Zadnje čase prihaja vse bolj do izraza razprava o potrebni spremembi političnega sistema pri nas. Kriza upravljanja, ki je najresneje prizadela gospodarstvo, je z vso ostrino pokazala, da propadanje gospodarstva ni le rezultat zgrešenih ekonomskih ukrepov (npr. dogovorne ekonomije), ampak da je iskati njene vzroke tudi v neskladju s proklamiranim samoupravljanjem in dejanskim etatističnim načinom upravljanja. Gre torej za spozna-nje, da se obstoječi model upravljanja ni potrdil v praksi. Prav to spoznanje pa je povzročilo široka iskanja poti iz krize, v katero smo zabredli. Ta iskanja pa so zelo različna in često med seboj izključujoča.
V svojih razmišljanjih se bom usmeril predvsem na politična dogajanja v Sloveniji. Tu je prisotna predvsem težnja po uveljavitvi političnega pluralizma in sestopu ZKS z oblasti, kot pogoju za odpravo partijskega monizma. V tem okviru je tudi najavljena prenova SZDL. Vendar kako ?
Iz razprav v republiški konferenci SZDL in v njenih organih je zaslediti idejo o nestrankarskem pluralizmu. Socialistična zveza
OB 27. APRILU - DNEVU USTANOVITVE OF
Razmišljanja o prenovi SZDL
naj bi bila mesto, kjer bi prišel do izraza političen pluralizem in nato preko nje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. To naj bi dosegli z delegiranjem delegatov, predvsem v družbenopoli-tične zbore. Za dosego tega bo potrebno spremeniti statut in sprejeti samostojen program SZDL.
Iz sprejetih dokumentov novo nastalih zvez pa je razvidno, da izražajo zahtevo po neposredni udeležbi na oblasti in po svojem lastnem političnem programu. Glede svoje vključitve v SZDL se že sedaj Izjavljajo, da je to le prehodna vključitev z jasno izraženo zahtevo po lastnl avtonomnosti v okviru SZDL, ki naj bi bila začasno le njihov tehnični servis. Končni cilj naj bi bila ustanovl-tev samostojnih strank.
Gre torej ponovno za dva povsem polarizirana videnja. Vkolikor je pri prvem zaslediti hotenja po strpnem dialogu In sodelovanju, je pri drugih često zaslediti dokajšnjo dozo nestrpnosti, antikomu-nizma, pa tudi namere preusmeriti družbeni razvoj v restavracijo meščanske demokracije.
Pri razmišljanju o političnem pluralizmu moramo upoštevati vse družbene danosti. Mislim, da smo sedaj v dokaj sličnem položaju kot smo bili v prvih tetih po vojni. Osvobodilna fronta je svoj program (znamenitih sedem točk) z osvoboditvijo dežele dosegla. Postavilo se je vprašanje o smiselnosti nadaljnjega obstoja OF. Takrat smo se zavestno opredelili za SZDL kot vseljudsko gibanje za gradnjo socializma. V svojem blstvu je bila SZDL od vsega začetka pluralistična, vendar bolj interesno kot politično. Poli-tično je vedno priznavala primat zvezi komunistov in je zaradl tega tudi delovala bolj transmisijsko, včasih tudi sektaško. Vendar je kfjub vsem napakam obdrža/a karakter vseljudskega gibanja, čeprav na nivojih od občinskega navzgor bolj forumsko. Kljub takim pomanjkljivostim pa je vseeno omogočila, predvsem v zad-njih letih, razmah demokratičnega pojmovanja, pa tudi ustvarjanje pogojev za pojav poiitičnaoapluralizma, k\ smo mu sedaj priče. Brez take SZDL tudi ne^Mffnogoč nastanek sedanjih zvez.
Smo torej v položaju^l^^&revladalo spoznanje o potrebnosti političnega pluralizma, njJ^ttoDttajti najprimernejše oblike in metode delovanja fjfefoa plurajam. Vendar pa pri tem ni le vprašanje znanja ^<wfmudIpWg^- Preprlčan sem, da je naj-boljša rešitev f/'sfa,B^M/MitfS^^ropore državljanov, To pa je možno le takrat, k^tHtjf^^^P v odločanje, kakšno poli-tično organizirana^^ejK. Mfl»oW/i poti so prišli dlje od nas na Madžarsk^^^^^jsko^mt^mpustili v ustavnih okvlrih ustanavljanje n<gji po^Kih sflHfr. 3^^ trenutku, ko se poja-vijo novi političlfrsubjemrlahko^ride^Ppotrebne medsebojne konkurence in borbe za politični vpliv na volllce ter s tem tudi na soudeležbo v skupščinskem sistemu. To je kvaliteta, o kateri velja razmisliti in ki bi lahko izpeljala tudl naš skupščinski sistemi iz slepe ulice.
Zamisel o nestrankarskem politlčnem pluralizmu izhaja pred-vsem iz slabih izkušenj strankarskega pluralizma, ki se jih še vedno spominjamo iz časov pred vojno, potrjuje pa jlh tudi neza-dovoljstvo iz držav, kjer imajo tak sistem. Vendar doslej še nikjer niso odkrlli nadomestila zanj. Po mojem tudi dosedanje razprave v organizacijah SZDL o nestrankarskem pluralizmu, odražajo predvsem to bojazen, ne nudijo pa učinkovitega nadomestila. Kaj bi namreč dosegli s politično pluralistično SZDL ? Po mojem bi nujno prlšlo do preglasovanja, kjer manjšina nikoli ne bl mogla priti do participacije na oblasti in bi s tem bila vedno postavljena v opozicijo zunaj skupščinskega odločanja. Na ta način bi se napetosti le povečevale in silile manjšino v Ilegalno dejavnost. To pa ne bl phspevalo k odpravljanju krize, ampak k njenemu poglab-Ijanju.
Razumljlvo je, da se ob tem postavlja vprašanje same SZDL. Ob pojavu samostojnih strank, ki deluje v okvlru ustavnega družbe-nega sistema, je lahko SZDL le ena od strank ali pa koalicija z natančno oblikovanimi skupniml cllji, ki pa so časovno omejeni. Cilj bi lahko bila družbena reforma s konkretnimi nalogami kot so:
-  sprejetje nove, sodobne ustave z ustvaritvljo legalnih možnosti prehoda na politični pluralizem in uveljavitev pravne države;
-  izvedba gospodarske reforme na osnovi že sprejetlh pro-gramov.
S tem bl SZDL Slovenije opravlla svoje poslanstvo in odprla široke možnosti svobodnega, demokratičnega razvoja tako slo-venskega naroda kot tudi širše jugoslovanske federacije. Prepri-čan sem, da bi taka usmeritev naletela na ugoden sprejem tudi v drugih republikah, ki tvorijo našo skupno federacijo.
Ob pisanju teh vrstic nisem imel namena vsiljevati svojih pogle-dov komurkoli. To je le skromen prlspevek k razmišljanjem o mož-nostih čim hitrejšega izhoda iz krize, ki nas vsakodnevno najeda, razdvaja, pa tudi unlčuje. Vztrajanje na sedanjem stanju pa je samomorilsko in ne prispevek k napredku.
                                                                          Ivo Bernard