, Murska Sobota. CENTER ZA SOCIALNO DELO LJUTOMER RAZPISNA KOMISIJA NA PODLAGI 73. ČLENA STATUTA CENTRA RAZPISUJE DELA IN NALOGE VODJE CENTRA POGOJI: — visoka izobrazba družboslovne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri samostojnih delih ali — višja izobrazba družboslovne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri samostojnih delih. — organizacijske in vodstvene sposobnosti. Prijave z dokazili in kratek življenjepis z navedbami o dosedanjem delu naj pošljejo kandidati v osmih dneh po objavi na naslov: Center za socialno delo Ljutomer. Ormoška 22. z oznako »zi razpisno komisijo«. PETEK, 9. MAREC CIKLUS FILMOV SAMA PECKINPAHA___________________________ NEVARNI SPREMLJEVALCI, ameriški barvni film, 1961 (THE DEADLY COMPANIONS)_________________________________ Režija: Sam Peckinpah Igrajo: Brian Keith. Maureen OHara. Chill WiHs, Steve Cochran Ameriški filmski režiser Sam Peckinpah je umrl pred tremi leti. Bil je droben, krhek človek, ki mu nihče ne bi prisodil energije, s katero se je loteval svojih domišljenih filmov. Po ciklusu filmov F. Fellinija smo vam pripravili ciklus sedmih filmov Sama Peckinpaha, ki bi mu lahko dali skupen naslov S prizori nasilja proti nasilju. Peckinpah je namreč v vseh svojih filmih prikazoval nasilje kot eno neizogibnih konstant Amerike. Junaki njegovih filmov ga jemljejo kot nujno, tragično zlo načina življenja. Režiserjih kaže z razumevanjem, kot tragične žrtve okoliščin, nerazumevanja, ustaljenega načina razreševanja nesporazumov, ki jih je čas prehitel in jih pustil zapuščene, osamljene in zaradi lega hudobne in nevarne. Od osebne moči in moralne drže vsakega posameznika je odvisno, ali in kako bo kos izzivom časa. Vestern je idealna zvrst za takšne zgodbe, ki so bile Peckinpahova življenjska obsesija.' Pni film v ciklusu ima naslov Nevami spremljevalci. Gre za režiserjev pni film, ki ni vzbudil velike pozornosti. in že vsebuje zametke avtorjevega odnosa do nasilja in smrti v zgodbi o maščevanju oficirja antenske vojske nad nekdanjim družabnikom, ki ga je v nevarnosti pustil na cedilu. Vzporedno s to temo pa se zgodba razvije v razmišljanje o odgovornosti glavnega junaka za smrt desetletnega dečka, zaradi česar maščevanje ni več v ospredju. ^ESTNIK, 8. MARCA 1990 STRAN 21 kino SPORED FILMOV V KINU PARK M SOBOTA od 9. do 15- marca 9- marca ob 17. in 19. uri amer, pustot film ZAKLAD CARJA SALOMONA. II. del RICHARD CHAMBERLAIN IN SHARON STONE V RAZKOŠNEM NADALJEVANJU PUSTOLOVŠČIN IZ PRVEGA DE LA! FILM JE POLN VABLJIVIH, NAPETIH IN SKRIVNOSTNIH PRIZOROV! 10. marca ob 17. uri amer, pustol. film ZAKLAD CARJA SALOMONA, H. det 10. marca ob 19. uri amer. erot. tlim BORDEL — trda erotika 11- marca ob 15- in 17- uri amer, pustot film ZAKLAD CARJA SALOMONA, II. II. marca ob 19. uri amer. erot. film BORDEL — trda erotika 13. marca ob 17. in 19. uri amer, akc. film ZAKON OROŽJA 14. marca ob 17. in 19. uri amer, akc film ZAKON OROŽJA 15. marca ob 17. in 19. uri amer, giasb.-plesni film SALSA FILMA NE ZAMUDITE, ZAGOTOVO V.AS BO NAVDUŠIL VSAJ TOLIKO, KOT »UMAZANI PLES«!!! Kino KUD ŠALOVCI 10. marca ob 1930. amer, pustol. film ZAKLAD CARJA SALOMONA. II. prodam MOTORNA VOZILA PRODAM ZASTAVO 758, letnik 1984, in rezervne dele usodno prodam. Petanjci 6a. M-6929 FORD TAL NE S 1,6. letnik 1980, prodam tudi za odplačilo. Janko. Ša-lovci 120. M-6935 OSEBNI AV LO LADA RIVA 131», prevoženih 2500 km, kot nov, naprodaj. Gostilna Rajh, Bakovci. M-6936 MOPED BT 50 prodam. ® 76-131. M-6937 BT 50. letnik 1987, prodam. Hriber-šek. Ustavnega kongresa KPS 10, Murska Sobota. ® 23-533. M-6938 TOVORNI AVTO 4500 z mercedeso-vim motorjem, dolg keson, prodam. Somi. Murska Sobota, Koroška 17. M-6942 ZASTAVO 128. letnik 1989, prodam. «popoldne: 82A80. M-6830 rk ZASTAVO 101. letnik 1976, prodam. ® 22-938. M-IO717 VW prodam. Vučko, Ižakovci 82. M-6968 ZASTAVO 750. leto izdelave 1980, ugodno prodam. Alojz Kozar, Marti-nje 55. M -6969 FIAT 132-1900 prodam. ® 24-913. M 69'1 AVTOMATIK SL 3, skoraj nov, prodam. Murska Sobota. Prekmurske brisade I, S 23-546. popoldne. M 6974 PEU GEOT 305. letnik 1978, karam-boliran. prodam. ® 24-972. M-6976 VOZILO FIAT 132. letnik 1979, vgrajena plinska naprava, in štiri zimske gume usodno prodam. Informacije od 7. do 15. ure po S 74-352. M-6977 ZASTAVO 101, starejši tip, prodam za 7000 din. Ernest Štiblar, Krog, Brodarska 55. ® 26-549. M-6983 MOTORNO KOLO M 14 (moped) ugodno prodam. Panovci 16, p. Križevci v Prekmurju. M-6986 ZASTAVO 750. letnik 1985, prodam. ® po 15. uri: 75-462. M-6987 ZASTAVO 101. letnik 1977, prodam. ® popoldne: 22-003 ali 76-993. M-6988 TRI MOPEDE (2 s tremi prestavami, eden s petimi prestavami), rezervni motor in dve kompletni kolesi prodam. Slavko Horvat, Slaptinci 35. M-6989 RENAULT 4, letnik 1977. in ASCO-NO L6. letnik 1972, prodam. Sala-menci 60. M-6995 VESTNIK VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik). Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Eory, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše. Ludvik Kovač, Dušan Lopamtk. Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trženje) 22-403 in 21-064; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: SH0O-62O-0O112-5049512. Tisk ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. GRADITELJI POZOR! Izdelujem stropne nosilce vseh vrliko-sii, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavam« na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko Novo Selo Role, R-Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685. ZASTAVO 101, prodam. Pozvek, Černelavci, Gederovska 30. M-7052 FIAT 126 prodam. Dankovd 26. M-7054 126 P, karamboliran (po delih ali celega), prodam. Aleksander Vitez, Ne-delica 54 b. @ 72-142. M-7061 LADO SAMARO, lentik 3987, prodam. Milan Mesarič, Lipovca 323, p. Beltinci. M-7063 RENAULT-18, letnik 1983, pel prestav, nujno prodam. @ dopoidne: 22-440, interna 24, ali Bakovci, Zvezna 2. M-7066 ŠKODO 120 LS, letnik 1979, prodam. Murski Črnci 2c_ M-7077 WARTBURG, starejši letnik, prodam. Franc Jablanovec, Tropovca, Kolesarska 58. M-7078 DIANA 6 naprodaj. Bakovci, Zvezna 17. M-7080 RENAULT 4 GTL, ugodno prodam. @81-964. IN-17960 FORD FIESTA in samonakladalna prikolica, 17 m3, naprodaj. Vegi, Rad-možanci 86. LE-12504 ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Karel Horvat, Dolina 80, pri Lendavi. LE-16442 ZASTAVO 101, letnik 1984, 54.000 km, prodam. @74-511. interna 284, po 18. uri. GR-13543 SPAČKA PRODAM. Murska Sobota, Tomšičeva 44. M-7005 ŠKODO 120 L prodam. Bokan, Mar-tinje L M-7013 NOVAK Branko Nonk Partizanska 10 69250 Gornja Radgona tel.: 069/74-380 RENAULT 4 GTL, letnik 1982, prodam. Škaper, Cvetkova 14, @23-152. M-7014 RENAULT 4 prodam. Smodiš, Bakovci, Partizanska 6. M-7017 LADO SAMARO 2^5 leti, prodam. @ 23-593. M-7023 GS SUPER 13s registriran do februarja 1991, odličen, prodam. Gornji Petrovci 34 b. M-7025 OPEL MANTO, štiri gume s platišči, 165 x 13, in avtoradio z zvočniki ugodno prodam. Tropov«, Kolesarska 75. M-7029 FIAT 124 (za rezervne dele) prodam Črenšovci, Jusa Kramaija 45. M-7030 RENAULT 18 TU, december 1984, prva registracija (kupljen) marca 1985, 52.000 km, garažiran, 5 hitrosti, z dodatno opremo, ugodno prodam. @ (069) 24-088. M-7031 JUGO 45, letnik 1984, pro-dam.76-827. M-7034 VW 1200, letnik 1970, registriran do avgusta, prodam. Nemec, Penoča 56. M-7034 ZASTAVO 101 prodam. Peno«, Murska Sobota, Mojstrska 3, @ 26-475. M 7036 126 P, star 2^5 leta, prodam. @ 48-277. M-7037 MOPED AVTOMATIK, dobro ohranjen, prodam, Časar, Bogopna 104 b_ M-704I /-\TR!UM KATALOŠKA PRODAJA Razkritje 27 a pri Ljutomeru Delovni čas od 12. do 18- ure Tel.: (069) 89 009 LADO RIVO, staro dve leti, ugodno prodam. Informacije: 22-984. M-7042 LADO 1200, letnik 1973, prodam. Memedi Selim, Bakovci, Partizanska 8. M-7043 GOLF, letnik 1979, prodam. ® 45-384. M-7044 FIAT 125 P, letnik 1978, december, obnovljen, prodam, Bakovci, Mali Bakovci 44. M-7047 BMW 1602, letnik 1974, dobro ohranjen, prodam. ®po 20, uri: 25-063. M-7050 126 P, letnik 1980, ugodno prodam. ® 25-481. M-7081 RENAULT 4, letnik 1978, registriran, prodam za 8500 din, Gorica 50. M-7088 FORD TAUNUS L6 prodam. Tišina 69. M-7090 APNS 6 S prodam. @25-397. M-7093 DVE MANTI 1.6 S in 2,0 GTE pro dam. Radenci. M-7096 R 4 GTL, letnik 1984, 60.000 km, prodam za protidinarsko vrednost 500 DEM. Murska Sobota, Gregorčičeva 37, @21-097. od 18. do 21. ure. M-7099 FIAT UNO 60 S prodam. Puconci 37c. po 15. uri. M-7100 ZASTAVO 750 prodam. @82-028, popoldne. IN-17961 JUGO 45, letnik 1987. ugodno prodam. @ zvečer: 87-766. IN-17967 ZASTAVO 128. letnik 1987, prodam. Ogled popoldne: Horvat, Murska Sobota, Lendavska 25. M-M M JUGO CORAL 88/maj, garažiran, dobro ohranjen, nujno prodam. Rakičan, Panonska 2. M-MM MOPED BT 50, letnik 1988, prodam. @ 70-290. M-MM ŠKODO 100, letnik 1973, registrirano do 22. decembra 1990, ugodno prodam. Ogled po 14. uri. Murska Sobota, Kroška 34. M-7102 FIAT 128 SKALA 55, star trinajst mesecev, registriran do leta 1991, pro-dam. @ 22-254, po 20. uri ali v nedeljo dopoldne. M-7105 KMEČKI TURIZEM Jožica BENKO Spodnja Ščavnica 10 se priporoča z domačo hrano in pijačo ob koncu tedna in praznikih. RENAULT 4 TL, letnik 1978, registriran do avgusta, prodam za 1000 DEM. ® 87-671. M-7107 LADO SAMARO, letnik 1978, prodam. Pokličite med 7. in 9, uro, po ® 75-289 ali po 20. uri 75-007. M- MM FIAT CROMA. letnik 1988, ugodno prodam. ® 22-204. M-MM JUGO 45, letnik 1985, prodam. Bez-novci 38, ®zvečer: 76-982. M-MM GOLF, letnik 1978. prodam. ® dopoldne: 70-737, popoldne: 75-793. ZASTAVO 101 CONFORT, letnik 1980, registrirano, ugodno prodam. Matko Filipič. Branoslavci 16, Ljutomer, ® (069) 82-640. IN-17955 PRODAM IRAK!OR ZETOR 2511, z jermeni-co, prodam. Turnišče, Mlinska 1 a, M-6939 TRAKTOR DELTZ 6006 prodam. Janez Nemec, Bukovnica 19. M-6943 TRAKTOR STEVR. 18 KS, s koso, prodam. Jože Zcer, Odranci, Gasilska 4, «70045. M-6944 TRAKTOR STEVR (žaba), dobro ohranjen, prodam. Kapca 134, p Lendava. LE-16436 TRAKTOR VLADIMIREC prodam. Mostje 115. IN-12506 TRAKTOR LINDER, 25 KS, s koso in jermenico. prodam. Ropoča 3. M-6951 PUHALNIK ZA SENO prodam. Vukan. Dolina 38. M-6959 • stavbno in sobno pohištvo za ureditev vašega stanovanja — HITRO — ZANESLJIVO -DOSTAVA NA DOM - MONTAŽA — NASVETI — MAJNIŽJE CENE — POSOJILA SAMONAKLADALNO PRIKOLICO ZA SENO, 20 KM, brane, 4-del-ne, in dvovrstni plug prodam. Mirko Skuhala, Ključarovci 23, p. Križevci 23, Križevci pri Ljutomeru. M 6961 TRAKTOR IMT 533, s priključki, v dobrem stanju, prodam. Motovilci 29. M-10716 TRIVRSTNI OLTOV PLUG, dvovrstni IMT, jermenice in puhalnik za seno prodam. Viktor Časar, Mlajtinci 37. M-6972 KOMBAJN EPPLE 211 prodam. Alojz Korpič, Čepinci 155. M-6978 CISTERNO CREINA, 32001, pro dam. Rakičan. Panonska 19. M-6979 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 523 s priključki in škropilnico stihi prodam. Telefon: 68 039. M-6980 TRAKTOR ZETOR 7211 prodam. Naslov v upravi lista. M-6982 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ prodam. Konjišče 1. M-6941 DVOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO, lažjo, prodam. Tišina 56. M-7057 TRAKTOR STEYR 180 A, 30 KS, registriran, s plugom, branami, bočno koso in jermenico prodam. Adrijanci 5, p. G. Petrovci. M-7059 TRAKTOR DEUTZ, 75 KM„1700 ur, prodam. Lukavci 33, ®(069) 87 588. M-7065 TRAKTOR IMT 540, s koso, prodam ali zamenjam za steyr, 18 KS, z doplačilom. Tišina 72. M-7067 PUHALNIK TAJFUN prodam. Jože Bohar, Ivanjševci 1. M-7070 KOSILNICO POLJOSTROJ, dizelsko, malo rabljeno, zaradi bolezni lastnika ugodno prodam. Gornji Petrovci 70. M-7073 TRAKTOR IMT 560 prodam. Informacije: bife Kramarovci. M-7075 TRAKTOR IMT 540, s koso in plugom, prodam. Krog, Trubarjeva 48, ® 24 156. M-7083 MOTORNO ŠKROPILNICO PANONIJA prodam. ® 78 230. M-7085 IMT 560 prodam. ® 70 775. M-7087 TRAKTOR IMT 549, nov, prodam. Gorica 29, ® 45 386. M-7094 ADAPTER ZA KORUZO ZMAJ 141-142 prodam. Veščica .54, ® 22 159. M-7095 DVOREDNI KULTIVATOR OLT prodam. Nemčavci 25. M-6771 k TRAKTOR STEYR, tip 182, 35 KM, prodam. Jože Antolin, Dokležovje 27. M-6992 MOTORNO ŠKROPILNICO, prevozno, ugodno prodam. ® 48 487. M-7001 TRAKTOR ZETOR 5011 ugodno prodam. Dezider Kianec, Selo 108. M-7003 TRAKTOR URSUS C 360 prodam. Jože Poldauf, Vučja Vas 37, p. Križevci pri Ljutomeru, ® 87 251. M-7007 BOČNO KOSO ZA TRAKTOR ZETOR prodam. Dolenci 50. M-7008 TRAKTOR ZETOR 3511 S in fergu-son 65 s earlom peschijem, nov, BT 50, prodam. ® 70 256. M-7019 KOMBAJN EPPLE z zabojnikom, HT 211, v dobrem stanju, prodam. Možnost plačila na obroke. Časar, Vučja Gomila 70. M-7024 STROJ ZA PREDELAVO BELE KAŠE, na motorni pogon, prodam. Ropoča 68. M-7026 Franc ŠALAMUN Vulkanizerstvo in izdelava vseh vrst gumijastih izdelkov Lenart, Obrtna 2 tel. 062 721 431 TRAKTOR TD 55, na dva pogona, 500 delovnih ur, po zelo ugodni ceni prodam. Hodoš 76. M-7038 MOTORNO ŽAGO STIHL 070 pro dam. ® 77 666. M-7039 TRAKTOR STEYR, 18 KS, prodam. Sukič, Dolenci 34. M-7045 TRAKTOR IMT 35, seno in belo vino prodam. Lipa 44. M-7048 TRAKTOR IMT 560, 1500 delovnih ur, in zetor, 42 KM, prodam. ® 62 014. GR-13547 TRAKTOR URSUS 335 in kosilnico BČS prodam. Kupetinci 7. GR-13549 IKAKTOR URSUS 904 prodam ali menjam za manjšega. Borak, ® (067) 605 841. M-OP TRAKTOR IMT 560, star šest let, 1350 ur, prodam. Bauman, Zagajski vrh 1. M-OP SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP SP-19 prodam. Nemčavci 34 M-7104 IMT 577 s prednjim pogonom, 200 delovnih ur, zmaj 133 z obema adap-terjema. dizelski motor 1600 za golf, passata ali audija 80 prodam. Štampar, Urban 2, p. Štrigova. M-7IO6 LUSČILMK ZA KORUZO KROKAR 31, prikolico za prevoz živine in koruzo v zrnju ali mleto prodam. Kuhar, Vanča vas 20. M-7109 »PANT« ŽAGO, stroj za izdelovanje kaše in mali skobeljnik prodam. Gomboc, Pečarovci 42. M-7111 TRAKTOR TORPEDO, 60 KS, 800 delovnih ur, bočno traktorsko kosilnico olt, mešalnik za gnojevko creina in »grajfar« za sefio prodam. Svetec, Martjanci 50, ® 48 465. M-7113 posesti VEČJO STANOVANJSKO HIŠO s 30 ari zemlje, prodam za 140.000 DEM. Genika Katan, Podgorje 3, Apače. M-6960 ZAZIDLJIVO PARCELO V RAKIČANU, velikost 1050 m1, prodam. Ponudbe pod šifro »NAJBOLJŠI PONUDNIK«. M-6973 GOZD, 1,30 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-6999 GRADBENO PARCELO, 6,45, v Ivanjševcih prodam. Martin Kralj, Ivanjševski Vrh 50, Spodnji Ivanjci GM-13546 NOVO VSELJIVO HIŠO blizu Ljutomera prodam. Informacije: Marija Foijanič, Veržej, Slavka Osterca 23 M-7011 POSLOVNI PROSTOR PRODAM ® 82 929. M-7020 25 AROV ZEMUE v Murski Soboti dam v najem. Cankarjev 14, ® 22 234. M-7021 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in približno 70 arov sadovnjaka v Prosečki vasi prodam. Možen dokup obdelovalne zemlje, primerne tudi za vinograd. Gostilna Gergjek, Tišina. M-7027 GARAŽO v središču Murske Sobote prodam. ® popoldne: 21 608. M-7046 DVE PARCELI GOZDA, 6,5 in 11,5 ara, 50 m železne ograje, višina 80 cm, in 150 kosov snegobranov oro-dam. ® 48 653. M-7056 VINOGRAD, 33 arov, z nedograjeno kletjo, prodam najboljšemu ponudniku. Prodam dva nova vložka jogi. Informacije zvečer: ® 74 306. M-7082 TRAVNIK, njivo in gozd v Nuskovi pri Murski Soboti prodam. ® 062 31 103. M-MM PROSTORE ZA TRGOVINO (cca 70 m2) v okolici Ljutomera vzamem v najem. ®89 156, od 16. do 19. ure. IN-17965 DVOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, novo, pritličje, prodam. Informacije po 15. uri: 22 116. M-7110 RAZNO PRODAM ZAMRZOVALNO SKRINJO, 3101, prodam. ® 21 520. M-MM KOMBI PEČ, malo rabljeno, prodam. Turnišče, Mlinska 10. M-939 ČISTILEC ZA ZRNJE (»bint«), prodam. Gerlinci 35. M-6955 BILJARD prodam. ® (069) 76 636. M-6958 HARMONIKO, 4-vrstno, diatonično, malo rabljeno, prodam. Naslov v upravi lista. M-10715 ŠIVALNI STROJ in športni otroški voziček ugodno prodam. Pavlič, Per-toča 37, ® 78 710. M-10716 JEDILNI KOT PRODAM. ® 24 913. M-6971 BALIRANO SENO, večjo količino, prodam. Rakičan, Panonska 19. M-6979 KORUZNJAK (8 m x 70 cm) prodam. ® 77 232. M-6984 KVALITETNE SLIVE ZA ŽGANJE prodam. Brezovci 40. M-6991 ZAREZNO STREŠNO OPEKO, rabljeno, 2200 kosov, prodam. Informacije: ® 76 066. M-6993 SALONITNE PLOŠČE, nove, rjave, 6-rebme, 110 kosov, prodam 20 odstotkov ceneje. ®46 214. M-6997 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, star tri leta, in peč za etažno kurjavo prodam. Cipot, M. Sobota, Tišinska 18. M-6998 VODOVODNO ČRPALKO, enofazno, in televizor, črno-beli, poceni prodam. ® 23-895. M-7002 MEŠALEC ZA BETON prodam. Kovač, Gerlinci 72. M-7004 POSTELJO Z JOGIJEM prodam. Trstenjakova 67, po 15. uri, ali ® 22 330, interna 337, do 15. ure. M-7006 PEVSKE ZVOČNIKE (2 x 300 W) prodam. ® dopoldne: 21 461, jso-poldne; 22 132. M-7010 SEDEŽNO GARNITURO ZA DNEVNO SOBO poceni, na odplačilo, prodam. ® 24 063. M-7012 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), nov, prodam. Kuzma 51, ® 22 710, interna 325. M-7015 SENO PRODAM. Hamler, Janžev Vrh 49. M-7022 KMEČKI TURIZEM Anton ROŠKAR Lastomerci 25 tel. 069 60 518 se priporoča z domačo hrano in pijačo. Sprejema naročila za skupine in zaključene družbe. Redni obratovalni čas: petek, sobota, nedelja. VIDEOREKORDER SIEMENS VHS, daljinsko voden (za 5500 din) in osebni avto vvartburg, za rezervne dele, prodam. Dokležovje 5 a. M-7019 STISKALNICO ZA GROZDJE (»na prespan), leseno, prodam. Naslov v upravi Isita. M-7032 MEŠALNO MIZO SOUNDCRAFT 16/IV (25.000 din), JAMAHA DX7 (14.000 din), KASETOFON SONY, 3 glave (3.000 din), bas kitara VORICH (3000 din), WELTMEISTER CAN-TUŠ IV, vrhunska harmonika (8.000 din), naprodaj. Bistro Amadeus, Lendava, ® (069) 75 334. LE-12502 PEČ STADLER, 30.000 kalorij, za centralno ogrevanje, rabljeno tri leta, prodam. Turnišče, Štefana Kovača 104. M-7051 ETAŽNI ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO KURJAVO ugodno prodam. ® 22 762. M-7053 VRTNO KOSILNICO, novo, prodam 20 odstotkov ceneje. Vprašati v soboto in nedeljo. ® 48 041. M-7056 BARVNI TELEVIZOR, ekran 63 cm, nov, prodma. ® 23 492. M-7058 PRIKOLICO BRAKO prodam. ® 22 373. M-7060 KOPALNO KAD, školjko in plastični čoln z motorjem prodam. ®21 495. M-7064 BARVNI TELEVIZOR ISKRA prodam. ® 26 794. M-7069 APARAT ZA VARJENJE COi, 300 A, star dve leti, prodam. Jakoša, Do-manjševci 126, ® 77 812. M-7071 IRAJNOŽARNI PEČI na trda goriva prodam. (069) 87 617. M-8072 600 I vina, laški rizling, prodam. Černelavci. Gajeva II. M-7086 POMIVALNO KORITO z električnim štedilnikom prodam ali menjam za drva. ® 78 275.M-7091 YAMAHO RX-5, RITEMSKI PROGRAMER z deklaracijo fender rho-des 73, prodam. ® 23 994 — Andrej. M-7101 PEČ RERROTERM za centralno ogrevanje. 40.000 kalorij, staro 5 Id. nujno prodam. ® 22 508. M-7092 OKNO z roleto (I KO x 140), novo, prodam 40 odstotkov ceneje. Naslov v upravi lista. M-7103 BARVNI TELEVIZOR ISKRA, star dve leti, prodam tudi na dva obroka. ® 81 142. IN-17968 BAGAT VIŠNJA, v omarici, skoraj nov, nujno prodam. Prodam motor JUGO 55 z garancijo. ® 70 640.1N-17962 DVOREDNI PLETILNI STR»J SINGER z elektromotorjem (momo-matic) prodam. ® 82 269. IN-I7963 TRSNE CEPLJENKE (laški rizling beli burgundec), prodam. Cena I ddin za kos. Novak, ®8I 535, dopoldne. IN-17966 VISOKO BREJO KRAVO, kontrol A, prodam. Odranci, Na kamni W M-6963 DVA MLADA PAPAGAJA s kletko in sobno TV anteno prodam. Rakl' čan, Štefana Kovača 25. M-7009 DVE KRAVI, ena breja osem mese' cev, druga s teletom, kontrola A, Pr0' dam. Sapač, Skakovci 17. M-7055 . MLADEGA OVČARJA, koruzo v nju, gume 135 X 13, prodam. D«®3' jinci 26, Cankova. M-7084 NESNICE, MLADE JARČICE,J?' SME HISEX, rjave, iz kooperacije reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cena#-Vsak, ki kupi 10 jatčic, dobi eno za stonj. Naročila sprejema in daje vs6' informacije: Gostilna Anice Benčec. Bakovci, Prečna 6 a. ® 76-070-MM RTV TEHNIKA Jože ŽIŽEK, Lenart, Nikova 2 Izdelujem in obnavljan1 vse vrste barvnih ekranov, z montažo, po zelo ugodni ceni. tel. 062 724 339 NESNICE, MLADE JARČICE, J*' SME HISEX, rjave, iz kooperacijsK reje, opravljena vsa cepljenja, pr^' jamo po ugodnih dnevnih cena«1-Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno z3' stonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, @ 24-393, pri Gradu P3 sprejema naročila Dragica Bokan, Grad, @ 77-686. M-MM kupim BUKOVA ALI GABROVA ORV*j 12 m3, kupim. Franc Šnepf, Sebebor 44. M-7000 TRIER za čiščenje zrnja, dobro °/ njen, kupim. ® zvečer: 48-409- W 7062 PLINSKI ŠTEDILNIK KEKEC k«' pim. ® od 7. do 12. ure ali od 14." 18. ure. M-7068 zaposlitve DVA KV ZIDARJA in dva delav^ sprejmem v redno delovno razmer) ' Dam visok OD in brezplačno vanje. Gradbena obrt Recek, Ob niškem potoku 7, 62341 Limbuš. MM NATAKARICO zaposlim. Bistm Amadeus, Lendava, @ (069) 75-33 ■ LE-12503 fl|4 14-DNEVNO DELO PONUD*^ MOŠKEMU (za barvanje ograje) ’"' formacije: Murska Sobota, Ivana K genta 29. M-7064 POŠTENO GOSPODINJO iščen>° ® 24-750. M-7076 NATAKARICO ali dekle z veseU^ do dela v gostinstvu sprejmem. KLEMENT, Murska Sobota, Len' davska 41. M-7112 , DELO IN DELOVNA OPRAVILA-. Imate osebni avtomobil, ambicije, vljenjske cilje ter dve uri časa na da ’ potem se dobimo 12. marca 1990 o 20. uri v hotelu Diana, kavarna, /*' Sobota. Pričakuje vas Tehnounm^ Ljubljana, s svojim programom n področju ek. marketinga. Pridite ’ bodite uspešni. Možnost pogodben ga in profesionalnega dela. M-70/^ razno IZDELUJEMO STREŠNO OPEK°’ montažne strope in nosilce, po na^ Čilu. Ignac Horvat, ® (042) 41-664’ M-6770 ROLETF. IN ŽALUZIJE izdeluje"10 v več barvnih odtenkih in montiram0-®061 722-645. M-6628 STRAN 22 VESTNIK, 8. MARCA 19^ bralci Wd0 Pokličite gospodarskopropagandno službo VESTNIKA, MEDIJA SEVEROVZHODA, po telefonu: (069) 22 403 ali 21 064 ali nam sporočila pošljite na naslov: VESTNIK, gospodarskopropagandna služba, 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA 'Ilih ZAHVALA V 89. letu starosti nas je za vedno zapustil naš oče, dedek, pradedek in brat Janez Vidonja iz Nuskove PREKLIC! Preklicujem veljavnost maturitetnega spričevala, izdanega leta 1984 na Srednji zdravstveni šoli v Rakičanu. Rastko Kodela, Radenci, Gregorčičeva 37. GR-13544 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku, pevcem in govorniku GD. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta Marija Erniša iz Tešanovec Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, posebno Kučanovim, znancem in vsem za številno spremstvo na njeni poslednji poti, za darovano cvetje in za izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — hvala! ŽALUJOČI: VSI NJENI PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjige št. 6897-3, izdane pri H KS Gor-nja Radgona. Oto Tropenauer, Leša-ne 46. GR-13545 Komisijska prodajalna BAZAR v Gornji Radgoni sprejema v komisijsko prodajo TEHNIČNO BLAGO, AKUSTIKO, STARINE. TELEFON (069) 74-227, PARTIZANSKA 46. Četudi v grobu zdaj počivaš, med nami živ si, kot si bil, saj vso ljubezen in dobroto si za nas izlil. V SPOMIN 9. marca mineva eno leto globoke žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in svak SAMSKI UPOKOJENEC z lastno urejeno hišo želi spoznati žensko, staro do 57 let. Ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod šifro »56«. M-6981 ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil mož, oče, stari oče in brat Mihael Ficko iz Moravskih Toplic Kranjčeva ulica 14 Ob boleči izgubi moža se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in za sv, maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. patru Stanku in g. Makotru za tolažilne besede, pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in kolektivu Kroja. Žalujoči: vsi njegovi ŠE VEDNO SE PRIPOROČA kurivo PREVOZ Bojan Jakšič, Gornja Bistrica 51, Premog po zelo ugodni ceni vam pripeljemo na dom. Natočite,lahko tudi po telefonu: 069 70-106. FRIZERSKO POMOČNICO ZAPOSLI FRIZERSKI SALON FRIDA KARBA RADENCI PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 38057-6, izdane pri H KS Pa-nonka Murska Sobota. Dragica Serdt, Nuskova 16. M-6990 Alojz Horvat iz Kroga Za teboj je ostala velika praznina, a v naših srcih neizmerna bolečina. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje da se nikoli več ne vrneš. Hvala vsem, ki se ga spominjate s cvetjem in prižgano svečo. V globoki žalosti tvoji najdražji Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata, odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena pratka. (F. Prešeren) N SLOVO DOBRI PRIJATELJICI IN VAŠČANKI PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala Osnovne šole Puconci, izdanega leta %5/66. Olga Zver, Lendava, Trg Ljudske pravice H. 1N-16434 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Gostinske šole Radenci, iz-danega leta 1982. Franc Maloh, Ptuj, Jadranska 4. M-7028 Gostilna KRIŽAN Spodnja Ščavnica 20 tel. 069 60-515 vas vabi na kosila in pice. Vsak petek in soboto glasba. PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na CPŠ v Murski Soboti za šolsko leto 1978/1979. Stanko Janko, Salovci 18. M-7108 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je po krajši bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in brat Emi Sinic KOLEKTIV ŽENA PUŽEVCI Franc Pečuh iz Bunčan 35 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, šopek rož mi prinesite, in večni mir mi zaželite. V SPOMIN 13. marca 1990 mineva nepozabno leto, polno žalosti in bolečine, odkar si brez slovesa zapustila naš dom, draga hčerka in sestrica Natalija Zver iz Nedelice Tarn, kjer si ti,'ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. Žalujoči: mamica, očka, bratec in sestrica ZAHVALA V 69. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast Jože Pušenjak iz Lukavec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, posebej še sosedom za pomoč. Hvala vsem, ki ste njegov prerani grob zasuli s cvetjem in venci, ga Pospremili na njegovi zadnji poti ter darovaji za sv. maše. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa ob odprtem grobu ter gasilcem za pomoč in spremstvo. Vsem še enkrat —• hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Marjan, sinova Jože in Stanko z družinama ter hčerka Cvetka z družino. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, v dobrodelne namene in svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Kapunovi, medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem, predstavniku KS za besede slovesa ob odprtem grobu, GD za pomoč in spremstvo, družinam Šijanec, Jelen, Svetlik, Antolič, Bolkovič in Šrajner, DO Mura — Oblačila vzdrževanje in DO Križevske opekarne, tov. Ivanu Horvatu za odigrano Tišino. Bunčani, 26. 2. 1990 Žalujoči: žena Marija, sinova Anton in Franc z družinama, sestri Jožefa in Frančiška z družino Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpela sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 49. letu starosti je kruta bolezen iztrgala iz naše sredine drago mamo, staro mamo, hčerko in sestro Heleno Celec-Kutošovo Ilonko iz Pečarovec 29 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom' prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence in za sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni pre-• rani zadnji poti. Hvala g. župniku Frideriku Gumilarju in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se sodelavcem infekcijskega oddelka bolnišnice za pomoč in lajšanje bolečin v času njene težke bolezni Za hvala tudi sodelavcem otroškega oddelka bolnišnice v Rakiča nu in sodelavcem UNZ Ljubljana Zahvaljujemo se govornikom za poslovilne besede godbeni kom iz Bakovec ter prof. Zrinskemu za odigranoTišino Žalujoči: mama, hčerka Mira, zet Bela, vnukinja Ines sin Dušan z Darjo, prijatelj Stefan iz Avstrije in drugo sorodstvo Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 66. letu starosti nas je po daljši bolezni zapustila draga žena, mama, babica in prababica Ema Sinic roj. Horvat iz Puževec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter znancem, ki sojo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku, govornici KS in pevcem žalostink. Žalujoči: mož Štefan, sinova Štefan in Alojz z družinama ter hčerka Irena z družino Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe, dragi mož in oče, ni. da bi skupaj še bili. V SPOMIN Boleč je spomin na 6. marec, ko mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, zet, stric in svak Ignac Recek iz Žižkov Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih živi in nihče ne ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate, obiskujete njegov prerani grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Ustnik. 8. marca 1990 STRAN 23 v besedi in sliki ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA PRELOŽILI RDEČE ŠTEVILKE SKUPŠČINA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE V LENDAVI Sicer je prav, da srbska gospodarska blokada ni šla mimo skupščine občine Lendava, torej so se delegati seznanili s posledicami (najmanj 12,5 milijona dinarjev škode), vendar je ta točka dnevnega reda nekako obvisela v zraku, kajti ni bilo »nadgradnje«. Tik pred zasedanjem so namreč umaknili z dnevnega reda »informacijo o tekočih aktivnostih za uresničevanje programa ekonomske reforme in ukrepov za njegovo realizacijo v letu 1990«. Vzrok: podaljšan rok za predložitev zaključnih računov za lansko leto. In posledica te »ugodnosti«? Še vedno ni znano, kakšne številke se bodo izšle, čeprav se neuradno ve, da bo veliko rdečih. So pač novi predpisi, ki ne dovoljujejo več krojenja bilanc (vnašanja podatkov, ki bi bili ugodnejši). Po drugi strani pa je res, da na slabše ekonomske učinke (dobiček) vplivajo tudi obremenitve gospodarstva, zato predlog Gustija Horvata, ki je »gor držal« zbor združenega dela, ni niti bogokleten: še bolj je treba udariti po tistih, ki bojkoti- KLJUČAROVCI Volilci nimajo pravega interesa Minuli teden je bil v Ključarov-cih zbor volivcev, na katerem so določali delegate v zbore skupščine občine, zbore republike ter predsednika in člane predsedstva SR Slovenije. Zbora se je udeležilo le 14 volivcev. Na zbor so prišli tudi trije gostje, in sicer Ignac Kovačič za ZKS-Stranko demokratične prenove Ljutomer, Ozvald Tučič za Socialistično zvezo in Jože Slavič za DEMOS. Vsi trije so na kratko predstavili programe strank, ki so jih zastopali, in ugotovili, da so si programi precej podobni. Vsi obljubljajo lepše in boljše življenje. Ignac Kovačič je v imenu ZKS-SDP predlagal, naj se na listo kandidatov za člane Predsedstva SR Slovenije uvrsti še Boštjan M. Zupančič, za predsednika Predsedstva pa poleg Jožeta Pučnika še Milan Kučan, ki je na kandidaturo že pristal. Predstavil je tudi delegate za republiški Družbenopolitični zbor za Pomurje: Boža Kuhariča, Gustija Grofa, Ernesta Eorya, Franca Štiha in Jožeta Fariča. Za DPZ Skupščine občine Ljutomer pa so iz 3. volilne enote v občini, ki zajema krajevne skupnosti Križevci, Veržej in Logarovci-Ber-kovci, med kandidati Jože Roškar, Alojz Novak, Andrej Fras, Drago Colnarič, Alojz Kosi in Olga Antič. Ozvald Tučič je predstavil kandidate za republiški DPZ, kot jih je predlagala Socialistična zveza Ljutomer. Iz KS Križevci so to: Ljubica Gašparac, 'Ozvald Tučič in Jože Slavič. Za občinski zbor krajevnih skupnosti pa ta organizacija iz KS Križevci predlaga Slavico Kolbl in Jožeta Kosa. Jože Slavič — DEMOS Ljutomer — je dejal, da je kot prva pripravila svoj program Kmečka zveza, v njem pa obljubila samo tisto, kar je tudi uresničljivo. Kmetov je v naši vasi kar nekaj, zato ne smejo stati ob strani, ampak tudi sodelovati pri odločanju. V nadaljevanju so navzoči s tajnim glasovanjem dali podporo posameznim kandidatom, potem ko je delovno predsedstvo preštelo glasove, pa jih je delovni predsednik Ivan Vrbnjak seznanil z izidi. Ko so volivci izrazili zaupanje kandidatom, ki so bili na volilnih seznamih, so razpravljali še o krajevni problematiki. Beseda je tekla o sredstvih, ki so iz krajevnega samoprispevka namenjena za vas Ključarov-ci, o pokritem avtobusnem postajališču, o divjih smetiščih, kupih gramoza na neasfaltiranih cestah, ki jih nihče ni razgrnil ter o drugih perečih vprašanjih, ki tarejo vaščane. V vaški odbor so izvolili še dva nova člana, saj je le-ta na svoji zadnji seji sklenil, da se bo razširil. Nova člana odbora sta Emil Osterc in Drago Bibianko. Lidija Kosi rajo slovenske izdelke! Konkretno: poleg prispevkov za razvoj Kosova je treba prenehati nakazovati denar še za druge nerazvite in ga usmeriti na naše nerazvito območje! Na uho naj povemo, da bo to mogoče, ko bomo imeli konfederacijo, za zdaj pa bo uspeh, če bomo lahko izpeljali (brez blokiranja republiškega proračuna) sklep, ki se nanaša na Kosovo. Delegati skupščine občine Lendava so v nadaljevanju zasedanja sprejeli sklep o razdelitvi denarja, ki ga dajejo podjetja za programe krajevnih skupnosti. Vsota je precej manjša, kot so prvotno načrtovali za lansko leto, saj obveznosti poravnavajo le nekatera podjetja, pa so si zato delegati zastavljali vprašanje, kakšne so lahko sankcije do ignorantov. Naš odgovor je: moralne! Po domače povedano: »šinfanje«. Ker pa to ne bo vžgalo, bodo najbrž začeli deanr zbirati na podlagi kakega drugega akta. Najprimernejša bi bila neposredna vlaganja. Š. S. POZIV___________________ »VEVROPOBREZOVIR« ZKS — SDP Pomurja poziva vse občane na shod v protest proti nameram za razširitev obmejnega pasu s 100 na 1000 metrov. Protestni shodi bodo v petek, 9. marca 1990 od 16.00 do 18.00 na mednarodnih mejnih prehodih v Pomurju. ZKS — SDP Pomurja Pred Blagovnico v Murski Soboti se mimoidoči z zanimanjem ustavijo ob pultu priložnostne prodaje. Helena Gregor (skrajno levo) z veliko domiselnosti poskrbi, da se na pultu zvrstijo ustrezni izdelki oziroma darila, po katerih kupci radi posežejo ob najrazličnejših priložnostih. Na fotografiji lahko vidite, kaj so ponujali za pusta, na današnji stojnici pa lahko izbirate med prikupnimi darili za dan žena, potem pride velika noč in drugi pomembni dnevi. Helena vodi tovrstno prodajo, ki se zelo dobro obnese, saj so ljudje pripravljeni kupiti domiselna in ne predraga darila, ki jih Helena izbere in pripravi z vseh oddelkov Blagovnice. Foto: A. Abraham Tekst: LK sekumd V nedeljo, 18. februarja, smo vam na radiu zastavili »težko« uganko, saj smo dobili le 160 odgovorov. Med pravilnimi, to so tisti, na katerih je pisalo, da smo v Vestniku objavili 16 programov zvez in strank, smo izžrebali Majdo Pušenjak iz Žihlave 22, Videm ob Ščavnici. Nagrajenki gredo seveda iskrene čestitke, nagrado pa lahko dvigne na uredništvu. Minulo nedeljo, 4. marca, pa smo zastavili naslednje vprašanje: V Vestniku št. 8 smo se na veliko razpisali o šolstvu. Tej temi smo namenili tudi aktualno temo. Povejte, koliko gimnazij bomo predvidoma ponovno imeli v Pomurju? Odgovore pošljite na kuponu, ki je objavljen v tej številki in ima zaporedno številko 5, prilepiti ga morate na dopisnico. V žrebanju bomo upoštevali pravilne odgovore, ki bodo prispeli v uredništvo do srede, 14. marca 1990. Dopisnico naslovite na Vestnik (Radio) Murska Sobota, Titova 29, 69000 M. Sobota in pripište: za 10 sekund. Žal smo v tako globoki gospodarski krizi (in politični povrhu!), da je (bo) marsikdo zadovoljen (srečen), če bo ohranil zaposlitev. Pripravljen se je zadovoljiti še s tako mizernim osebnim dohodkom, samo da vsak nekaj kane. Bolje nekaj kot nič! Te misli so me spremljale na skupščini občinske organizacije ZSS v Lendavi, kajti na njej so govorili v glavnem poklicni politiki (referat predsednice Marije Dobrijevič, pojasnjevanje o novem sindikatu Milan Utroše, apeli predsednika izvršnega sveta Jože Kuronje, »pozdravna« nagovora sekretarja ZKS-SDP Leona Alta in predsednika Socialistične zveze Marjana Žerdi- Člani Lovske družine Mlajtinci urejajo nekdanji glinokop v Nemčavcih, ki ga uporabljajo za vzgojo in razrast rac mlakaric. Zaradi prometne varnosti in lepšega videza so lovci izvedli akcijo in posekali drevje deset metrov ob cesti. Načrtujejo, da bodo ob robu ceste v dogovoru s cestnim podjetjem nasadili živo ograjo z visokimi smrekami. Dela so opravili po navodilu strokovnjaka Lovske zveze Slovenije, ki se ukvarja z vzgojo male divjadi. Foto: F. M. Liberalci o Štajerski pomladi, obmejnem pasu... Predvolilne strankarske predstavitve so v polnem teku — Gornjeradgonski zsms-ievci s tajnim glasovanjem potrdili liste za občinski DPZ — Vključili se bodo v akcijo Štajerska pomlad 90 Gornjeradgonska občinska organizacija ZSMS-liberalne stranke šteje trenutno 131 članov. Pred dnevi se jih je kakšnih 30 zbralo v prostorih zadružne dvorane v Gornji Radgoni na konferenci, na kateri so predstavili svoje »adute« za občinski družbenopolitični zbor. S tajnim glasovanjem so člani soglasno potrdili naslednje kandidate. V volilni enoti, ki jo sestavljajo KS Apače, Stogovci in Gornja Radgona, je nosilec liste Drago Horvat. Poleg njega so na listi še: Miha Strah, Marjan Volf, Tatjana Zagorc, Rada Vukotič, Boris Pernat in Zdravko Gorički. Danilo Tirš je nosilec liste v volilni enoti, v katero spadajo KS Radenci, Kapela in Črešnjevci — Zbigovci. Na listi so še Tatjana Petek, Stanko Babič, Leonida Hofman in Jožica Verbančič. KS Videm, Negova, Spodnji Ivanci, Spodnja Ščavnica predstavljajo tretjo volilno enoto, v kateri ZSMS kandidira naslednja imena: Marica Fleisinger (nosilka liste), Andrej Fišinger, Alenka Kurbus, Albina Hrašovec in Rudi Vamberger. Nosilci listin so na konvenciji predstavili tudi svoja stališča, ki jih bodo zastopali, če bodo izvoljeni v občinsko skupščino. Najprej se bodo lotili ekoloških problemov, ki jih je v občini kar veliko, od farme v Podgradu do lagun z gnojnico v Apaški dolini. Radgonski liberalci so protestirali Kako do 500 mark? na .. .). Že tako skromno razpravo (delegati Elektromateriala, Indipa, Železniške postaje, Zdravstvenega doma) je predsedujoči moral prekiniti, da bi ujeli čas za volitve novih članov občinskega sindikalnega sveta oziroma panožnih sindikatov. Tik pred 14. uro so jih izvolili 29 in še novo nepoklicno predsednico Elizabeto Horvatovo. Upati je, da bodo po določenem času tudi njeno zav- KULTURA KORAK PRED POLITIKO? Med Mursko Soboto in Sombotelom poteka živahna kulturna izmenjava na vseh področjih kulture (od dediščine do umetnosti) že dlje časa in tako lahko delavci v kulturi in ustvarjalci z zadovoljstvom ugotavljajo, da so korak pred politiko, ki šele zadnje čase drzneje stopa v svet prek domačih meja in ograd. Tako je menil med drugim na odprtju razstave 9. jugoslovanskega bienala male plastike v Sombotelu na Madžarskem Sergij Pelhan, predsednik Programskega sveta za kulturo Slovenije, ki je v sombotelski galeriji v petek zvečer tudi dejal, da »je za likovne ustvarjalce svet brez meja, kakor tudi prava umetnost nikoli ne pozna nikakršnih meja. Zato ni naključje, da imamo zdaj tu na ogled malo plastiko, saj je le-ta doma prav na tem delu Evrope; Od Padove, prek Slovenije, Hrvaške, Vojvodine in do Budimpešte. Odpiranje sveta, ki smo mu dandanes priča na vseh področjih, pa ni samo pozitivno. Narodi iz Vzhodne Evrope bi se morali tega posebej zavedali, saj jih slepo zgledovanje ni daleč pripeljalo. Povezovanje Zahoda ima svoje čeri tudi za kulturo, zato posnemajmo le tisto, kar je vredno; na primer posameznika in njegove človečanske pravice, delavnost in še bi lahko naštevali. Slepo hlastanje po materialnih dobrinah — denarju, pa lahko ima tudi slabe učinke. Namesto da bi nam dajalo najboljšo preteklo in sedanjo literaturo ter glasbo, polnijo, dopolnjena z reklamo, človeškega duha z nevredno ceneno plažo, ki nima nobene zveze s stvarnostjo, sadističnimi fantazijami, katere stežka prebi- proti uvedbi tisočmetrskega obmejnega pasu. Če bi ga sprejeli, bi to pomenilo, da bodo praktično vse mesto Gornja Radgona in drugi kraji spadali v to območje. Ob tem pa jih skrbi še nekaj. To so ceste. Pomurski zsms-jevci se priključujejo akciji Štajerska pomlad 90, o kateri so se pred dnevi dogovorili v Celju. Če do 15. marca ustrezni republiški organi ne sprejemajo ustreznih sklepov, oziroma ne Temelj najbliže stečaju Temelj Cankova, Graditelj—Komuna Beltinci in Panonija Murska Sobota so podjetja, ki jim trenutno kaže v soboški občini najslabše. To je potrdila tudi razprava na torkovi seji izvršnega sveta, na kateri so obravnavali analizo možnosti za ureditev razmer v teh kolektivih. Kot so ugotovili, za cankovski Temelj, ki zaposluje okrog 70 delavcev, skoraj ni druge rešitve kot stečaj in temu je precej blizu tudi 135 zidarjev, keramičarjev, mizarjev in drugih zaposlenih v podjetju Graditelj—Komuna. Še prej pa morajo pripraviti sanacijski program, ki bo morda nakazal pot iz krize. V zadnjem času pa so si eni in drugi gradbinci zelo zapravili ugled predvsem z nespoštovanjem pogodbenih rokov, vodstvi pa nista pokazali dovolj poslovnega smisla. Tudi Panonija je v dokaj težavnem položaju, saj se ji obeta izguba za lani v višini 2.200.000,00 dinarjev, vendar obstajajo možnosti za pridobitev sovlagateljev iz tujine (kredit) in tudi LB Pomurska banka je pripravljena sodelovati pri sanaciji. Jože Graj zemanje tako ugodno ocenili kot so dosedanje delo Marije Dobri-jevičeve, ki odhaja nazaj v združeno delo — Imo Lendava. Na skupščini so sprejeli programske usmeritve za prihodnje delovanje. Ne bom jih navajal, ker jih je preveč. Nekaj je tudi takih, s katerimi (nalogami) se bodo namesto sindikatov morali spoprijeti delegati republiške skupščine. Naloga, ki pa jo je treba izbojevati že danes, pa je vsekakor nemoteno izvajanje dosedanjih pridobitev sindikata: brezplačen prevoz na delo in z njega ter regresirana družbena prehrana. So namreč podjetja, ki skušajo zniževati stroške pri teh izdatkih. g. Sobočan va in le na pol kulturna oseba. Vsekakor je res, da materialno bogata družba ne pomeni tudi kulturno bogate. Kakorkoli že, na kulturni politiki je, da s tenkim posluhom zazna prave kulturne vrednote, jim omogoči razvoj doma in srečavanje s svetom.« Tako torej Sergij Pelhan. Daje čas, v katerem živimo, bolj prežet s kulturo kot politiko in da tudi kulturni hrami niso več oaze, v katere zbežijo umetniki in občudovalci njihove ustvarjalnosti, pa je potrdila udeležba v delegaciji iz Murske Sobote. Umetnik je bil le eden (pa še ta iz Beograda), sicer pa so jo sestavljali: Vlado Kerec (podpredsednik soboškega izvršnega sveta zadolžen za družbene dejavnosti), Branko Mernik (direktor Kulturnega centra Moško Kranjec), Ivan Obal (predsednik občinske Zveze kulturnih organizacij v Murski Soboti) ter Jože Vild. Akademski kipar Ferenc Kiraly iz Lendave (ki tudi razstavlja na bienalu) in njegova žena, akademska slikarka Suzanna Kiraly-Moss, sta v Sombotel prišla naključno — tako da sta nadaljevala pot iz Monoštra v Porabju, kjer so v istem popoldnevu odprli njuno razstavo slik in skupltur. Brigita Bavčar odgovorijo, kako bo z gradnjo ceste Lendava—Koper, bo ZSMS organizirala shode po vsej Sloveniji. Tudi v Gornji Radgoni bodo organizirali podpisovanje peticije, ki jo bodo 21. marca na shodu dali predsedniku občinske skupščine. Zahtevali bodo izredni sklic republiške skupščine in celovito obravnavo problematike cest in infrastrukture nasploh. S. E6ry Teden boja proti raku Usi vemo, da obstajajo t ozračku ozonske luknje, da pada na nas kisli dež, da onesnažujemo zemljo, reke, jezera m morja. Pa se vprašajmo, kdo je kriv za takšna stanja. Gotovo ljudje'. Najrazvitejši ali najbogatejši s svojimi izdelki in interesi onesnažujejo zemljo, vode in zrak. Nasprotno pa siromašni, če so informirani, ne morejo kupiti sodobnih tehničnih pripomočkov zaradi visokih cen, da bi preprečevali onesnaževanje. In kako je pri nas? Kakšen zrak vdihavamo, kakšno vodo pijemo, kako se hranimo? Prek televizije lahko vsak dan izvemo. kakšen zrak vdihavamo-Vse površinske vode so bolj ah manj onesnažene. Postopno ze onesnažujemo podtalnico. Kako se hranimo? Nepravilna-pravilno, zdravo in nezdravo Kaj menijo strokovnjaki o vplivu naše hrane in načinu prehranjevanja na zdravje id nastanek raka. Z zdravo hrano in pravilnim prehranjevanjem lahko za tretjino zmanjšamo zbolevanje za rakom Pre' bavil (širokega črevesa, želodca, trebušne slinavke in jeter), sečil, rodil, pljuč in levkemije- Zdravje ogroža premastna, prekalorična. preslana, preža-činjena, slabo pripravljena, prepečena, onesnažena, postana ter hrana brez dovoljšnjih količin vitaminov C in A. Tud' zaščitna sredstva rastlin lahko vplivajo na pojavljanje raka- Alkohol znižuje odpornost organizma in s tem vpliva na na-: stanek raka. Zato strokovnjaki svetujejo: — Izogibajmo se debelosti- la vpliva na nastanek raka dojke, maternice. debelega črevesa, posebno če normalno telesno težo prekoračimo za štirideset in več odstotkov. — Pretirano mastna hrana vpliva na raka debelega črevesa, prostate in dojke. Priporočajo uporabo olja. — Živila, bogata z vitaminom A preprečujejo nastanek raka r gdu. pljučih, požiralniku. Živila, bogata z vitaminom C, pa preprečujejo nastanek raka na požiralniku in želodcu. — Povrtnina, kot so zelje-ohrovt, cvetača, repa zmanjšujejo nastanek raka na prebavilih in dihalih. — Živila, bogata s celulozo (OP ganska spojina rastlinskih celični sten) preprečujejo nastanek rak na debelem črevesu. — Uživajmo čim manjše količine alkohola. Čezmerno pitje alkohola. spremljano s kajenjem. P° spešuje nastanek raka ustne volt' ne. grla, požiralnika, jeter, trebu šne slinavke in dojke. — Uživajmo čim manj prekajenega mesa, ki povečuje nastanek raka požiralnika in želodca. — Sicer pa naj vsebuje naša hrana dovoljšnje količine beljakovin živalskega porekla, raznovrstnih povrtnin. zelenjave in sadja- Naš boj proti raku bo uspešen leče bomo sodelovali vsi! mag. dr. Štefan GRUŠKOVNJAH KMETJE ZA KMEČKO ZVEZO Kot so pokazali zbori volil°eV krajevni skupnosti Cankova, ima n J večjo podporo med prebivalstvom ga dela Goričkega kmečka zveza, je glede na pretežno kmečko preb«* stvo tudi razumljivo. Poleg zborov volilcev so te dm z posleni tudi z urejanjem ceste Dom jinci—Topolovci —Krašči, ki naj Cankovsko bolje povezala s krajev skupnostjo Pertoča; s svetom pa te.j fonija. Kajti čeprav živijo °b. j’ ljudje s tega območja niso imeli .te fonskih zvez. Poleg telefonov pa Je pereč problem tudi vodovod ozir° oporečna voda, ki je zlasti v p°*et° dneh povzročala epidemije in nep^ trebne okužbe. Kot kaže, bo v prih0 nje drugače. hb