Poslovanje za obdobje januar - september 1975 PREGLED EKONOMSKEGA REZULTATA PO TOZDIH ZA JANUAR - SEPTEMBER 1975 Tkanina Metlika Konfekcija Celotni doh. 336,706.225,35 84,820.682,84 131,633.291,38 Porab. sred. 261,457.947,65 62,081.224,76 111,077.234,05 Dohodek 75,248.277,70 22,739.458,08 20,556.057,33 Pog. obvez. 5,112.320,45 5,875.854,74 6,246.988,52 Zak. obvez. 5,291.150,97 1,298.903,24 2,626.084,16 OD 38,174.988,75 11,292.780,89 25,628.407,08 Drugi os. prej. 492.318,70 173.875,85 403.270,10 Prisp. iz doh. 3,853.245,75 448.154,28 Kor. meh. odd. do 30. 6. 1975 -191.981,00 + 191.981,00 Ostanek 22,132.272,08 3,649.889,08 -14,156.711,53 Strešnik Trgovina Skupne sl. Skupaj 20,791.670,89 35,685.818,05 30,296.880,79 639,934.569,30 16,154.594,37 29,346.856,30 16,927.125,78 497,044.982,91 4,637.076,52 6,338.961,75 13,369.755,01 142,889.586,39 558.647,28 971.368,42 141.384,05 18,906.563,46 308.620,36 277.471,36 991.651,35 10,793.881,44 3,026.096,91 2,596.387,55 11,055.670,65 91,774.331,83 39.678,30 88.734,70 452.785,10 1,650.662,75 — 392.235,61 — 4,693.635,64 704.033,67 2,012.764,11 728.263,86 15,070.511,27 il. Analiza poslovanja podjetja v obdobju januar — september 1975 iz stabilizacijskega programa podjetja. Zaostreni pogoji gospodarjenja v letošnjem letu in znižanje realnih zaslužkov prebivalstva so v letošnjem letu vplivali na Ta številka našega glasila je zadnja v letošnjem letu. Prav je, da se izdajateljski svet poslovi od svojih dopisnikov in od vas, dragi bralci. Posebno še zato, ker se od vas hkrati poslavljata odgovorni urednik glasila in predsednik izdajateljskega sveta, ki sta to delo opravljala v letu 1975, v času, ko sta urednik glasila Miha Gošnik in predsednik izdajateljskega sveta Andrej Po črvina bila na odsluženju vojaškega roka. Prvi se je že vrnil in bo spet prevzel urejanje glasila, drugi pa bo prevzel svoje delo predsednika izdajateljskega sveta takoj po vrnitvi iz vojske. Bili smo brez vsakršnih izkušenj, ko smo prevzeli to dodatno delo — pa vendar so vse številke izšle brez zamude. Izdajateljski svet se je sestajal redno, trudili smo se, da vsako številko, ki je izšla, kritično ocenimo in določimo vsebino za novo. Vpeljali smo tudi nekaj novosti, s katerimi smo želeli dati večji poudarek tako obliki, kot tudi vsebini posameznih prispevkov. Trudili smo se za razširitev kroga dopisnikov. V tem nismo imeli uspeha - ljudje \_______________________ dosežene poslovne rezultate. Povpraševanje po izdelkih tekstilne industrije je pričelo padati že v lanskem letu, še posebno problematično stanje pa je zabeleženo letos, kar je povzročilo porast zalog tekstilnih izdelkov v Sloveniji za 38 %. V se še vedno ne zavedajo, da je to naše glasilo in da je od nas vseh odvisno, ali bo glasilo odigralo svojo vlogo v procesu medsebojnega obveščanja v združenem delu. V dvanajstih številkah našega glasila smo objavili skupno 213 prispevkov, ki jih je napisalo 60 avtorjev. Če povemo, da je 35 avtorjev napisalo le po 1 prispevek in 8 avtorjev po dva prispevka, ostalih 162 prispevkov pa je napisalo 17 avtorjev, potem ne moremo biti zadovoljni. Debli smo kot amaterji, ob svojem rednem delu. Učili smo se na bstnih napakah in po naših najboljših močeh skrbeli, da je gbsilo izhajalo brez zastojev. Zavedamo se, da bi lahko bilo bolj pestro, če bi bilo več dopisnikov; tako pa so bili čbni izdajateljskega sveta primorani, da so morali pogosto mašiti luknje s čbnki, ki so jih napisali sami. Prepričani/smo, da bodo samoupravni organi sprejeli predlog komisije o boljšem načinu obveščanja debvcev v združenem delu in da bo tako naše gbsilo pod strokovnim urejanjem tovariša Gošnika boljše. ODGOVORNI UREDNIK zadnjem tromesečju predvidevamo ponovno znižanje prodaje tkanin in konfekcijskih izdelkov ob istočasnem porastu stroškov proizvodnje, kar bo še močneje vplivalo na poslovne rezultate letošnjega leta. Kratek pregled nekaterih podatkov o poslovanju podjetja za obdobje januar — september 1975: Dosežena proizvodnja se je v primerjavi z lanskim letom povečala v tozdu Tkanina za 5 %, v Konfekciji za 16%, v Strešniku za 16 %, v Predilnici Metlika za 17 % in v Trgovini za 39 %. Kljub temu pa sprejete planske obveznosti niso v celoti izpolnjene. Proizvodnja tkanin zaostaja za planirano za 4 %, proizvodnja konfekcije za 11 %, proizvodnja preje v Metliki za 11 %, proizvodnja strešnikov za 5 % in prodaja trgovskega blaga v lastnih trgovinah za 1 %. Prodaja se je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem povečala: Tkanini za 5 %, pri konfekcijskih izdelkih za 27 %, v Strešniku za 8 % in pri realizaciji trgovskega blaga za 39 %. Pri analizi izvoza smo ugotovili, da po dinamiki izvoz v prvih devetih mesecih zaostaja za planom, vendar pa bo plan izvoza do konca leta v celoti realiziran. Predvidoma bomo izvozili 20 % od skupne prodaje tkanin in 40 % od skupne prodaje konfekcije. Vrednost izvoza se bo povečala od 3,453.000 dolarjev v letu 1974 na okoli 4.500.000 dolarjev v letošnjem letu ali za 31 %. Planirani fiksni stroški din 254.981.000 so doseženi 65-% ali za 5 % manj od predvidene dinamike. Pri preračunu fiksnih stroškov na doseženo izvršitev plana proizvodnje je letni plan izvršen 70,5-%, kar pomeni, da nismo dosegli večjih prihrankov pri stroških poslovanja. Z upoštevanjem dosežene proizvodnje na planirano proizvodnjo so fiksne stroške presegli tozd KONFEKCIJA, tozd PREDILNICA Metlika, tozd STREŠNIK. Še slabše stanje je, če fiksne stroške preračunamo na izvršitev plana prodaje. Iz pregleda rezultata za obdobje januar-september 1975 je razvidno, da planiranih postavk nismo realizirali. Letni plan je dosežen v odstotkih: celotni dohodek 68 %, porabljena sredstva 70 %, dohodek 64 %, pogodbene obveznosti 72 %, zakonske obveznosti 60 %, osebni dohodki 69 %, ostanek dohodka 37 %. Glavni vzroki za nižjo izvršitev letnega plana ekonomskega rezultata so: 1) Zaostajanje prodaje pri tkaninah in konfekciji za predvideno prodajo, kar je vplivalo na znižanje proizvodnje posebno še v III. tromesečju. 2) Slabša struktura prodaje, kar se kaže v večjem izvozu, kjer je realizirana neugodna prodajna cena. 3) Odpis terjatev za okoli 4.000.000 din. 4) Visoki komercialni popusti pri razprodaji starih zalog v Konfekciji in zaradi padca povpraševanja v tozdu TKANINA. 5) Na slabše ekonomske rezultate so vplivali tudi nekateri drugi razlogi (naraščanje bolniških odsotnosti, premajhna angažiranost v nekaterih organizacijskih enotah, neustrezen sistem planiranja in spremljanja proizvodnje, slaba delovna disciplina in osebna odgovornost). 6) Visok porast nekaterih stroškov poslovanja (režijski material, rezervni deli, transportne storitve, stroški sejmov, katalogi, regres za prehrano (Nadaljevanje na 3. str.) ! Previharili smo tretje leto Poslovanje za obdobje januar - september 1975 (Nadaljevanje s 2. str.) med delom, obresti od kreditov, bančni stroški). Na porast so vplivale podražitve, posebno pri rezervnih delih in pa prekomerna poraba. Cene tkaninam in konfekcijskim izdelkom se niso povečale že od decembra 1973. V letu 1974 so se cene surovinam povečale za okoli 100%, v letošnjem letu pa so se cene ustalile. Nabavne cene barvam in kemikalijam so v stalnem porastu (letno tudi do 50 %). Oskrba s surovinami, barvami in kemikalijami je vezana na nove devizne predpise. Zaradi povečanega izvoza je oskrba zadovoljiva. V letu 1973 je začel veljati zakon o zagotavljanju trajnih virov obratnih sredstev (izračun investicijske sposobnosti). Po izračunu je bilo za leto 1973 podjetje investicijsko sposobno, ob zaključku leta 1974 pa se je stanje poslabšalo, tako da jc znašal primanjkljaj virov trajnih obratnih sredstev 43.631.000 din. Samo v letu 1974 so zaloge porasle za 109.731.000 din. in to zaradi izgradnje novih kapacitet in povečanih cen. V letošnjem letu so se poprečne zaloge (brez. terjatev do kupcev) povečale od lanskih 126,000.000 din na letošnjih 194,000.000 din, kar je precej več od povečanja obsega proizvodnje. Povečanje zalog po posameznih vrstah zalog je razvidno iz poslabšanja vezave, in sicer: vezave vezave dni na dni na poprečne poprečne zaloge zaloge 9. leta 1974 mesecev 1975 material 77 76 proizvodnja 62 56 gotovi izdelki 32 61 trgovsko blago 149 190 terjatve 69 81 Največje poslabšanje jc pri gotovih izdelkih, in to za 29 dni vezave, pri zalogah v prodajalnah za 41 dni in pri terjatvah za 12 dni. V zadnjih letih je prišlo do velikega porasta obsega poslovanja, porasta nabavnih cen surovinam in materialu, kar je vplivalo na porast skupnih zalog. Poleg omejenih možnosti najemanja tujih virov pa je prišlo še do padca akumulacije, na kar je še posebno vplivala izguba tozda Konfekcija Novo mesto, POROČILO O DEVET MESEČNEM STANJU KVALITETE PREJE PLETENIN IN TKANIN 1. Procent I. kvalitete: - tkanine pletenine - skupno 94.71 % 96.58% 94.85 % 2. Izpad kvalitete, prikazan v tn in %: % udeležbe na obrat skupno m celotno količino % udeležbe na skupno količino nereg. blaga Pred. N m 7.472,60 0.26 Pred. Meti. 7.112,40 0.24 Priprava 8.965.90 0.31 Tkalnica 61.967,90 2.12 Pletilnica 2.462.60 0.08 Oplemenil. 53.273,90 1.82 Nereg. m 9.397,40 0.32 Skupaj 150652.70 5.15 4.96 4.72 5.95 41.13 1.63 35.36 6.24 Z ozirom na zgornji prikaz stanja kvalitete, ki odstopa od planirane, navajamo nekaj bistvenih vzrokov, ki so vplivali na izpad. Disponiranjc nekvalitetnih partij preje ni v skladu z zahtevnostjo artikla ali dezena in zaradi tega nastajajo večji izpadi pri tkanju in šivanju tkanin. Se vedno prihaja do večjih odstopanj NM preje, kar povzroča nemiren izgled tkanin. Od polletja naprej v pripravi ni bilo večjih težav. V tkalnici jc še vedno večje število napak, kot so močne črte od grebenov, črte od razpenjalca, napačni vdevi, manjkajoči votki, preskoki niti v osnovi, blende, ki vplivajo na visoko udeležbo tkalnice (41.13 %) v okviru skupnih neregularnih metrov tkanin. Že prve količine letne kolekcije kažejo na problem madežev, za kar bo pogoj disponiranjc svetlih artiklov na Sulzer tkalske stroje- V pretekli zimski kolekciji jc izpad v oplemcmtilnici povzročila velika količina volnenih artiklov, ki zaradi zapranih črt, zavaljkanih in zadrgnjenih mest niso bili uvrščeni v prvo kvaliteto. Največja količina nekvalitetnih metrov je bila pri art. Tedi, Duško, Oto, Šibila, Aco, Frane, Roko in Akoš. n. sub. o. v letu 1974 in v letošnjem letu. Podjetje je že v drugi polovici leta 1974 prišlo v položaj, ko ni moglo izpolnjevati pogodbenih obveznosti in pravočasno vračati kredite. Posledica tega so bile v začetku občasne blokade žiro računa, ob koncu leta 1974 in v letošnjem letu pa je žiro račun stalno blokiran. Del izkazanega ekonomskega efekta metražne proizvodnje, ki je bil fakturiran preko interne realizacije Konfekcije, je ostal v neprodanih zalogah konfekcijskih izdelkov, ki so se povečale od poprečja 1—IX/1974 od din 26,260.852 na din 44,801.139 v enakem obdobju letos, ali za 71 %. Vezava dni seje podaljšala od 53 dni v lanskem devetmesečnem obdobju na 111 dni letos. Kaj je prva kvaliteta Volnena ali mešana tkanina I. kvalitete je tkanina, ki odgovarja splošnim predpisom standarda JUS FCO 011. ki predpisuje, da lahko tkanina po širini odstopa za ±5 % ali za 2 cm pri širini 150 cm. Teža lahko odstopa za ±5 %. Število niti na cm lahko odstopa do 25 niti na cm ± 1 nit/cm in nad 25 niti na cm ± 2 niti na cm. Tkanina I. kvalitete sme na 30 m imeti 3 manj vidne napake (ali 1 napako na 10 m dolžine), ki se morajo označiti na robu tkanine z. všito nitko. Manjše napake (do 5 cm dolžine) bonificiramo z. 10 cm blaga. To so v glavnem: debela ali tenka osnovna ali votkovna nit. zategnjena nit, zanašaj, drugo-barvna vpredena vlakna, manj vidna mreža, preskok osnove in podobno. Služba kontrole poziva, da vsak na svojem delovnem mestu posvetimo vso pozornost predvsem kvalitetnemu delu in nato iztisnemo iz. stroja kar se največ da kilogramov in metrov. Mislim, da mora vsakdo od predilnice do gotovega pregleda vedeti, da je na dolžini 10 m lahko samo ena manj vidna napaka: če je napak več, šteje tkanina v drugo kvaliteto ali med ostanke, pri katerih dajemo naslednje popuste: II. kvaliteta 30% ostanek I. 40% ostanek II. 50% III. kvaliteta 60% in izmet 70 % Zato se moramo z vsemi močmi truditi, da iz kvalitetnega česanca naredimo čim kvalitetnejši izdelek in tako dosežemo čim večje cene gotovega izdelka. Od tega je v končni fazi odvisna tudi zajetnost naših kuvert. Ivo Sedmo mednarodno razstavo tekstilnih strojev organizira vsake štiri leta CEMATEX. evropski komite izdelovalcev tekstilnih strojev. Na 120.000 m2 obsegajočem prostoru je razstavljalo preko 1.000 razstavljalcev iz vsega sveta. V organizaciji Kompasa si je to za tekstilce pomembno razstavo ogledalo 22 naših strokovnjakov, ki nas bodo v naslednjih številkah glasila seznanili z novostmi, ki so jih opazili v Milanu. V tej številki vas seznanjamo z novostmi v predilstvu in ople-menitilnici. MESEČNO POROČILO SLABE KVALITETE ZA MESEC OKTOBER 1975 PRKDILNICA m II. kval. 507.10 ost. 1 69.40 II 243.20 III 26.00 kg 62.00 šk 5.50 0,42 7c 913.20 PRED. METLIKA m 11. kval. 535.60 ost. 1 b7.50 II 195.10 III 55.90 kg 78.20 šk 22.90 0.43 % 945.20 PRIPRAVA m 11. kval. 790.80 ost. I 36.20 II 450.70 III 342.50 kg 205.50 šk 12.50 0.70% 1.538.20 TKALNICA m II. kval. 3.101.20 ost. I 752.80 II 1.255.50 III 351.90 kg 463.50 šk 85.70 2.75% 6.010.60 PLETI LNICA II. kval. II. kval. 30.70 ost. I 59.50 II 77.90 III 7.70 kg 63.40 šk 2.40 0.97 % 241.60 APRETURA Tkanine m 11. kval. 1.803.50 ost. I 408.30 II 1.040.80 III 555.90 kg 704.30 šk 87.50 2.11 % 4.600.30 Pletenine m 11. kval. 96.20 ost. I 47.70 II 107.50 III 35.70 kg 60.50 šk 4.30 1.41 % 351.90 Skupaj: 2.04 % 4.952.20 m 75 v Predenje Na področju predenja je svetovna razstava tekstilnih strojev ITMA 75 v Milanu pokazala več strojnih izvedb sedaj že znanih novih postopkov predenja. Največji napredek je opazen na področju turbinskega predenja za predenje bombaža, celuloze in sintetičnih vlaken bombažnega tipa. Vse vodilne strojne tovarne za predenje bombaža, kot so Rieter, Zinser, Platt Saco Lovvell pa tudi Japonci, so razstavljale turbinski predilnik v eni ali celo v dveh tehničnih izvedbah. Hitrosti teh predilni-kov, ki iz pramena s turbino izpade in navije OE enojno prejo na križne navitke, je 60.000 obratov/min (hitrost turbine), to je 90 m/min navijalna (odvi-jalna) hitrost. Na ostalih področjih tehnologije predenja bombaža kot so rahljanje in čiščenje, mikanje, raztezanje, česanje in klasično predenje je bilo opaziti le izpopolnitev že poznanih strojev: avtomatsko snemanje kopsov na prstančnih predilnih strojih, avtomatsko snemanje navitkov in menjava loncev na raztezalkah, odpiho-valec prahu bombaža, ki je zelo otežkočal turbinsko predenje, skrajšanje čistilnih postopkov za bombažna ali celulozna vlakna n. pr. iz rahljalnika, nakladalnika direktno na mikalnik z avtomatsko podajalno tehtnico, ter povečanje delovnih hitrosti strojev in izpopolnitev odsesal-nih čistilnih naprav. Na področju predenja volne je bil narejen manjši napredek, saj je nova Repco tehnologija še vedno v rokah samo angleške firme Platt Saco Lowell, ki so prvotnemu Repco predilniku (ima jih predilnica Metlika) s štirimi odvodi dodali še peti odvod ST preje, in druga izvedba Repco SELFIL predilnika za predenje volne s prisukanimi sintetičnimi filamenti za uporabnost preje v pletilstvu. Na ostalih fazah (nihanje, česanje in raztezanje volne in sintetike) so omembe vredne novosti: poznana firma Sant’ Andrea Novara razstavlja kon-ventor z igličastim valjčnim raz-tezalom, nekoliko povečani delovni hitrosti raztezalk (do 2000 udarcev glavnikov na minuto oz. 200 m/odvijalna hitrost), ponovno je bil razstavljen finišer z avtomatsko menja- Milanu vo snema in z odvijalno hitrostjo 180 m/min. Francoska firma Schlumber-ger je razvila raztezalko z gumijastim glavničnim prsom (namesto kovinskih igličastih glavnikov), ki ima delovno hitrost do 350 m/min, in predilnik z daljšim in grobejšim štapljem za p olčesanko, ki iz pramena izpre-de direktno prejo. Poleg omenjenih večjih tovarn so bili zelo izpopolnjeni stroji firme Tekstina in več manjših italijanskih tovarn, kot so Gramoni, Novastir, EMA, ki so manj avtomatizirani, z malo odvodov — bolj primerni za manjše predilnice. Na področju nihanja je največ pokazala firma F. O. R. iz Italije z različnimi tipi nihalni-kov, ki so zadnje čase vse bolj interesantni za predilce, kajti trend mode v volnarstvu so zopet mikane - grobejše preje za tako imenovane tweed tkanine. JOŽE MIKLIČ Oplemenitenje Kettling Braun — na svojem razstavnem prostoru so pokazali kontinuirano linijo likanje, krčenje in dekatiranje. Takšno linijo je omogočila nova kontinuirana dekatirka ,.Planet 3“. Kontinuiranost te dekatirke je omogočena s tremi perforiranimi valji s filci, ki obenem opravljajo tri operacije: navijanje, parjenje, zlaganje in hlajenje. Za uvedbo takšne linije pri nas bi bilo potrebno kupiti dekatirko, ki ima tak učinek kot Finish dekatirka. Mater + Platt: na razstavnem prostoru so nam prikazali film o novi tehnični in tehnološki kontinuirani liniji, ki obsega likanje, krčenje in dekatiranje. Zanimivo je kontinuirano dekatiranje pod pritiskom, kar je tehnično zelo zahtevno, vendar je produktivnost zelo velika. Vzorci so imeli približno tak otip kot tkanine dekatirane v decoclavci; seveda se dobijo tudi efekti, podobni tistim s finish in press dekatirke. Barvanje Na področju barvanja volne ali PES in njihovih mešanic nismo videli bistvenih sprememb, le aparati za barvanje tkanin so dobili novo obliko. Z dolgimi elipsastimi šobami s hašplom dosežejo, da tkanina skoraj v celoti plava v vodi. Razmak med nivojem vode in zgornjim delom hašpla je precej manjši od dosedanjih izvedb, kar zmanjša natezanje. Večje novosti so pri laboratorijskih barvnih aparatih, ki so popolnoma avtomatični, z vsemi pripomočki za vodenje in kontrolo barvnega procesa. Izdelani so tako, da se lahko uporabljajo za barvanje tkanin in traka. V glavnem smo videli dve vrsti aparatov: ena je s pretokom flote s pomočjo črpalke, ki ima to slabost, da gre flota samo v eno smer; druga pa z nihanjem posode v vzorcu z vgrajenim propelerjem, ki ga poganja gibanje posode v tekočini in tako omogoča pretok flote v obe smeri. Slabost tega aparata je ta, da je pretok preslab. Razstavljeni so bili majhni industrijski aparati s kapaciteto od 50 do 100 m tkanine. Vse druge lastnosti: pretok flote, hitrost tkanine, flotno razmerje, imajo kot veliki industrijski aparat, ki so do 10-krat večji, tako da postopke in recepture lahko prenesejo brez težav ali korekcije na velike industrijske aparate. Pri eventualnih težavah na velikih aparatih se lahko z veliko manjšimi stroški in krajšim časom ugotove in odstranijo težave, taki aparati pa so primerni tudi za pripravljanje in barvanje vzorcev. Dipl. ing. S. DELIČ ŽELIMO Sl NOVO TRGOVINO Tik pred vratarnico stoji trgovina, v kateri si lahko vsak delavec našega podjetja, prav tako tudi drugi potrošniki kupijo Novoteksove proizvode. Da bi ugodili slehernemu kupcu, smo z raznimi proizvodi napolnili že tako majhen prostor. Ob raznih razprodajah, pa je trgovina polna kupcev, tako da marsikdo sploh ne more v prodajalno. V skladiščih metraže in konfekcije je še veliko lepih artiklov, ki jih, žal, v tem prostoru ne moremo razstaviti in ponuditi kupcem. Od ureditve novega prodajnega prostora si obetamo zelo veliko: lep in sodobno urejen prostor, pestro izbiro artiklov in solidno postrežbo. Ni potrebno posebej poudarjati, da bo nova trgovina velika pridobitev za celotno podjetje. Želimo, da bi vsak, ki pride v našo trgovino, odšel iz nje zadovoljen. To pa bomo dosegli le s tem, da bomo potrošnikom lahko ponudili vse vrste proizvodov, ki jih proizvaja naše podjetje in s tem upravičeno nosili ime trgovine „NOVO-TEKS“. PRODAJALEC Mladost - garancija uspjeha Na jugu sunčane i kamenite Hercegovine, u neposredno] bližini mora, kraj Dubrovnika, u pitomoj kotlini rijeke Trebišnji-ce, smjestilo se Trebinje. Grad je to zelenila, Ijepote i mladosti. U prošlom ratu, zna se, daje ovaj grad, ova opština, dala deset narodnih heroja. Od toga je sedam mrtvih. Medu mrtvima je i jedna žena, Dragica Pravica, jedina žena narodni heroj u Hercegovini. Njihove biste ukra-šene uvijek cviječem, nalaze se u gradskom parku . . . Ali, ovoga puta nam je želja, da nešto više kažemo o OOUR konfekciji „Novoteks“, Novo mesto, Radna jedinica Trebinje. Lična karta ovoga preduzeča izgledala bi ovako: Zvanično sa radom kolektiv je počeo 4. oktobra 1973. godine, sad ima zaposlenih 24. radnika, pretežno ženska radna snaga, prosječ-na starost zaposlenih je 25. go-dina. Plan za ovu godinu, koji če sigurno biti realizovan, a možda i prebačen, iznosi 330.750 kom. pantalona. U kolektivu djeluju društveno političke organizacije: 00 Saveza komunista, Sindikalna organizacija, kao i 00 Saveza socijalističke omladine. Vrijedno i pohvalno je po- menuti da je 00 SK, za veoma kratko vrijeme, u svoje redove primila, veliki broj mladih pro-izvodača, tako da danas broji< 44. člana, što znači da je svaki peti zaposleni član SK. Sve ove društveno političke organizacije, mada stvorene od mladih, novopečenih proizvo-dača, aktivno učestvuju u radu i organizaciji rada preduzeča. Rad omladinske organizacije je posebno za svaku pohvalu. Mladi ovog kolektiva, kojeg još nazivaju i „ženskom fabrikom". uključuju se u Sve akcije, koje se provode u gradu i drugim radnim organizacijama. Nade se novca i za izlete, putovanja . . . Eto, ovo bi bilo ukratko, o životu i radu, ovog mladog kolektiva. MEHO BARAKOVTC Stabilizacijski program Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju Jugoslavije in SR Slovenije v letu 1975 ter naloge ZK, ki jih je sprejelo predsedstvo CK ZKJ, akcijski program ZK občine Novo mesto, akcijski program ZK Novoteksa, novi ukrepi ekonomske politike ter položaj podjetja terjajo, da s podvojenimi napori izboljšamo gospodarski položaj podjetja. Stabilizacija poslovanja mora biti proces, ki se naj odraža v vseh poslovnih odločitvah in v intenzivnem delu na slehernem delovnem mestu. Naša naloga je. da temeljito ocenimo naše dosedanje stabilizacijsko obnašanje, analiziramo dosežene poslovne rezultate in na tej osnovi sprejmemo ukrepe za doseganje ciljev stabilizacije. Posebno je treba preusmeriti negativne tokove poslovanja, zlasti: nelikvidnost, povečanje porabe — to je stroškov, izboljšati organizacijo in urediti delovno disciplino. Naše podjetje se je že v lanskem letu pričelo vključevati v stabilizacijska prizadevanja. Na podlagi poslovne izgube, ki je bila ugotovljena za tozd Konfekcija in tozd Strešnik po zaključnem računu za leto 1974, so bili izdelani sanacijski programi za oba tozda. Glavni cilji sanacijskih programov so naslednji: — zmanjšanje fiksnih stroškov, — ustavitev naraščanja zalog in to predvsem zalog gotovih izdelkov, — ustavitev naraščanja poslovne izgube v Konfekciji in Strešniku in prehod na rentabilno poslovanje, — ureditev oziroma izboljšanje delovne discipline. Tudi v ostalih tozdih so bili sprejeti ukrepi za znižanje stro- V novembru je Novoteks obiskala desetčlanska mladinska delegacija iz nemškega mesta Ditzingen in si ogledala proizvodne prostore. Po ogledu tovarne je nemške mladinke in mladince sprejel Danilo Kovačič in jih seznanil z Novoteksovo zgodovino in načrti. Na sliki: gostje v tkalnici. (Foto: Janez Pezelj) škov poslovanja, za znižanje nadurnega dela, za zaostritev delovne discipline in za izboljšanje organizacije dela. V jugoslovanskem merilu je zabeležen velik porast proizvodnje tkanin in proizvodnje izdelkov konfekcije. To je poleg uvoza tkanin in konfekcije povzročilo težak položaj na trgu. kar se kaže v zaostrenih pogojih prodaje in v zniževanju prodajnih cen. Spoznanja, da so obdobja visoke konjunkture in poslovne lagodnosti minila, bi morala tudi v Novoteksu povzročiti korenite spremembe. Stabilizacija ni samo dolžnost delavcev v neposredni proizvodnji ali pa dolžnost vodilnih in vodstvenih delavcev, pač pa je to poslovna nujnost celotnega kolektiva, od predilnice, tkalnice, oplemeni-tilnice, konfekcije. Strešnika do sleherne prodajalne, menze, skupne službe in delavnice. Stabilizacija in izboljšanje poslovanja ne bo za kolektive našega podjetja pretežka naloga samo v primeru, če se bo breme porazdelilo na vse sodelavce. Najpomembnejša pri tem je zavest, da je treba za uresničitev stabilizacijskega programa oziroma sanacijskih programov vložiti več naporov in strokovnega znanja, da se je treba odreči nekaterim stroškom, pa čeprav bi bil delno znižan tudi osebni standard. Iz neštetih informacij o gospodarskem stanju doma in na u. em, o uspehih nekaterih pod-j''!ij, ki so kljub zaostrenim pogojem dosegla velike gospodarske uspehe, lahko razberemo, da bodo poslovno uspešna le podjetja, ki se bodo hitreje prilagajala zahtevam tržišča tako po kvaliteti, rokih izdo-bave in izboru izdelkov; ki bodo proizvajala cenejše od njim podobnih podjetij. To pa bodo dosegla z zniževanjem režije (stroškov), izboljšanjem organizacije dela, povečanjem produktivnosti dela, čim manjšim odpadkom in z nižjo vezavo obratnih sredstev. Osnovna značilnost današnjega načina življenja sta hitrost in enoličnost. Urbanistična ureditev in vse višja stopnja industrializacije, mehanizacije in avtomatizacije opredeljuje človekovo vsakdanje ravnanje, njegovo vlogo v proizvodnji, položaj v okolju in medčloveških odnosih. Vsakdanje opravljanje istih delovnih postopkov, vedno ponavljajoče se gibanje v smeri dom — delo in obratno enostransko oblikujejo duhovno in telesno rast človeka. Navadili smo se izražati v minutah: ekonomisti izračunavajo, koliko proizvodov mora delavec napraviti v eni minuti, psihologi študirajo gibe in čas, da bi čimbolj racionalizirali delovne postopke, sočasno pa ugotavljajo, koliko bolezni se pojavlja prav zaradi takega načina dela in življenja; sociologi ugotavljajo, v kolikšni meri NOV NAČIN INFORMIRANJA Dobra informiranost je osnovni pogoj za dobro upravljanje in samoupravljanje. Ideja o informiranju preko zvočnikov se je pojavila že spomladi na sestanku 10 00 sindikata tozda Predilnica Metlika, ko smo kritično spregovorili o slabi informiranosti neposrednih proizvajalcev. Edina ovira za hitro uresničitev te zamisli so bila finančna sredstva, saj je oprema precej draga in bi bilo to v času stabilizacije in težke gospodarske situacije težko izvedljivo. Na pobudo tov. Matekoviča, elektrotehnika v našem tozdu, se je sindikat odločil, da bomo sami izdelali ojačevalec in zvočne omarice ter ostalo opremo. Res je, da izdelava ni potekala tako hitro kot je bilo zamišljeno, saj smo imeli veliko težav z nabavo sestavnih delov, tako da so skoraj polovico delov za ojačevalec naredili v naši elektro delavnici. Končno smo septembra ozvočenje montirali. Zaradi hrupa v proizvodni hali smo se odločili, da montiramo zvočnike po vseh prostorih, kjer se delavci zadržujejo v času malice. Informacije, posnete na magnetofonski trak, popestrene z glasbo, posredujemo ob vsaki malici. Največji problem je, da se na ta način informiranja še nismo povsem navadili. Za boljšo učinkovitost bi morali imeti dobro organiziran informacijski odbor, ki bi zbiral, obdeloval in posredoval informacije. Splošna ugotovitev pa je, da bomo veliko pripomogli k boljši informiranosti zaposlenih v našem tozdu. JOŽE MATEKOVIČ Človek in čas spremenjen način dela vpliva na medčloveške odnose. Opažajo osamljenost, nedružabnost, zaprtost sodobnega človeka. Človek postaja mehanizem, ki točno do minute prihaja na delo, ki točno do minute odhaja z dela, ki v določenem času je, prebere časopis, gleda televizijo; odmerjen mu je čas za delo, družino, sestanke in drugo. Tekmovanje z industrijskim ritmom življenja, z drugimi ljudmi in s samim seboj, gibanje vedno v istem prostoru in okolju, enoličnost in podobno pa človeka duhovno in telesno slabijo; živčen je, nepotrpežljiv, vedno nejevoljen. Delo mu pomeni breme, redkim zadovoljstvo. Izstopiti iz tega odmerjenega prostora, ki ga določa vsakdanje življenje, pomeni osvoboditi se delovnih skrbi; to je vstopnica v duhovno in telesno normalno življenje. Pot k temu cilju pa vodi prek skrajševanja delovne- Bl RADI PLESALI V FOLKLORNI SKUPINI Zveza kulturno-prosvet-nih organizacij občine Novo mesto je v mesecu septembru 1975 osnovala prvo stalno folklorno skupino. K sodelovanju v tej skupini, ki bo pod dobrim strokovnim vodstvom, vabi dekleta in fante, ki so že odslužili vojaški rok, ki imajo veselje do folklornega plesa in so pripravljeni resno delati v plesni skupini. Zakonski stan ni ovira, lahko se prijavijo tudi mladi pari, ki se želijo uveljaviti na tem področju plesne umetnosti. Prosimo, da se prijavite osebno v pisarni Zveze kul-turno-prosvetnih organizacij Novo mesto, Prešernov trg 5 (Dom kulture). ga časa in nudenje možnosti za človekovo rekreativno dejavnost. Naša družbena skupnost je ustvarila pogoje — čeravno seveda še ne vseh in v vsakem primeru — za osvobajanje vezi, ki zasužnjujejo človekovo osebnost. Skrajševala in prerazporedila je delovni čas, da bi lahko delavec poleg delovnih izrazil še druge svoje ustvarjalne sposobnosti in potrebe, spodbujala je graditev počitniških domov, športnih objektov, tekmovanja in podobno. Vprašanje naše vesti in volje pa je, ali bomo družbeno zagotovljene možnosti izkoristili, pravilno razporedili več prostega delovnega časa ali pa še dodatno utrujali s pre-kournim delom, se tako odpovedovali zdravju in sprijaznili s krajšo delovno sposobnostjo ter manjšo učinkovitostjo. V Novoteksu nas je zaposlenih 2600. To ni majhno število, to je število, ki zahteva posebno službo, ki naj bi skrbela za ko ristno in zdravo koriščenje prostega časa. Res je, da imamo v okviru sindikata organizirane delavske športne igre, res je, da se udeležujemo raznih tekstiliad (letnih, zimskih in v raznih zvrsteh), res je tudi, da enkrat na leto organiziramo izlet za člane kolektiva. Vendar vse to ni dovolj! Poglejmo, kdo vse sodeluje v teh oblikah športne rekreacije in videli bomo, da predvsem mladi ljudje, ki so tako ali drugače že vključeni v kakšno izmed športnih panog. Kaj pa ostali, predvsem starejši'? Kakšno skrb smo namenili njim? Nobene ali skoraj nobene! Zato bomo morali v bodoče celovito zajeti in obravnavati to problematiko, če bomo hoteli ohraniti zdravje in visoko produktivnost naših delavcev. Nekoč smo imeli v Novoteksu medobratna tekmovanja. Bila so dobro organizirana in sodelovalo je veliko ljudi. Spominjam se nekaj panog tega tekmovanja: skakanje v vreči, tek okoli tovarniške ograje, spretnostna vožnja s kolesom, metanje kamna v daljavo, vlečenje vrvi in podobno. Udeležba je bila velika in tekmovali so vsi obrati. Vse to smo opustili. Mogoče bi bilo prav, če bi take oblike ponovno vpeljali. Športniki Novega mesta nosijo na svojih majicah ime NOVOTEKS (kegljači, košarkarji, kolesarji). Tudi ti bi morali razmišljati, kako pritegniti večje število delavcev v rekreacijska tekmovanja, saj bi to koristilo tudi njim, ker bi tako odkrivali nove talente. V okolici Novega mesta rastejo gobe; ali bi ne kazalo organizirati društva gobarjev pri sindikatu in v okviru tega društva poiskati oblike skupnega in družabno bogatejšega dela? Izletništvo. Tu bi kolesarsko društvo lahko precej pomagalo z organiziranjem kolesarskih izletov. Okolica Novega mesta je tako lepa. Ali jo res vsi poznamo? Dom Vinka Paderšiča je v Novoteksovi upravi. Koliko nas je šlo peš iz Novega mesta na Gorjance? Take izlete bi lahko organizirali v okviru sindikata ali mladine, saj smo v pičlih 3 urah pri Gospodični. Še in še bi lahko našteval, vendar naj bo to dovolj za danes. Mogoče bomo pa le kaj več storili za delovnega človeka kot doslej. Deka Pismo z Vinice Ob koncu leta 1973 je začel delati Novoteksov obrat na Vinici. V začetku nas je bilo okrog 60, že leto za tem pa 260. Seveda je velika večina zaposlenih mladih, zato smo hitro ustanovili mladinsko organizacijo. Za prvega predsednika našega aktiva je bila izvoljena tov. Vlasta Gornik. Delo mladine je hitro zaživelo, čeprav nas je večina doma s kmetov in veliko pomagamo doma. Najbolj smo se izkazali na kulturnem in športnem področju. Ekipe so odigrale nekaj prijateljskih srečanj z domačini. Športniki so se udeležili tudi tekstiliade. Za praznike smo pripravili kulturne sporede. Z recitacijami in pesmimi smo razvedrili zaposlene. Z željo, da se spoprijateljimo z mladinci Kometa iz Starega trga, smo organizirali pohod. Srečanje je bilo na Sinjem vrhu, kjer je bil krajši kulturni pro- gram. Položili smo tudi venec pri spominski plošči padlih borcev NOV. Sodelovali smo tudi na kvizu o poznavanju dogodkov iz NOB, kije bil v Črnomlju. Kot iz mnogih delovnih organizacij, so se tudi naši člani udeležili delovne akcije na Kozjanskem. Zaradi odhoda predsednice iz kolektiva je njeno delo prevzel tov. Nedeljko Žučak. Delo je steklo naprej. Vendar moram povedati, da ni bila aktivnost vseh mladincev zadovoljiva. Delo mladine je izven delovnega časa. Aktivno sodelovanje je delno onemogočeno mladincem, ki so iz oddaljenih krajev, saj je večina vezanih na prevoz. Aktivnost je tudi pri drugih mladincih zadnje čase nazadovala. Upamo, da se bo stanje izboljšalo in zanimanje za delo povečalo v zimskem času. SIMONIČ MIRA RADOVIČ ANICA Po daljšem času se zopet oglašamo „strešnikovci“. Kaj je novega pri nas? Predvsem to, da smo vendar enkrat „v plu-su“, kot se temu reče, če nimaš izgube. Devetmesečni obračun nam je namreč pokazal okrog 70 starih milijonov ostanka dohodka. Ni veliko, je pa le nekaj, posebno še, ker nočemo biti preskromni in nameravamo ta kupček do konca leta še povečati. Za koliko? V planu piše kar precej. Ker pa je naš strešnik izrazito sezonski artikel, v denar gre namreč najbolj jeseni in dokler je lepo vreme, se sOno bojimo zime. Cim pade sneg, adijo prodaja. Smo kot sladoledarji, ki „kšeftajo“ samo poleti, vendar imajo ti pozimi vsaj še kako drugo možnost, n. pr. burek, mi pa nič. Pa tudi s proizvodnjo v pravi zimi ni nič, ker je pesek zmrznjen. Res pa je, da odkar stoji Strešnik, ni prave zime in tako smo jo doslej že dvakrat pozimi kar dobro odnesli. Verjetno bo tako tudi letos. Vsaj po planu bi moralo biti! Ni pa samo zima tista, ki lahko bolj ali manj vpliva na povečanje našega finančnega kupčka. Veliko je odvisno tudi od nas samih, od slehernega izmed nas. Še vedno ga preveč lomimo, tudi same strešnike. Če ne drugače, pa z viličarjem bumf v skladovnico, kot bi bili tankisti na manevru. Vendar pa to že ni več hec, ampak hudirje-vo resna zadeva, posebno za naše tankiste (beri voznike viličarjev). Imamo tudi nekaj splošnih napak, serijskih. Poleti, posebno ob košnjah „razsaja“ seneni nahod, kar se lepo kaže v velikem številu bolniških izostankov. Nekateri tudi nikakor ne morejo opustiti lepe slovenske navade, da si že pred malico privoščijo enega ali več krepkih aperitivov. Seveda malica po njih še bolj tekne, to je res, samo včasih je pa le prehuda, saj še ni Silvestrovo. Saj ne, da bi bil človek nevoščljiv, vendar takole med „šihtom“ ali tik pred njim pa res ne gre. No, tudi to bo treba urediti. Sploh pa bo kupček ob koncu leta v veliki meri odvisen tudi od discipline in odgovornosti. Nedavno tega smo dobili novo linijo za strojno izdelovanje slemenjakov in zaključnih strešnikov. Seveda z zamudo, ki je v veliki meri kriva, da v višku sezone nikakor ne moremo pokriti vseh potreb po teh artiklih. Kupci se jezijo, mi sc mučimo, pogosto moramo od-premljati pošiljke brez teh kosov. Kot bi prodajali hlače brez zadrg. Izdelava posebnih kosov je namreč trenutno ozko grlo proizvodnje. Z malo potrpljenja in dobre volje bomo tudi to spravili na tekoče. Oskrba s surovinami je letos kar v redu. Več težav imamo z rezervnimi deli, kar se vidi iz tega, da stalno oblegamo naše IVS-ovce, saj „drejajo“ za nas, da je veselje, mi pa se jim tudi izdatno revanširamo, kar se zopet vidi pri stroških. No ja. saj vse ostane v hiši. Devetmesečni obračun je vsekakor pokazal, da se je stanje močno izboljšalo. Proizvodnja je za 18 % večja od proizvodnje v istem obdobju lani. prodaja pa za 8 %. Kupci nam kar v redu plačujejo, kot bi vedeli, kako nam je potreben vsak dinar. Sanacijska komisija, ki je letos bdela nad nami, sije oddahnila. Kar pa se nas ,,streš-nikovcev" tiče, pa ni da bi se oddahnili. Še_ bolj zavzeto bo treba delati. Še so stroški, ki se dajo zmanjšati; lom je še prevelik. Posebna pozornost pa naj velja kvaliteti. Prav vsak se mora zavedati, da bomo le z dobro kvaliteto, z večjo proizvodnjo in z manjšimi stroški lahko izdatneje povečali naš dohodek in od tega tudi nekaj imeli. Seveda se bomo morali povsem otresti nekaterih kroničnih napak, da bomo lahko z optimizmom zakoračili v novo poslovno leto. Prav gotovo je največja pridobitev ob letošnjem občinskem prazniku otvoritev novih proizvodnih zmogljivosti TOZD predilnica Novoteks Metlika, ki je z novimi sodobnimi stroji povečala obseg proizvodnje na skoraj 1000 ton. Na svečanosti je v novih prostorih govoril predsednik delavskega sveta TOZD predilnica Anton Ivec. Povedal je, da si delavci v predilnici že ves čas obstoja prizadevajo, da bi čimbolj izboljšali delovne pogoje delavcev. Ob otvoritvi so bili prisotni gostje iz novomeške, trebanjske, črnomaljske in metliške občine, ki so si ogledali nove stroje. Na sliki prva skupina 28 REPCO predilnflr strojev. Več o otvoritvi našega novega obrata bomo poročali v naslednji številki. (Foto; Mirko Vesel) Republiška tekstiliada v kegljanju Konec oktobra je bila v Celju v organizaciji tovarne „TOPER“ 8. tekstiliada v kegljanju. To je gotovo ena najmasovnejših delavskih športnih manifestacij v Sloveniji. Nastopilo je preko 500 kegljačev in kegljačic iz skoraj vseh tekstilnih podjetij Slovenije. Tekmovanje je trajalo 6 dni, tekmovali pa so v naslednjih disciplinah: ženske: ekipno 4 x 100, dvojice, posamezno; moški: ekipno 6 x 200, dvojice. posamezno in borbene ekipe. Ekipa Novoteksa se je udeležila tekmovanja v vseh disciplinah, imeli pa smo 2 ženski ekipi. V i/redno močni konkurenci (nastopili so tudi državni in republiški reprezentanti) so naši kegljači dosegli odličen uspeh in lepe uvrstitve. Najbolje smo se uvrstili v moški konkurenci 6 x 200 lučajev, kjer smo zasedli odlično 3. mesto pred mnogimi ekipami, ki imajo celo svoja kegljišča. Visoko uvrstitev pa smo dosegli tudi v borbenih igrah, kjer smo bili 6. Med posamezniki imamo kar 3 med 25 najboljših. Posebno pohvalo zasluži V. Istenič za 9. mesto. Tudi ženske zaslužijo za 9. mesto v ekipni konkurenci (38 ekip) pohvalo. V skupnem seštevku točk (moški in ženske) smo zasedli 7. mesto. TEHNIČNI REZULTATI ŽENSKE: 4 x 100 (Zupančič 348, Zadkovič 327, Staniša 322, Konda 326) skupaj 1323 kegljev - 9. mesto. 2. ekipa je zasedla 19. mesto. Med posameznicami je J. Zupančič zasedla 29. mesto, v paru z M. Staniša pa 23. mesto. MOŠKI: borbene igre (763 kegljev) - 6. mesto. Ekipno 6 x 200 (Zupančič 828, Dravi-nec I. 793, Rolih 781, Dravinec S. 825, Blažič 791. Istenič 841) skupaj 4860 kegljev — 3. mesto Med posamezniki je Istenič 9.. Zupančič 19., S. Dravinec 22. itd. V parih pa sta Blažič in Istenič 9., I. Dravinec in Zupančič 13., Rolih in S. Dravinec pa 18. Ob koncu lahko ugotovimo, da so uspehi in rezultati naših kegljačev vsako leto boljši, tako da si drugo leto lahko obetamo že borbo za sam vrh med slovenskimi tekstilci. Na koncu bi se vsi kegljači in ostali udeleženci tekstiliade radi zahvalili redsedniku kluba tov. Franju ventu za odlično organizacijo potovanja in bivanja v Celju. KLUBSKO PRVENSTVO V FARI V mesecu novembru poteka tekmovanje kegljaškega kluba v parih v disciplini 2 x 100 in 1 x 200. Tekmuje 18 moških in 5 ženskih parov. Do sedaj je že končano tekmovanje žensk, moški pa so končali prvi nastop. Pri ženskah sta prvakinji za 1975 par .1. Zupančič — M. Staniša z odličnim rezultatom 1520 podrtih kegljev (poprečno 380 kegljev); drugo mesto sta zasedli P. Koprivnik — M. Kacin (1425), tretje pa M. Konda — M. Zadkovič (1425 — slabše čiščenje). Pri moških je v vodstvu par M. Zupančič — J. Blažič (864). druga sta J. Rolih — V. Istenič (843), tretja I. Dravinec - S. Dravinec (829) itd. PRVENSTVO KD „NOVO MESTO" Oktobra se je pričel jesenski del tekmovanja v borbenih igrah za prvenstvo KD Novo mesto. Odigrana so bila že 4 kola v obeh skupinah. V skupini A. kjer igra 1, ekipa, so naši kegljači zmagali na vseh tekmah in se z ekipo Železničarja borijo za 1. mesto. V skupini B pa je naša 2. ekipa enkrat zmagala in trikrat doživela poraz. SKUPINA A 1. kolo GORJANCI - NOVO-TEKS 299:392 Najboljši posamezniki so bili: Rolih (59), Berlan (49), Istenič (47). 2. kolo NOVOTEKS - VSEH 9 412:364 Najboljši posamezniki: Rolih (68), Istenič (47), Klobučar (47). 3. kolo LUKNJA - NOVOTEKS 347:404 Najboljši posamezniki: Zupančič (55), Rolih (54), S. Dravinec (46). 4. kolo NOVOTEKS - STARI 9 405:297 Najboljši posamezniki: Blažič (57), S. Dravinec (55), Rolih (49). SKUPINA B 1. kolo NOVOTEKS - GOZDAR 366 : 350 2. kolo BORAC - NOVOTEKS 313 : 273 3. kolo NOVOTEKS - MIRNA PEČ 352 : 402 4. kolo NOVOTEKS - DAMA 316 : 331 S. D. Štipendisti v šolskem letu 1975/76 Naše podjetje štipendira v šolskem letu 1975/76 98 štipendistov na raznih šolah, od poklicnih do višjih in visokih. Poglejmo, na katerih šolah in koliko štipendistov imajo posamezni tozdi: TOZD KONFEKCIJA ima 30 štipendistov: — poklicna šola za oblačilno stroko 1 tehniška tekstilna šola, konfekcijski oddelek 16 — šola za oblikovanje 1 upravno administrativna šola 2 — ekonomska srednja šola 5 — višja konfekcijska šola 1 — visoka ekonomsko komercialna šola 2 — fakulteta za elektrotehniko 1 — ekonomska fakulteta 1 TOZD TKANINA ima 14 štipendistov: tehniška tekstilna šola: tkalski oddelek kemijski oddelek predilski oddelek tehniška srednja šola, kemijski oddelek — tehniška šola strojne stroke upravno administrativna šola ekonomska srednja šola — ENT, oddelek za tekstilno tehnologijo TOZD PREDILNICA Metlika ima 12 štipendistov: poklicna šola: strojne stroke elektro stroke — tehniška tekstilna šola, predilski oddelek — tehniška šola strojne stroke — tehniška šola elektro stroke, odd. za šibki tok — upravno administrativna šola — ekonomska srednja šola TOZD STREŠNIK Dobruška vas ima 3 štipendiste: — tehniška šola strojne stroke — ekonomska srednja šola 2 2 2 1 1 2 2 2 1 3 2 1 -> 1 2 1 TOZD TRGOVINA ima 3 štipendiste: — poklicna šola za blagovni promet 3 SKUPNE SLUŽBE PODJETJA imajo 36 štipendistov: t — poklicna šola: strojna stroka 9 elektro stroka 2 avtomehanska stroka 1 — tehniška šola strojne stroke 2 — tehniška šola gradbene stroke 1 — tehniška šola elektro stroke, odd. za jaki tok 1 — upravno administrativna šola 3 — ekonomska srednja šola 10 — višja šola za socialne delavce, kadr. org. smer 1 — filozofska fakulteta 1 — ekonomska fakulteta 2 — visoka ekonomsko komercialna šola 3 \____________________________________________________________y O delu kolesarskega društva NOVOTEKS —----------------------------------- Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Od 7. do 28. oktobra so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Peter Bukovec (do sedaj 4-krat), Jože Cekuta (14), Milena Florjančič (14), Štefka Kulovec (8), Alojz Keglovič (4), Milena Planin (2), Avguština Stipič (9), Franko Franc (13), Marija Kastelic (14), Alojz Urbič (10), Ivanka Šmalc (7), Jožica Kranjc (5), Cveta Pureber (2), Marija Resnik (7), Alojz Kramar (7), Vincencija Parkelj (6), Božo Čavlovič (12), Anton Tršinar (6), Vlado Drenovec (10), Marija Furman (4), Peter Mali (9), Jože Kinčič (5), Anton Kaferle (6), Nada Kruljac (7), Jože Žugelj (16), Joža Mejač (13), Mirko Mohar (5), Jože Adlešič (2), Jože Zabukovec (5), Alojz Turk (18), Alojz Blažič (11), Marjan Golob (3), Jožefa Kolenc (19), Anton Drčar (o), Fanika Žagar (1), Marjan Mlakar (6), Mirko Jovič (3), Franc Zorko (1), Franc Retelj (3), Jože Šimenc (12), Zdravko Sančanin (9), Leopold Kočijaž (1), Franc Zupančič (9), Kazimir Pezdirc (4), Franc Makse (4), Ana Špringer (10), Danica Kovač (2), Miha Turk (4), Mihela Turk (2), Ludvik Lužar (2), Marija Staniša (2), Anton Tramte (3), Vera Jarc (13), Nada Lokar (3), Franc Murgelj (41), Franc Krakar (11), Ivanka Jerič (11), Bojan Pureber (7), Mladen Šimcc (5). ______________________________________/ Kolesarsko društvo ,JMovo-teks“ Novo mesto je zelo mlado, saj je bilo ustanovljeno spomladi leta 1972. Začetek je bil težak, ker društvo ni imelo denarja ter strokovnega vodstva, ampak le 6 mladih fantov, navdušenih za kolesarjenje. Našli so prekaljenega kolesarja, nekdanjega državnega reprezentanta Jožeta Majesa, ki je prišel v Novo mesto iz Hrastnika in prevzel skrb za načrtno treniranje mladih tekmovalcev. Potrebno je bilo veliko dela in naporov, ki pa niso ostali brez uspeha. Kmalu so fantje dosegli lepe uspehe. Društvo je imelo turistično ekipo, ki je na dirki v Škofji Loki osvojila prvo mesto. V letu 1973 je število tekmovalcev naraslo na 14 in že smo imeli poleg turistične tudi juniorsko ekipo. 1973 smo organizirali tudi dve meddruštveni dirki: ,.Okoli Grma“, ki so seje udeležili tudi češki kolesarji, in dirko ,,Po dolini Krke“, na kateri so naši tekmovalci zasedli prva mesta. V naslednjem letu smo prišli že v sam slovenski vrh, saj je bil naš tekmovalec izbran v slovensko reprezentanco na dirki „Po Istri“. Največje uspehe je društvo doseglo v letu 1975. V juliju smo organizirali cestno prvenstvo SFRJ za vse kategorije in se ekipno uvrstili na drugo Modni kotiček Modeli plaščev za hladne dni nedvomno pričajo, da se spet vračajo obleke. Največkrat se pojavljajo variante, ki so bile dolgo časa zapostavljeni del ženske garderobe. Lahki plašči iz flanele in puplina so v glavnem ravnega kroja, z našitimi žepi ter širokimi, spodaj rahlo prikrojenimi rokavi. Športni plašči imajo največkrat ranglan rokave z okrasnimi paščki na ramenih in na spodnjem delu rokava, pas, ki poudarja širino modela in mehko padajočo linijo. Važni modni detajli plaščev so: široki rokavi, največkrat v kimono ali ranglan kroju, z asimetričnimi zadrgami, ozkimi ovratniki. Izdelani pa naj bi bili iz gaber-dena, puplina, flanele, teksas platna. mesto, avgusta pa meddruštveno dirko „Okoli Grma", na kateri je zmagal Novomeščan Franci Zrimšek. Tekmovalci so sodelovali na vseh meddruštvenih in mednarodnih dirkah in na državnem prvenstvu. Med najboljšimi je mladi tekmovalec Franci Zrimšek, ki je od približno 40 dirk zmagal kar na 15. Bil je četrti na cestnem prvenstvu SFRJ v Novem mestu, je slovenski gorski prvak in dvakratni državni prvak v vožnji na kronometer in na stezi. Bilje tudi član državne reprezentance ter bil izbran za mladinsko evropsko prvenstvo v ZRN, ki pa je odpadlo. Zelo dober je tudi starejši mladinec Božo Mijajlovič, ki je član slovenske reprezentance. Oba tekmovalca sta bila ob otvoritvi nove športne hale v Novem mestu tudi nagrajena. Nagrajeno je bilo tudi društvo za svoje uspehe. Pohvaliti moramo vse kolesarje, to so: Turk Ivan, Antončič Zdenko, Vehar Srečko in Mijajlovič Stane. V teh letih je bilo društvo brez pokrovitelja, letos pa je prevzel pokroviteljstvo Novo-teks. Društvo se je preimenovalo in v svoj upravni odbor sprejelo tri člane podjetja: Danila Kovačiča. Hinka Šintlerja in Bojana Florjančiča. Novoteks bo društvu finančno pomagal. društvo in tekmovalci pa bodo zanj delali reklamo: na dresih bodo nosili emblem Novoteksa. Upamo, da bo naše društvo v prihodnjem letu doseglo še večje uspehe in uresničilo zastavljene naloge ter pridobilo nove mlade ljubitelje kolesarskega športa. Radi bi jih vzgojili v vrhunske športnike, ki bodo zastopali društvo in Novo mesto na dirkah v Jugoslaviji in v tujini. ZDENKA LUZAR Prišli - odšli Od 17. oktobra do 15. novembra so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD TKANINA - delovna enota oplcmenitilnica: Cvetko Jože, Zuanovič Katica TOZD KONFEKCIJA - skupne službe: Senica Branko, Zajc Alenka TOZD STREŠNIK: Tršinar Darko, Lindič Jože TOZD TRGOVINA - prodajalna Zenica: Čajo Hatidža V istem času so podjetje zapustili naslednji delavci: TOZD TKANINA - delovna enota priprava: Stojanovič Majda, Čebin Franc, - delovna enota oplcmenitilnica: Barbo Jože, Jazbec Jožica, - delovna enota tkalnica: Metelko Albin, - delovna enota predilnica: Kavšek Franc, Parkelj Marjan TOZD KONFEKCIJA - delovna enota Novo mesto: Žugič Ana, Jaklič Slavka, Bregar Roman, Povhe Zdenka, Vrtačič Slavka, Kastelic Anica, - skupne službe: Pavlenič Jožefa SKUPNE SLUŽBE PODJETJA: Goršin Marija TOZD STREŠNIK: Jerman Jože KONFEKCIJA VINICA: Simčič Josip, Kramarič Mirjana, Pupič Ksenja Prišli - odšli Krvodajalska priznanja Kot vsako leto smo tudi letos pripravili priznanja in značke za tiste krvodajalce, ki so do 1. maja 1975 darovali kri 5, 10. 15 in 20-krat. Seznam je pripravil občinski odbor RK in našo sindikalno organizacijo obvestil, kdo dobi priznanje in značko. Datum podeljevanja sc je malo zavlekel zaradi objektivnih težav, tako da smo priznanja podelili šele 9. novembra. Priznanja bi moralo dobiti 110 krvodajalcev iz naše delovne organizacije, vendar se je podelitve udeležila komaj polovica. Za začetek nam je zapel Dolenjski oktet dve domači pesmi, potem pa je predsednik koordinacijskega odbora za krvodajalstvo pri OO RK Danilo Kovačič spregovoril nekaj besed o krvodajalstvu in povedal, da smo krvodajalci Novoteksa najbolj prizadevni, saj smo že do septembra izpolnili letni plan darovane krvi. Potem so nam otroci zapeli in zaplesali, na koncu pa je oktet zapel še tri pesmi. Po programu smo imeli zakusko. Ob tej priložnosti obveščamo vse krvodajalce, ki so bili povabljeni, pa se niso udeležili, da dobijo priznanje pri tov. Šint-lerju v tehnični pripravi tkanine. Prav tako obveščamo, da bomo od 1. 1. 1976 usklajevali število odvzemov krvi, zato prosimo vse krvodajalce, naj se s knjižicami javijo v kadrovskem oddelku pri tov. Kovačiču. BOJAN FLORJANČIČ Rešitev VRETENA iz prejšnje številke: D, DA, NAD, DANA, GNADA. UGANDA, NADAU. NADA. ANA, NA, N. Križanka M 3 5 6 7 8 9 10 n 1. električna merska enota 2. nemški predlog 3. industrijska rastlina 4. del roke 5. podstrešek 6. črnogorski vladika Petrovič (1697 - 1735) 7. obmejno afriško mesto 8. sukno (izgovorjava) 9. zaslužek, plačilo 10, pivo 11. avtomobilska oznaka Luxemburga Pregovori Mladost je norost, čez potok skače, kjer je most. Kdor je izgubil svoj dober glas, je mrtvec med živimi. Zmaga ima sto očetov, poraz pa je sirota. Priden človek ima dovolj kruha, glad mori samo lenuha. Hudo je biti priklenjen, čeprav z zlato verigo. Na letošnji zimski tekstiliadi, ki je bila v mesecu marcu na Golteh v organizaciji sindikalne organizacije tovarne perila TOPER Celje, so se predstavniki slovenskih tekstilnih tovarn dogovorili, da bo XVIII. zimsko tekstiliado organiziral sindikat NOVOTEKS Novo mesto. Izvršni odbor sindikata podjetja je na svoji zadnji seji določil delavce naše tovarne, ki naj bi prevzeli vsa potrebna dela za uspešno izvedbo tega množičnega zimskega športnega tekmovanja. Letos je na XVII. tekstiliadi tekmovalo blizu 600 smučarjev iz 46 delovnih organizacij. Prav toliko, če ne še vec prijav pričakujemo tudi na XVIII. tekstiliadi. To veliko zimsko športno tekmovanje zahteva temeljite priprave. Odbor, ki ga je določil sindikat je delo že pričel. Sestavljajo ga naslednji delavci: predsednik Danilo Kovačič, prvi podpredsednik Bruno Koprivnik, drugi podpredsednik Miran Simič, sekretar Milena Mavsar, blagajnik Jadran Novak, propaganda ing. Franc Kovačič, prenočitve Dušan Jarc. Poleg organizacijskega odbora, ki si je za svoje delo izdelal poslovnik o delu odbora, smo izvolili tudi organizacijski komite. Slednjega sestavljajo predstavniki večjih delovnih organizacij, ki so že bili organizatorji tekstiliade, ter delovna organizacija, ki bo pripravila XIX. tekstiliado. V organizacijskem komiteju so predstavniki naslednjih organizacij : Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, Mariborska tekstilna tovarna Maribor, Tekstilindus Kranj, Gorenjska predilnica in tkalnica Škofja Loka, Jugotekstil Ljubljana, Induplati Jarše, Svilanit Kamnik in Novoteks Novo mesto. Na dosedanjih razgovorih smo se dogovorili, da zaradi slabih snežnih razmer v zadnjih zimah to republiško tekmovanje ne moremo organizirati v zimsko-športnem središču Dolenjske v Crmošnjicah in skleni- NOVOTEKS - organizator XVIII. zimske tekstiliade 1), da bo to tekmovanje na Krvavcu. Tekmovanje bo konec meseca februarja ali v začetku marca 1976. Tehnično izvedbo tekmovanja bo prevzelo smučarsko društvo „Rog“ Novo mesto, ki razpolaga z vsemi potrebnimi napravami, hkrati pa ima tudi dovolj izkušenj, saj so že bili organizatorji velikih smučarskih tekmovanj. Časa je malo. Veliko dela je pred nami, zato bomo morali člani organizacijskega odbora dobro poprijeti, da bo tudi ta zimska športna manifesticija uspešna, kot so bile vse doslej. Na Krvavcu bodo vihrale Novoteksove zastave in prav zaradi tega se bomo morali posebno potruditi in dokazati, da smo tudi na tujem terenu kos takšni nalogi. Košarkarji N0V0TEKSA v sezoni 1975 Igralna sezona 1975 se izteka in košarkarji lahko z veseljem ugotavljamo, da je bila to ena najbolj uspešnih sezon kluba. Uspešnost se kaže predvsem v delu / mladimi in v množičnosti. Do sedaj se je vedno govorilo in pisalo le o uspehih članske ekipe, medtem ko uspehov mlajših niso omenjali. Radi bi prikazali posamezne sekcije, ki delujejo v okviru košarkarskega kluba ,,NOVOTEKS", ki so letos tekmovale na igriščih širom po Sloveniji. PIONIRJI: trener Slavko KOVAČEVIČ ima na voljo 18 igralcev, ki so v sezoni 1975 nastopali v dolenjski košarkarski ligi in osvojili prvo mesto. KADETI: trener Vojko SKRABEL ima na voljo 15 igralcev, ki so v sezoni 1975 nastopali v II. slovenski ligi skupina A in so se uvrstili na tretje mesto. ^ MLADINCI: tre^r Bojan BENCIK ima na voljo 18 igralcev, ki so v sezoni 1975 zelo uspešno nastopali v I. slovenski mladinski ligi, ki je štela osem članov. Z osvojenim četrtim mestom v republiki so si priborili pravico do nastopa na turnirju štirih najboljših mladinskih ekip v Sloveniji; prvi dve ekipi se bosta uvrstili na državno prvenstvo. ČLANI: trener Andrej PETRIČ ima na voljo 16 igralcev, ki že nekaj let uspešno nastopajo v najkvalitetnejši I. A slovenski košarkarski ligi. V letošnjem letu je bila ekipa močno pomlajena, saj je kar pet starejših članov prenehalo igrati. Toda mladi so jih kljub neizkušenosti uspešno nadomestili in med dvanajstimi ekipami zasedli osmo mesto. Tudi v prihodnji sezoni bodo tekmovali v prvi slovenski košarkarski ligi. VETERANI: vodja Slavko MEDLE ima na voljo 13 igralcev, ki so prenehali aktivno igrati pri članih in so letos nastopali v dolenjski košarkarski ligi in osvojili drugo mesto. Skupaj je torej v klubu 79 registriranih igralcev, 5 trenerjev in vodja tekmovanj. Za tako obsežno delo pa ima klub na voljo le igrišče na Loki, ki jc v poletnih mesecih zasedeno vsak dan od 15. do 21. ure. , Mnogo slabše je bilo do sedaj* v zimskih mesecih, ko je bil prostor zagotovljen le za člansko ekipo. Upamo, da se bo ta problem sedaj z novo športno dvorano rešil in da bodo vse sekcije nemoteno delovale tudi v zimskem času. kar bo nedvomno veliko prispevalo k dvigu kvalitete. Veliko zahvalo dolguje košarkarski klub tovarni „Novo-teks“, kije s finančno pomočjo v glavnem omogočila razvoj pionirske, kadetske in mladinske ekipe, kajti s sredstvi ObZTK so komaj pokriti stroški za tekmovanje članske ekipe. Ob praznovanju občinskega praznika je dobil košarkarski klub „NOVOTEKS“ Novo mesto priznanje temeljne te-lesno-kulturne skupnosti Novo mesto za delo pri razvoju košarke in za uspešne nastope ekip v e»lii [ ¥ iaMbil SBI lllllll y;vXv.v!vX\vIv • X,**X*t\v y," \y.f .i.vž-iU.UvU?:? ■X*X*’ X«XvXvX*