Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA H JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96’—, celoletno Din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
35. |j08>	V	LJUBLJANI,	dne	29.	aprila	1936.	Letnik	VII.
VSEBINA:
231. Finančni zakon za leto 1936./37.
232. Naredba o izpreinembi naredbe o izpremembi lovopusta in o zaščiti redke divjačine.
233. Razglas o ustanovitvi samostojne rimskokatoliške župnije v Litiji.
234. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
Zakoni in kraljevske uredbe.
231.
V Imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki
objavljajo, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1935 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1935, v svoji XXV. redni seji, ki jo je imela dne 11. marca 1936, in v svoji XXVII. redni seji, ki jo je imela dne 30. marca 1936 v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1935 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1935, v svoji XIII. redni seji, ki jo je imel dne 27. marca 1936 v Beogradu, sklenila in da smo mi potrdili in proglašamo
finančni zakon za leto 1936./37.,*
ki se glasi:
I.	tlel: Osnovne določbe.
§ 1.
Državni proračun razhodkov in dohodkov za leto 1936./37. je sestavljen takole:
Redni in izredni razhodki in dohodki.
Redni in izredni razhodki skupaj .. din 10.323,513.198— Redni in izredni dohodki skupaj... din 10.323,513.198'—
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne
1.	aprila 1936, št. 75/X V111/171,
§ 2.
Proračuna razhodkov pod A. in dohodkov pod B. sta sestavni del tega zakona.
Kljub členu 47. zakona o državnem računovodstvu sme objaviti minister za finance zbog tehnične nemož-nosti v ^Službenih novinah« kot posebno prilogo dotične številke samo finančni zakon in vzporedni pregled državnih razhodkov in dohodkov za leto 1936./37.
§ 3.
Z virmani se pokrijejo razlike v prejemkih, če je bilo od dne 1. junija 1935 do dne, ko dobi proračun moč, kaj napredovanj v službi in kaj periodičnih poviškov.
§ 4.
Delež, ki pripada državi od dobička Narodne banke skladno s členom 37. zakona o Narodni banki z dne
17.	junija 1931, se vknjižuje po isti zakonski določbi na znižanje računa prejšnjih državnih predjemov pri Narodni banki.
§ 5.
1. O vseh razhodklh iz skladov ali ustanov po tem ali po drugih specialnih zakonih, kolikor niso razloženi v računskem delu proračuna, morajo predložiti poedini uradi, ki razpolagajo s temi skladi ali ustanovami, nadrobno poročilo ministru za finance, ki izkaže vse le izdatke ločeno v končnem računu za to proračunsko leto.
2. Vsi izdatki iz skladov ali ustanov spadajo pod pregled in odobritev glavne kontrole. Od tega so izvzeti izdatki iz kreditov po členu 22. zakona o državnem r*. čunovodstvu.
3. Vse državne blagajne in vse vrste skladov, katertv upravitelji prejemajo in izdajajo na katerikoli osnovi denar, vrednostne papirje in raznovrsten material, spadajo pod kontrolo ministra za finance.
Minister za finance vrši to kontrolo po svojih odposlancih in po liuaučniii direkcijah. Za kontrolo po
odposlancu izda minister za finance ali organ, ki ga on pooblasti, pooblastilo, po katerem odposlanec povsem ravna. Za kontrolo po finančnih direkcijah izda pooblastilo finančni direktor.
Sodišča, pri katerih zahtevajo odposlanci ministra za finance ali finančnih direkcij zavarovanje škode na imo-vini tistih oseb, ki so državo oškodovale, ali državnih organov, ki so po členu 109. .zakona oj glavni j kontroli odgovorni za povračilo škode državi, morajo smatrati take zahtevke za nujne in jih takoj vzeti v. postopek. .
Od tega so izvzete samo blagajne ministrstva za vojsko in mornarico, zasebne ustanove (zadužbine) in skladi, ki ne spadajo pod kontrolo glavne kontrole.
4.	Ministri ostalih resorov vrše kontrolno službo pri njim podrejenih uradih in napravah glede poslovanja z denarjem, stvarmi in materialom po svojih odposlancih, katerim izdajo za to potrebna pooblastila.
S temi pregledi ugotovljene škode se morajo sodno zavarovati.
§ 6.
Kljub členu 22. zakona o državnem računovodstvu se postavlja redno v proračun razhodkov predsedniška ministrskega sveta kredit za izredne stroške in zaupne namene.
Ta kredit kakor tudi krediti za izdajanje publikacij in podatkov v državi in v inozemstvu radi obveščanja se porabljajo po naredbah predsednika ministrskega sveta, odrejena izplačila pa ne spadajo pod pregled in odobritev glavne kontrole.
§7.
1. Materialni razhodki in razhodki za mezde delavcev državnih gospodarskih podjetij in naprav, katerih vršenje je pogoj, da se dosegajo večji dohodki, se smejo zviševati na račun presežkov pri dohodkih teh naprav, in sicer do 5% zneska kreditov, odobrenih s proračunom za te raz-hodke, z odločbo resornega ministra, do 10% z odločbo ministra za finance, preko tega pa z odločbo ministrskega sveta na obrazložen soglasni predlog resornega ministra in ministra za finance.
2. Minister pravde sme uporabiti po soglasnosti ministra za finance presežke pri čistih dohodkih produktivnih panog gospodarstva in industrije v kazenskih zavodih za zvišanje materialnih razhodkov teli zavodov. Prav tako sme porabiti minister pravde, sredstva osrednjega sklada za gradnjo kazenskih in podobnih zavodov tudi za vzdrževanje kazenskih in podobnih zavodov, če ne bi zadoščali preliminirani proračunski krediti.
§ 8.
1. Izplačila neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let se smejo vršiti iz neporabljenega ostanka monopolskega posojila, odobrenega po § 4. zakona o monopolskem posojilu 22,000.000 dolarjev. Izplačila odo-bruje minister za finance.
Natančnejša navodila za izvrševanje te določbe predpiše minister za finance.
2. Izplačane obveznosti po proračunih za prejšnja zaključena leta, ki se v teh letih niso mogle likvidirati, se izkažejo v končnem računu za naslednje proračunsko leto kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
3. Vsa izplačila, opravljena po pooblastitvah tega ttkona, se izknjižujejo, kolikor §o razhode^ za državno
blagajno, v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
4. Terjatve državnih podjetij in naprav proti drugim državnim napravam, ki so nastale v času od dne 1. januarja 1919 do vštetega dne 31. marca 1935, se odpišejo v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, kolikor so te terjatve v teli letih izkazane kot dohodek.
5. Eventualni presežek razhodkov, ki se pokaže po izteku proračunskega leta v proračunski partiji za plačilo obresti, provizije, tečajnih razlik in stroškov Narodni banki in drugim dopisnikom po tekočih računih za to in za prejšnja leta kakor tudi v proračunskih partijah za plačilo glavnice, obresti in stroškov za ostale državne obveznosti in bone, preliminiranih v razdelku državnih dolgov in v razdelku ministrstva za promet za odkup Južnih železnic, se izknjižuje po tej pooblastitvi v breme državne gotovine.
6. Pri nabavah v inozemstvu, ki se plačujejo v tuji valuti, morajo pokriti nakazovalci iz zavzetega (angažiranega) kredita razlike, ki se lahko pokažejo zaradi tečajne razlike od časa, ko je bil kredit zavzet, pa do dne izplačila. V ta namen morajo rezervirati nakazovalci v vsakem primeru najmanj 5% zneska zavzetega kredita.
Od tega se izvzemajo nabave ministrstva za vojsko in mornarico, ki se vrše v breme partije 502. Tečajno razliko plača v tem primeru ministrstvo za finance v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
7. Pri tistih proračunskih partijah, kjer so virmani po zakonu dopustni, se pozicija, v katere breme se druga pozicija zvišuje, ne more več zviševati z naknadnimi krediti.
§9.
1. Za ustvarjanje novih obveznosti proti členom 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu so nakazovalci in računodajniki odgovorni po členu 58. zakona o državnem računovodstvu in § 23. zakona o podaljšanju veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah.
2. Obveznosti katerekoli druge državne naprave pri državnih podjetjih se smejo ustvarjati samo po predhodnem zavarovanju kredita in ob materialni odgovornosti pristojnega nakazovalca. Po teh obveznostih se vrši obračun, samo preko ministrstva za finance. Nadrobnejša navodila za izvrševanje te določbe predpiše minister za finance.
§ 10-
Pravilno in skladno s Členom 60. zakona o državnem računovodstvu med proračunskim letom zavzeti (angažirani) izdatki, ki iz kateregakoli razloga niso mogli biti izvršeni v določenih rokih dotičnega računskega leta, se opravljajo po odobritvi ministra za finance do konca tekočega računskega leta iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
Državne obveznosti iz prejšnjih let, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prednjega odstavka, se smejo izplačevati iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
Odločbe o teh izplačilih izdaje minister za finance.
§ 11-
1, Vse dohodke od carin, monopolov, taks in državne trošarine morajo uradi ali organi, ki te dohodke zbirajo, redno izročati najbližjim podružnicam Narodne banke za račujt ll^njdtrsjva za finance., Državni uradi in podruž-
nice Narodne banke obveste o vsaki izročeni vsoti glavno državno blagajno.
2.	Na račun dohodka, ostvarjenega iz vozninske takse po tar. post. 101 taksne tarife v zakonu o taksah, polaga generalna direkcija državnih železnic pri glavni državni blagajni vsak mesec dvanajstino dohodka, ostvarjenega skupaj od te takse v predhodnem proračunskem letu; po izteku vsakega tromesečja pa se vrši dokončni obračun med finančnim oddelkom generalne direkcije državnih železnic in oddelkom za državno računovodstvo ministrstva za finance.
Tako je ravnati tudi direkciji rečne plovitve.
§ 12.
Od vsote, pobrane kot skupni davek na poslovni promet pri carinarnicah, izločijo osrednje carinske blagajne konec vsakega meseca 18% in jih izroče Državni hipotekarni banki kot dohodek za banovinski sklad prometnega davka, ki se pri njej ustanavlja. Enako postopajo tudi davčne uprave glede skupnega davka na poslovni promet, ki se pobira po knjigi opravljenega prometa.
Dohodek banovinskega sklada prometnega davka, zbranega tako iz dohodkov kakor iz naraslih obresti, razdeli ministrstvo za finance vsaka dva meseca, in sicer:
a) 80% banovinam: Vrbaski, Primorski, Drinski, Zetski in Moravski, ki jim je po banovinskem proračunu za leto 1935./36. odobrena pomoč (dotacija — subvencija), do višine te pomoči (izvzemši Vrbasko banovino, kateri se od te pomoči odbije din 3,471.097'—•, kolikor znašajo razhodki bolnice, prenesene iz banovinskega v državni proračun);
b) 20% banovinam: Dravski, Savski, (hinavski, Vardarski in mestnemu poglavarstvu mesta Beograda in Pančeva, in to po poslednjem občnem uradnem popisu.
Iz tega banovinskega sklada se razdeli banovinam in dotičnim občinam po točkah a) in b) te določbe največ 100 milijonov dinarjev. Presežek nad to vsoto se vnese v državno blagajno kot dohodek od te vrste davka.
Ta določba velja, dokler se z zakonom izrečno ne izpremeni ali ne ukine.
§ 13.
Poštna hranilnica in njene podružnice so oproščene plačevanja obresti na vloge in vplačila po čekovnih računih glavne državne blagajne, finančnih direkcij, davčnih uprav in ministrstva za šume in rudnike z vsemi podrejenimi napravami, ti uradi pa plačevanja manipulacijskih in drugih stroškov za vplačila in za izvršena izplačila po svojih čekovnih računih.
II.	dol: Določbo za poedina ministrstva.
A. Ministrstvo za finance.
1.	Pooblastitve za ministra za finance in določbe za računsko službo.
§ 14.
Minister za finance se pooblašča:
1.	da izdaja po zakonu o državnem računovodstvu blagajniške zapise na podstavi proračunskih dohodkov. Vsota teh blagajniških zapisov, izdanih po členih 106. in 109. zakona o državnem računovodstvu, ne sme biti v prometu večja od din 500,(XX).000— in z obrestmi, ki ne smejo biti večje od 7%_. V to vsoto ne spadajo boni,
izdani Narodni banki kraljevine Jugoslavije kot podloga za prejšnje predjeme državi po členu 4., prvem odstavku, pogodbe med državo in Narodno banko kraljevine Jugoslavije, uzakonjene dne 17. junija 1931, in tudi ne boni, izdani na podstavi posebnih zakonov in pogodbenih določb;
2. da sme plačati obveznosti po materialnih razhod-kih po proračunu za leto 1936./37., ki izpolnjujejo tudi pogoje iz člena 64. zakona o državnem računovodstvu, kljub predpisom člena 109. zakona o državnem računovodstvu tudi z blagajniškimi zapisi s plačilnim rokom do 2 let in z obrestmi, ki ne smejo biti višje od 7%, in to do zneska 300 milijonov dinarjev. Ta znesek ne spada v kontingent blagajniških zapisov, ki se izdajo na podstavi prednje določbe;
3. da sme odobriti Narodni banki kraljevine Jugoslavije, da da v obtek bankovce po din 500-—.
Ti bankovci imajo tole:
obliko: širina risbe 100 mm, dolžina 169 mm, z robom pa 114 in 183 mm, katere obmere ustrezajo sredini med obmerami sedanjih bankovcev po din 100 stalne II. izdaje in po din 1000 stalne II. izdaje;
besedilo: bankovec je podpisan po guvernerju in enem članu uprave, ostalo besedilo pa je istovetno z besedilom na bankovcu po din 1000 stalne II. izdaje (na licu s cirilico: zgoraj — Narodna banka kraljevine Jugoslavije, sredi — plača prinosniku 500 dinarjev, v Beogradu, datum, podpisa, spodaj — pripomba, da se ponarejanje bankovcev kaznuje, pod tem — kontrolna številka bankovca, v oglih pa oznaka zneska bankovca s številko kakor tudi serija in številka bankovca; besedilo naličja bankovca z latinico: zgoraj — Narodna banka kraljevine Jugoslavije, sredi — plača prinosniku 500 dinarjev, spodaj — pripomba, da se ponarejanje bankovcev kaznuje, v oglih pa — desno zgoraj in leva spodaj — oznaka zneska bankovca s številko).
Na licu bankovca je podoba Nj. V. kralja Petra II., v filigranu pa podoba blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja;
4. da sme vsa tista posojila in državne terjatve, za katere ugotovi državno pravobranilstvo po rednih zakonitih dokumentih, da se ne dajo izterjati, izknjižiti v breme obratne glavnice glavne državne blagajne; tpda o njih je še nadalje voditi posebno evidenco in, če jih je možno izterjati, je vložiti izterjane vsote v državno blagajno;
5. da sme izknjižiti razliko med borznim tečajem in vrednostjo kupljenih deviz v breme obratne glavnice glavne državne blagajne. Odločbe o tem izdaja minister za finance;
6. da občasno odreja vrednost državnim in po državi 'zajamčenim obveznicam, če jih je treba na podstavi posebnih zakonov, uredb ali pravilnikov sprejeti kot jamstvo (varščino) po borznem tečaju.
Odrejena vrednost teh obveznic ne sme biti višja od njihove imenske vrednosti in velja za ves čas, dokler traja jamstvo (varščina), obračunana po tej vrednosti;
7. da sme zamenjati kuponsko polo obveznic 2% %ne državne rente za vojno škodo: pri tem se izdajo na podstavi talona in obveznic nove obveznice z novo kuponsko polo po 40 kuponov od št. 11 do 50. Serije novih obveznic imajo številke od št. 5001 dalje. Pri zameni se dobi za vsako izročeno obveznico s talonom druga obveznica s kuponsko polo, ki ima novo serijo in novo številko. Ja zamena je obvezna. Nadrobnejše odredbe predpiše o tem minister za finance s pravilnikom.
Stroški za tiskanje (obenem s papirjem), stroški pregleda in zamene teh obveznic obremenjajo rezervne proračunske kredite, ki jih odobruje minister za finance;
8. da sme poleg doslej izdanih 6%nih obveznic za finančno likvidacijo odškodnin za begluška zemljišča v Bosni in Hercegovini I., II. in III. izdaje v skupnem imenskem znesku 500 milijonov dinarjev izdati še 'IV. izdajo teh obveznic do imenskega zneska največ 100 milijonov dinarjev, kolikor je potrebno radi izplačila odškodnin za prisojena begluška zemljišča po zakonu o 'begluških zemljiščih v Bosni in Hercegovini.
Po teh obveznicah se izplača izza dne 1. julija 1936 ob vsakem plačilnem roku kupona, kateri roki dospevajo dne 1. januarja in dne 1. julija vsakega leta, poleg tekočega kupona tudi še po 1 zaostali kupon po redu, kakor dospevajo.
Za te obveznice veljajo povsem določbe zakona o finančni likvidaciji odškodnin za begluška zemljišča, prisojene po zakonu o begluških zemljiščih v Bosni in Hercegovini, kolikor ne nasprotujejo določbi drugega odstavka tega paragrafa;
9. da uporabi vse obveznice državnih posojil, ki pripadejo državni blagajni od zapadlih varščin in po katerikoli drugi osnovi, za večjo amortizacijo dotdčnega posojila, kateremu obveznica pripada;
10. da sme izročiti depozit bivšega društva Rdečega križa Orne gore v znesku din 35.984—, ki leži pri davčni upravi v Podgorici, v last zetskemu banovinskemu odboru društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije na Cetinju;
11. da predloži odločbe, ki se izdajo skladno s členom 15. v predlogu zakona o občni carinski tarifi in poznejšimi njegovimi izpremembami potem, ko je stopil ta zakon v moč, obenem z uveljavitvijo narodnemu predstavništvu v odobritev. Če narodno predstavništvo ne odobri carin, odrejenih s temi odločbami, razlike ni moči zahtevati, ne vrniti;
12. da sme odobriti upravi državnih monopolov za materialne potrebe tudi večje izdatke od zneskov, določenih s proračunom za leto 1936./37., če razhodki, pre-liminirani za potrošek potrebnih monopoliziranih predmetov in za stroške, ki so v zvezi z vsoto dohodkov od teh predmetov, ne zadoščajo po dejanski potrebi teh Tazhodkov za ostvaritev dohodkov od ustreznih monopoliziranih predmetov;
13. da sme odobriti upravi državnih monopolov potrebne izdatke za porabo petroleja in materiala za njegovo prodajo, izplačilo potrebne delovne moči za prevoz in prenos petroleja, za nabavo tehtnic in za ostale skladiščne in druge stroške, če uvede uprava državnih monopolov nabavo in prodajo petroleja v svoji režiji; ti izdatki se morajo vknjiževati v breme dohodkov, ostvarjeni dohodek pa izkazati v končnem računu v Čistem (neto) znesku;
14. da sme odobriti upravi državnih monopolov, da izknjiži v breme svoje obratne glavnice zneske odplačil obresti in vseh stroškov za posojilo 100,000.000-— fr. frankov, sklenjeno za odkup tobaka letine 1931, kolikor se nanašajo na odplačila, obresti in stroške za čas od dne 1. oktobra 1933 do dne 31. marca 1937;
15. da odobri Poštni hranilnici, da sme nabavljati v tem proračunskem letu inventarne predmete do zneska din 1,500.000—. Ti nabavljeni predmeti se vknjižijo v bilanco kot aktiva in se odpiše do 10% na leto;
16. da odobri Poštni hranilnici, da sme v tem pro-računakejn letu njE^is^ovati brez£lačne obrazce,, oglase
in pravilnike in plačati delovno moč za natisk odplatnih obrazcev, nabavljati pisarniški material, plačati kurjavo, vodo, razsvetljavo in najemnine, zavarovati blagajniško gotovino, inventar in zgradbe in vzdrževati zgradbe do zneska din 3,375.000-— v breme vračuna izgube in dobička Poštne hranilnice«;
17. da določi po svobodni oceni višino denarne kazni po zakonu z dne 8. oktobra 1931 o kazenskih odredbah glede izvrševanja člena 9. pogodbe med državo in Narodno banko za izvrševanje zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931 zaradi kršitve predpisov pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami in vseh drugih naredb, izdanih na podstavi člena 9. pogodbe med državo in Narodno banko;
18. da sme sklepati po soglasnosti ministrskega sveta vse vrste sporazumov tako glede opravljanja obrestne in amortizacijske službe po državnih in od države zajamčenih posojilih v inozemstvu kakor tudi glede plačilnih pogojev v sklenjenih pogodbah z inozemskimi tvrdkami in glede vseh ostalih državnih obveznosti v inozemstvu;
19. da sme po členu 62. finančnega zakona za leto
1928./29., podaljšanega s členom 40. zakona, s katerim se podaljšuje veljavnost odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah, priznati končne račune oblastnih direkcij drž. železnic za Čas od osvoboditve do vštetega proračunskega leta 1922./23. tudi brez predpisanih zakonskih obličnosti, kolikor organi glavne kontrole najdejo, da po teh računih ni bilo zlorab.
§ 15-
Iz dohodkov, zvišanih zaradi zvišbe splošnega in skupnega davka na poslovni promet, izvrši minister za finance:
1. razhodke, odobrene z odločbo ministrskega sveta Pov. D. št. 579 z dne 20. februarja 1936;
2. osebne in materialne razhodke za ustanovitev srednje kmetijske šole za južno kulturo v Topolici pri Baru do din 500.000-—, osebne in materialne razhodke za državno poskusno sadjarsko postajo v Goraždi do din 500.000-—, osebne in materialne razhodke za zavod za preizkušanje volne do din 500.000-—, skupaj do din 1,500.000-—;
3. razhodke za plačilo voznih olajšav in brezplačnih voženj na državnih železnicah raznim napravam do zneska din 10,500.000-—, po sporazumu z ministrom za promet;
4. osebne in materialne razhodke radi otvoritve poslaništva v eni izmed skandinavskih držav.
§ IG.
1.	Država plača vse nanjo odpadajoče odškodninske zneske po § 4. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakonov, ki se nanašajo na agrarno reformo v Bosni in Hercegovini, z dne 12. avgusta 1933, z obveznicami po imenskem znesku, ki imajo naziv >6% ne obveznice za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini« in se glase na prinosnika. Radi izplačila prisojenih odškodnin se pooblašča minister za finance, da izda teh 6%nih obveznic za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini do skupnega nominalnega zneska din 50,000.000-—. Obveznice se izdajo za imenske zneske po din 100-—, 500-—, 1000— in 2.500-—, razdeljene y serije go 50 številk, s 6% ^bresti
na leto, ki začno teči z dnem 1. aprila 1935 ne glede na spredaj navedeno zakonsko določbo in se izplačajo po preteku vsakega leta. Vsote pod din 100-—, za katere se obveznice ne morejo dobiti, se ne izplačajo.
2. Ce se ugotovi, ko bodo vse izvršne razsodbe izdane, da se z vsoto din 50,000.000’— ne dajo likvidirati vse odškodnine, ki so obračunane po din 70’— na du-num, se znižajo odškodninski zneski iz izvršnih razsodb odstotno tako, da ne prestopi celotna odškodnina, ki jo je treba izplačati, določene maksimalne številke din
50,000.000-—.
3. Obveznice se amortizirajo v 40 letih izza dne
1.	aprila 1935. Amortizacija se vrši z nakupom obveznic na borzi, dokler je njih tečaj nižji od njih imenske vrednosti, ali pa z žrebanjem, kadar doseže ali prestopi tečaj obveznic njih imensko vrednost. Ob amortizaciji z odkupom obveznic na borzi se vrši odkup, dokler se popolnoma ne ukoristi odobreni proračunski kredit za amortizacijo v dotičnem letu po ugotovljenem amortizacijskem načrtu dolga. Odkupljeni presežki čez zneske, določene v amortizacijskem načrtu, rabijo za to, da se skrajša rok amortizacije dolga. Ob amortizaciji z žrebanjem se vrši žrebanje v oddelku za državne dolgove in državni kredit dne 1. februarja vsakega leta ali prvi naslednji dan, če je 1. februar praznik. Številke izžrebanih obveznic se objavijo v »Službenih novinah«. Obveznice, amortizirane z žrebanjem, se izplačajo po imenski vrednosti izza dne 1. aprila tistega leta, v katerem so bile izžrebane; od tega dne pa prestanejo teči obresti nanje. Z žrebanjem amortizirane obveznice morajo imeti vse nedospele kupone; drugače se pri izplačilu obveznic odbije vrednost kuponov, katerih ni.
4. Vsote, potrebne za izplačilo kuponov in za amortizacijo obveznic po amortizacijskem načrtu, se postavijo vsako leto v proračun državnih razhodkov in dohodkov. Kuponi zastarajo čez pet let, amortizirane obveznice pa čez 30 let od plačilnega roka. Vsa služba po tem posojilu se poverja oddelku za državne dolgove in državni kredit pri ministrstvu za finance; katere državne naprave in zasebne banke pa naj opravljajo izplačilo kuponov in amortiziranih obveznic, odredi minister za finance in določi tudi provizijo za izplačilo kuponov. Tem obveznicam se priznajo vse ugodnosti, ki jih uživajo ostale državne obveznice, in se kotirajo na vseh domačih borzah. Vse dopisovanje po tem dolgu je oproščeno vseh taks.
5. Stroški za izdelavo obveznic, kontrolnih knjig, potrebnih obrazcev kakor tudi drugi izdatki v zvezi z izvrševanjem tega zakona obremenjajo. proračunske rezervne kredite proračuna državnih razhodkov.
6. Minister za finance se pooblašča, da izda na podstavi tega zakona vsa potrebna pojasnila in naredbe.
7. Izplačila po tem se vrše v tem proračunskem letu iz partije 64. proračuna državnih razhodkov za to leto.
2.	Določbe o državnih posestvih.
§ 17.
Minister za finance se pooblašča:
1.	da sme dati na javno prodajo državne nepremičnine, ki ne dajejo dohodka in se ne dajo ukoristiti za kakršnokoli državno potrebo ali ne prinašajo dohodka, sorazmernega z njih prometno vrednostjo; dalje nepremičnine, katerih vzdrževanje je spojeno s stroški, ki niso v razmerju z dohodkom, in nepremičnine, ki so že
več let nepretrgoma v posesti drugih oseb in se brezplačno ukoriščajo.
Za nepremičnine, katerih prometna vrednost je manjša od 100.000’— dinarjev, izda končno odločbo o prodaji minister za finance, za nepremičnine, katerih vrednost znaša do 1,000.000— dinarjev, izda odločbo ministrski svet na predlog ministra za finance, nad
1,000.000’— dinarjev pa ministrski svet po predhodni soglasnosti finančnih odborov narodnega predstavništva.
Prodaje državnih nepremičnin v vrednosti nad 100.000’— dinarjev se vrše po javni dražbi. Prodaja nepremičnin pod to vrednostjo se lahko vrši tudi z direktno pogodbo (direktnim dogovorom), če je kupec samoupravno telo, človekoljubno društvo ali naprava, ki vrši posle javne koristi, ali če se dajo doseči z direktno pogodbo ugodnejši uspehi ali če je izključena možnost javne prodaje (n. pr. nepremičnine, ki so dolgo vrsto let v posesti drugih oseb);
2. da sme odobriti izplačilo kupnine za nepremičnine, označene v prednjem odstavku, do največ 5 let v enakih polletnih obrokih, tako da se prenese lastninska pravica šele po popolnem izplačilu;
3. da sme, če se pokaže potreba, da se zameni državna nepremičnina z drugo nepremičnino v zasebni lasti ali lasti javnega telesa iste ali višje vrednosti, odobriti take menje na predlog oblastva, za čigar potrebo se menja vrši;
4. da sme odobriti kljub členu 85. zakona o državnem računovodstvu zakupe manjših državnih posestev, in to do treh let, če ne presega enoletna zakupnina vsote 100.000’— dinarjev;
5. da sme prepustiti po odobritvi ministrskega sveta poedina državna zemljišča v last sokolskim društvom za gradnjo sokolskih domov in telovadnic, toda s pogojem, da ne smejo sokolska društva odstopljena zemljišča odsvojiti in da jih morajo vrniti državi z zgrajenimi objekti vred, brez pravice do kakršnekoli nagrade, če bi prestala Zveza sokolskih društev kraljevine Jugoslavije.
§ 13.
Vsi državni uradi in naprave, ki upravljajo nepremična državna posestva, ki jim pa celoma ali v po-edinih delih niso potrebna, morajo dati ta posestva ali njih dele na razpolago ministrstvu za finance.
§ 19.
Pri delih detajlne katastrske izmeritve in vzdrževanju katastra se sme kljub § 80. zakona o uradnikih obdržati strokovno tehnično osebje ministrstva za finance, oddelka za kataster in državna posestva, dokler bo to terjala službena potreba in vrsta službe, ki jo osebje opravlja, s pravico do prejemkov po draginjskem razredu, v katerem je sedež sreske katastrske sekcije ali katastrske uprave, kateri so dotični uslužbenci pri-deljeni.
Za ves čas tega dela in za potovanja v delovnem letu 1936./37. iz ene v drugo katastrsko sekcijo jim ne pristoji povračilo za selitev pohištva in rodbinskih članov, ker jim je s pravilnikom št. 9810—V—1932 priznana doklada za terensko delo.
§ 20.
Glede vaških, občinskih, samostanskih, državnih’ in zasebnih pašnikov in gozdpVj večjih od 25 ha v enem
kosu, v krajinah, kjer je opravljen katastrski popis zemljišč po določbah členov 20. in 21. zakona o neposrednih davkih, kjer pa še ni opravljena katastrska izmeritev, se smejo, dokler se ne opravi katastrska izmeritev in se zemljišča ne klasificirajo iznova, uporabljati glede revizije kulture in razredov na vloženo prošnjo določbe členov 56. do vštetega 59. zakona o zemljiškem katastru z veljavnostjo od dne 1. januarja 1929.
Ob postopku po prednjem odstavku tega paragrafa je preceniti in izločiti približno površino neplodnega zemljišča, ki je oproščeno zemljarine po točki 10. čl. 10. zakona o neposrednih davkih.
Razlike, ki se pokažejo v prid davčnih zavezancev, se odpišejo; če pa so že izterjane, se smatrajo za preplačila.
§21.
1. Minister za finance se pooblašča, da predpiše glede zemljišč z delov ozemlja mačvanske vodne zadruge plačilo davka na dohodek od zemljišč po členu 13. zakona o neposrednih davkih po katastrskem čistem dohodku, ki je veljal do izboljšave dptičnih delov. Ko bodo vsa tehnična izboljševalna dela dovršena in kolavdirana, pridobi zadruga pravico do povračila davka po členu 17. zakona o neposrednih davkih.
2. Kljub predpisom §§ 11., 13. in 17. zakona o neposrednih davkih se dovoljuje:
a) vodni zadrugi v Dardi, da se sme z letom 1936. koristiti s pravico do vrnitve (restitucije) davka tudi glede del za osuševanje svojega ozemlja, izvedenih od
1.	1912. do 1. 1935.;
b) vodni zadrugi Bogojevo—Vajska—Živa v Bogo-jevu, da se sme koristiti s pravico do vrnitve (restitucije) davka izza 1. 1929. glede del, izvedenih od 1. 1924. do 1. 1928., in to glede zneskov, ki jih je ustanovila likvidacijska komisija ministrstva za finance.
3. Določbe o državnih monopolih.
§ 22.
1. Upravi državnih monopolov se odobruje, da izloči iz svoje obratne glavnice znesek din 15,000.000'— za investicijske potrebe: nakup zemljišč in zgradb, gradnjo skladišč in poslopij kakor tudi za nabavo strojev in ostalih investicijskih potreb in za izdatke za izsiedo-vanje in pridobivanje rudninskih olj (kamenega olja, petroleja, nafte).
Znesek din 15,000.000'— se vrne obratni glavnici iz posojila ali z investicijsko amortizacijo samostalne uprave državnih monopolov.
2. Odobruje se upravi državnih monopolov, da uporabi iz svojega sklada za postavljanje tobačnih sušilnic, ki je bil ustanovljen po § 4., odstavku V., zakona o državnih monopolih, znesek din 3,000.000'— za povečanje svojega sklada za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj.
§ 23.
Minister za finance se pooblašča, da sme predpisati po odobritvi ministrskega sveta z uredbo z zakonsko močjo način in pogoje za prekinitev postopka o monopolnih in trošarinskih kaznivih dejanjih, izvršenih do dne 29. februarja 1936.
4.	Določbe o davkih, taksah, trošarini in carinah.
§ 24.
1. Kotarske pripomočne zaklade so v vseh svojih poslih oproščene plačila davkov in vseh ostalih državnih davščin. Ta določba velja, dokler se izrečno z zakonom ne prekliče.
2. Na državna zemljišča in zgradbe se neposredni davki za 1. 1936. ne predpišejo.
3. Osnovni davek na dohodek od zemljišč za 1. 1936. znaša 10% katastrskega čistega dohodka.
Davčna olajšava za zemijarino, določena za davčno leto 1936. v § 48. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust 1935—marec 1936, velja tudi za davčno leto 1937.
4. Kot izredni prispevek za proračunsko leto 1936./37. plačajo zavezanci uslužbenskega davka 1% svojih prejemkov, zavezanih uslužbenskemu davku, izvzemši ponavljajoče se prejemke iz tistega službenega razmerja, ki ni osnovano na mesečni plači z odpovednim rokom. Izjemoma se ta izredni prispevek ne pobira od hišnega služabništva, orožnikov, graničarjev, podčastnikov in upokojencev, ki so jim urejene pokojnine po določbah zakonov, ki so veljali pred uveljavitvijo zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923, zakona o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923 in zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923.
§ 25.
a) Za točko 3. člena 46. zakona o neposrednih davkih se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Ribiči iz člena 42., druge skupine, točke 5., zakona, ki love ribe z navadnimi pripravami in čolni, a dohodek od tega opravila komaj zadošča za njih vzdrževanje in ne prestopa običajne mezde v dotičnem kraju;«.
b) Za točko 6. člena 46. zakona o neposrednih davkih se dodaje nova točka, ki se glasi:
>7. potočni mlini z največ dvema mlinskima kamnoma, postavljeni ob potokih, ki presihajo, in ki zato ne morejo delovati vse leto, marveč samo obdobno, kadar pride voda.<
c) Davek na dohodek od zgradb, ki je bil zadrugam in njih zvezam, omenjenim v točkah 7. in 8. člena 76. zakona o neposrednih davkih, predpisan v davčnih letih 1929. do 1935. zaradi opuščene ali zakasnele prijave od zgradb, oproščenih davka po. točki 17. člena 32. omenjenega zakona, se odpiše, kolikor še ni izterjan, če se predlože do konca meseca septembra 1936 naknadno dokazi, da so bili za davčno oprostitev teh zgradb v dotičnem času podani pogoji iz omenjenega člena 32. zakona o neposrednih davkih, že plačani davek pa se ne vrne.
č) Za drugim odstavkom točke 8. člena 76. zakona o neposrednih davkih se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Ne izgube pravice do davčne oprostitve kredilne zadruge, ki izpolnjujejo pogoje iz točk 7. in 8. člena 76. in ki ne odobrujejo na zadružne deleže višjih obresti od eskomptne stopnje Narodne banke.«
d) Na koncu tretjega odstavka točke 4. člena 82. zakona o neposrednih davkih se postavlja (namesto podpičja) vejica in se dodajo tele besede: »prav tako tudi ne, že je posodilo glavnico samoupravno telo (občina,
mesto, banovina) in ga dalo na raz/polago kakemu svojemu pridobitnemu podjetju.«
e) Prvi stavek prvega odstavka člena 6. zakona o davku na poslovni promet z dne 31. januarja 1922* oziroma § 1. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakoua z dne 14. avgusta 1932,** se izpreminja in se glasi:
»Davek na poslovni promet se ustanavlja z 2'5%, za promet luksuznih predmetov pa vrh tega še z 12% vsote, prejete za odškodnino.«
f) § 1. zakona o skupnem davku ua poslovni promet z dne 12. julija 1930*** se daje naslednje avtentično tolmačenje:
Skupni davek na poslovni promet ni neka nova sa-mostalna davčna oblika, marveč samo reformirani način pobiranja splošnega davka na poslovni promet, ki je ustanovljen z zakonom o davku na poslovni projnet z dne 31. januarja 1922.
g) Na koncu odstavka (!) § 4. zakona o skupnem davku na poslovni promet se dodaje nov stavek, ki se glasi:
»Istotako sme odrediti minister za finance pri uvozu 'blaga za davčno osnovo znesek carinskih davščin in tudi ustanoviti posebne davčne stopnje za pobiranje v takem primeru.«
h) Prvi in drugi stavek odstavka (3) § 4. zakona o skupnem davku na poslovni promet se izpreminjata in se glasita:
»Kolikor ni predpisana davčna osnova, odnosno pla-'či’o po predhodnem odstavku, se smatra za davčno osnovo ob uvozu odškodnina, ki jo je postavil v račun Inozemski dobavitelj: cena po računu, ki obsega tudi rabat, ali pa deklarirana vrednost, kjer ni izvirnega računa. V obeh primerih je treba dodati uvozno carino in ostale državne davščine kakor tudi znesek prevoznih stroškov od kraja dobave do naročnikovega kraja, kolikor niso obseženi v računu. Vsi ti zneski, če so izkazani >v skupni vrednosti računa, se morajo v računu tudi posamič izkazati.«
i) V točki 4. odstavka (7) § 4. zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. julija 1930 se črtao besede: • predvidena oprostitev carinskih davščin, kolikor ni namenjeno za nadaljnjo prodajo,« in se namesto tega postavlja: »določeno, da je carine prosto, če in kolikor ni namenjeno za nadaljnjo prodajo, oziroma če ni v tarifi skupnega davka na poslovni promet odrejeno drugače«.
j) Na koncu § 10. zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. julija 1930 se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
>(») Davčni zavezanec, ki ne \odi knjige opravljenega prometa ali ki prepreči organom davčnega obla-stva, da bi poizvedovali in pregledali poslovne knjige, zapiske in listine, se kaznuje v denarju od din 1000-— do 10.000'—, davek pa se mu odmeri po zbranih podatkih. To kazen izreka prvostopno davčno oblastvo.«
k) V § 14. zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. julija 1930 se dodaje nov odstavek:
»(•’) Izjemoma ne plačajo skupnega davka od svojega prometa potočni mlini z največ dvema mlinskima kamnoma, ki so postavljeni ob potokih, ki presihajo, in ki zato ne morejo delovati vse leto, marveč samo obdobno, kadar pride voda.«
* »Uradni list« št. 46/20 iz 1. 1922.
** »Službeni list« št. 563/67 iz, 1. 1932.
1) Gardijski dom v Topčideru je oproščen plačevanja davka na poslovni promet, dokler rabi prosvetno-kultur-nim in dobrodelnim namenom. Za prejšnja leta odmer* jeni mu davek na poslovni promet se izknjiži.
m) Minister za finance se pooblašča, da sme odpisati do konca leta 1935. dolžni neposredni davek tistim imo-\ inskim občinam, za katere se dokaže, da so plačilno ■nezadostno sposobne in da bi se jim povzročila s prodajo njih imovine nesorazmerno hujša škoda.
§ 26.
a) V tar. post. 8. zakona o taksah se postavljata:
v točki 1. namesto din 1-—« besedi: »din 0'50«, namesto »din 20'—« pa besedi: »din 10'—«;
v točki 2. pod a) namesto »din 60'—« besedi:
»din 40'—«;
pod b)	namesto	»din	120-—«	besedi:	»din	80'—«;
pod c)	namesto	»din	240'—«	besedi:	»din	150'—«;
pod č)	namesto	»din	500'—«	besedi:	»din	250'—«.
V isti	tarifni postavki se izpreminja	pripomba 4.
in se glasi:
»Pripomba 4. Davčne uprave morajo pošiljati vse operate o pobiranju te takse vsak mesec pristojni fi* nančni direkciji radi cenzure.« .
b) Pripomba 5. tar. post. 10 taksnega zakona se izpreminja in se glasi:
»Pripomba 5. Na kupone oziroma dividende se plačuje taksa 1%.
Od tantiem, ki niso zavezane uslužbenskemu davku iz čl. 93. zakoua o neposrednih davkih, ker se vzamejo po točki 8. člena 82. tega zakona v osnovo družbenega davka, se plačuje taksa 10%, od ostalih tantiem pa 1%.
Te takse pobirajo in izročajo državni blagajni podjetja. ki jih izplačujejo, po celotnih vsotah, ki se kot dividenda oziroma tantieme izplačajo; taksa od tantiem obremenja prejemnika tautiem.«
To določbo je treba uporabljati tudi na tiste dividende oziroma tantieme, ki so odobrene ali se odobre za poslovno leto 1935. ali kako drugo poslovno leto, zaključeno po 31. decembru 1935.
c) Člen 15. zakona o taksah se izpreminja in se glasi z veljavnostjo za vso državo takole:
Vloge (prošnje, pritožbe, tožbe, nezadovoljstva itd.), zapisniki, ki nadomeščajo vloge, predani osebno državnim ali samoupravnim oblastvom ali službenim osebam, če ne spadajo pod zakon o sodnih taksah, se ne smejo sprejemati, če niso opremljene s predpisno takso. Vrniti jih je takoj tistemu, ki jih je predal, da jih predpisno taksira.
Vloge brez takse ali z nezadostno takso, ki prispejo po pošti, se vpišejo v vpisnik in se takoj pošljejo obla-stvu, v čigar območju je vložilec, da zahteva od njega predpisno takso s pripombo, da se njegova vloga ne vzame v delo, dokler ne položi predpisne takse zanjo.
Oblastvo, kateremu se pošlje vloga radi plačila takse, pozove prosilca najkasneje v 5 dneh, naj položi v 30 dneh od dne vročitve poziva potrebno takso. Drugače se smatra, ne da bi imel kakršnokoli pravico do pritožbe, kakor da vloga vobče ni bila vložena. Če je vezana vložitev takega spisa na določen zakonski rok, pa je bil vložen netaksirani spis pravočasno, se smatra, da je pravočasen, če se položi taksa v tem predpisnem naknadnem roku.
Uslužbenec, ki vzame v času, kakor je to v tem členu predpisano, v delo vlogo, za katefo taksa ni pla-
čana ali ni plačana zadostno, se kaznuje v korist državne ■blagajne v denarju od 30'— do 500*— dinarjev. To kazen izreče po predhodnem zaslišanju glede vseh javnih ■uslužbencev v Beogradu oddelek za davke ministrstva za finance, glede drugih javnih uslužbencev pa, tudi po predhodnem zaslišanju, pristojne finančne direkcije. Zoper te odločbe ni pritožbe oziroma tožbe.«
č) V drugem odstavku člena 32. zakona o taksah se namesto >8% na letoc postavlja: >6% na leto«.
V tretjem odstavku tega člena se izpreminja besedilo pod točkama a) in b) in se glasi:
»a) za vročeni pismeni opomin: 1. 1 (en) dinar, če ne znaša dolg več ko 200 dinarjev; 2. 0-5% (pol odstotka) vsega dolga, ki presega 200 dinarjev in ne znaša več ko 10.000 dinarjev; 3. 1% (en odstotek) vsega dolga, ki presega 10.000 dinarjev;
b) za izvršeni popis (rubež) stvari: 1. 5 (pet) dinarjev, če dolg ne znaša več ko 500 dinarjev; 2. 1 % (en odstotek) vsega dolga, ki presega 500 dinarjev in ne znaša več ko 10.000 dinarjev; 3. 2% (dva odstotka) vsega dolga, ki presega 10.000 idinarjev.«
d) V tar. post. 34 zakona o taksah se v točki 1. na koncu prvega odstavka za besedami »kjer se trošita jed in pijača« črta vse do konca tega odstavka in se namesto tega postavlja: »za vsoto
nad	50-—	dinarjev	do	100—	dinarjev	din	1—
nad	100—	dinarjev	do	500—	dinarjev	din	2—
nad	500—	dinarjev	do	1000—	dinarjev	din	3.—
nad	1000'—	dinarjev........................din	5’—
od vsake pole. Računi do 50-— dinarjev so oproščeni le takse. Ce vsota ni naznačena, se plača naj višja določena taksa.«
V točki 3. je namesto >5« postaviti: >10«.
Pripombi 2. in 3. se izpreminjata in se glasita: »Pripomba 2. Taksa iz tar. post. 34 se plačuje samo,
Če se računi, note itd., omenjeni v točki 1. te tarifne postavke, dejanski izdajo.
Pripomba 2. Za neplačano, nezadostno plačano ali ne predpisno plačano takso iz te tarifne postavke je kazen petdesetkratni znesek neplačane ali ne predpisno ali nezadostno plačane takse.«
Pripombe 4., 5. in 6. se ukinjajo.
Taksa, plačana za že nabavljene računske taksne obrazce, se ne vrne.
e) V prvem odstavku člena 52. zakona o taksah se namesto »tudi še s trikratnim zneskom« postavlja: »tudi še z enkratnim zneskom«.
f) Tar. post. 62 taksne tarife v zakonu o taksah se izpreminja in se glasi:
»T a r. p o s t. 62. — I. Za pravico, točiti alkoholne pijače na drobno in na debelo, se plačuje kot taksa:
a) v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu, Splitu, Subotici, Skoplju, Nišu in Šibeniku za vsakega pol leta din 1.500-—, 1.000’—, 750-—, 500—, 300—, 200—;
b) v krajih z več ko 15.000 prebivalci za vsakega pol leta din 1.000’—, 750’—, 500’—, 300	,	200’—, 150'—;
c) v krajih z več ko 2.000 do 15.000 prebivalci za vsakega pol leta din 750’—, 500’—, 300’—, 200’—, 150—, 100—;
č) v krajih do 2.000 prebivalcev za vsakega pol leta din 500—, 300—, 200—, 150—, 100—, 50—.
II.	Za pravico, prodajati alkoholne pijače v živilskih, kolonialnih, delikatesnih in tem podobnih obratih v izvirnih zaprtih steklenicah, se plačuje taksa iz najnižje skupine poedinih kategorij a), b^ c^ in č) pod.
V pripombi 1. se v drugem odstavku za besedo »pričelo« postavlja: »oziroma prodaja pričela«, za besedo »ustavilo« pa se postavlja: :oziroma prodaja ustavila«.
V pripombi 3. se za besedo »točenje« dodaje: »oziroma prodajo«.
V pripombi 4. se v prvem odstavku namesto »a),
b)	in c)« postavlja: »a), b), c) in č)«; v drugem odstavku se namesto »20« postavlja: »40«; v tretjem odstavku se namesto »a), b) in c)« postavlja: »a), b), c) in č)«; v četrtem odstavku se namesto »a) in b)« postavlja: »a),
b)	in c)« in namesto »c)« postavlja: »č)«.
Na koncu prvega odstavka pripombe 5. se dodaje nov stavek, ki se glasi:
»Kdor začne prodajati alkoholne pijače v izvirnih zaprtih steklenicah brez predhodnega plačila takse, se kaznuje poleg plačila redne takse s trikratnim zneskom prikrajšane redne takse.« V drugem odstavku iste pripombe se v prvem in drugem stavku za besedo »točilee« dodaje: »oziroma prodajalec«; v drugem stavku se za besedo »točenje« dodaje: »oziroma prodajo« in v četrtem odstavku za besedo »točilčevo« dodaje: »oziroma prodajalčevo«.
V pripombi 7. se v prvem odstavku namesto besedi »na generalno direkcijo posrednih davkov« postavlja: »na finančno direkcijo«; drugi odstavek te pripombe pa se izpreminja in se glasi: r Zoper odločbe finančnih direkcij je dopustna tožba na upravno sodišče po določbah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih.«
Pripomba 8. se ukinja.
Pripomba 9. postane pripomba 8. in se namesto besed »za notranje posle« postavlja: »za trgovino in industrijo«.
Gorenje določbe se uporabljajo od dne uveljavitve na tiste točilee oziroma prodajalce, ki jim ta taksa še ni odmerjena, od dne 1. julija 1936 pa na tiste, ki jim je že odmerjena ta taksa po dosedanjih določbah.
g) Pripomba 1. k tar. post. 92 zakona o taksah «e ukinja; pripomba 2. postane pripomba 1., pripomba 3. pa pripomba 2.
h) Oproščene so vse kazni, ki so bile izrečene zadrugam, njih zvezam in njih posiovalcem zaradi taksnih kaznivih dejanj iz tarifnih postavk 12, pripombe 12., 62, 91 in 92 zakona o taksah, storjenih do dne 31. januarja 1936. Postopek, ki teče glede teh kaznivih dejanj, se ustavi, če pa so ta kazniva dejanja že sojena, se kazni ne izterjajo; že izterjane kazni pa se ne vrnejo.
i) Prevoz s tovornimi avtomobili na cesti iz Kotora do Peči in v kraje, ki so dostopni samo po tej cesti, ni zavezan taksi iz točke 2. tar. post. 101 taksne tarife v zakonu o taksah.
§ 27.
V točki 1. pod II. točke 4. člena 72. zakona o državni trošarini* se postavlja za številko >10.000—« vejica in se dodaje: »peta skupina 6.000— in šesta skupina 4.000—«1 v točki 2. se za številko »8.000—« postavlja vejica in se dodaje: »peta skupina 4.800-— in šesta skupina 3.200—«; v točki 3. se za številko »6.000—« postavlja vejica in se dodaje: »peta skupina 3.600— in šesta skupina 2.400—«; v točki 4. se za številko »2.400—« postavlja vejica in se dodaje: »peta skupina 1.600— in šesta skupina 1.200—«; v točki 5. se za štev. »1.800’—«' postavlja vejica in se dodaje: »peta skupina 1.200— in šesta skupina 900—«; v točki 6. se za številko »1.200—<
postavlja vejica in se dodaje: »peta skupina 800’— in šesta skupina 600—«; v točki 7. se za številko >1.600-—« postavlja vejica in se dodaje: »peta skupina 1.200-— in šesta 9kupina 800-—«; v točki 8. se za številko >1.200-—« postavlja vejica in se dodaje: :peta skupina 900-— in šesta skupina 600-—«; v točki 9. se za številko »800-—« postavlja vejica in se dodaje: >peta skupina 600-— in šesta skupina 400-—«.
V pripombi 2. se v točki a) za številko »6.000-—« postavlja vejica in se dodaje: >4.000-—c; v točki b) se za številko >4.000-—« postavlja vejica in se dodaje: »3.600«; v točki c) se za številko >3.600-—« postavlja vejica in se dodaje: »2.600-—« in v točki č) se za številko >1.200-—« postavlja vejica in se dodaje: »800-—«.
Gorenje določbe se uporabljajo od dne uveljavitve na tiste točilce oziroma prodajalce, ki jim državna in banovinska trošarina na vino in žganje ni odmerjena, od dne 1. julija 1936 pa na tiste, ki jim je že odmerjena po dosedanjih določbah.
§ 28.
1. Izjemno od določb zakona o taksah se za račune, priznanice in ostale listine, s katerimi izpričujejo naša zastopništva v inozemstvu kredite, porabljene za njih nabave in potrebe in izvršene v inozemstvu, ne plačuje nobena taksa.
2. Železniški material za tire in vozila, ki se nabavlja v inozemstvu po kompenzacijskih pogodbah na račun monopolne režije, je oproščen piačiia carine in vseh carinskih stroškov.
3. Popolni tirni material za železniške proge [tračnice, spojke, rebraste, zagozdne ploščice, pričvrstilne ploščice, vijaki, tirfoni (tirefonds) in tirni žeblji, Groverjevi (vzmetni) obročki, navadni in dvojni, popolne kretnice, preproste, angleške in polangleške, kakor tudi križišča z železnimi pragovi ali brez teh, rezervni deli za kretnice, in sicer popolne ostdce, srca, krilne ali upognjene tračnice, železni pragovi in drugi sestavni deli kretnic], ki jih nabavlja ministrstvo za promet (generalna direkcija državnih železnic) po predhodno sklenjeni pogodbi iz inozemstva, je oproščen plačila carine in carinskih davščin, kjer to minister za finance odobri.
§ 29.
Ustavlja se izvrševanje zaporne kazni, prisojene po členu 153. carinskega zakona v primerih, kjer znaša denarna kazen do 50.000-— dinarjev, za dejanja, storjena do dne 31. marca 1936.
Pri kaznih, ki so večje od 50.000-— dinarjev, se ta znesek odbije, glede ostanka pa prebije krivec zaporno kazen.
§ 30.
Kljub veljavnim zakonskim določbam se vzamejo zavezanci davka na rente, ki redno prijavijo davčnemu oblastvu svoje terjatve in dogovorjene koristi od njih ter dokažejo, da zaradi dolžnikove plačilne nezmožnosti ali zaradi veljavnih zakonskih predpisov še ne morejo dogovorjeno korist ostvariti, v posebno razvidnost, davek na rente pa se jim naknadno odmeri, vsaklkrat od tistega dela koristi, ki ga in kadar ga ostvarijo. Vsako korist, prejeto od takih terjatev, mora upnik v 15 dneh, ko jo je ostvaril, prijaviti. Drugače ga zadenejo posledice iz §138. zakona o neposrednih davkih; če ga pa prijavi kdo drugi, ga zadenejo tudi druge po zakonu določene posledice.
Ta ugodnost ne velja za tiste upnike, ki jih kdo ovadi, preden podajo prijavo, najsi svojih terjatev že niso ost varili.
Ce je zavezancu po že prej redno podanih prijavah davek na rente odmerjen, počaka davčno oblastvo na podano in dovolj opravičeno upnikovo zahtevo z izterjavo neplačanega odmerjenega davka do plačila dotičnih obresti oziroma kake druge koristi; odmero in izterjavo za prihodnja leta pa opravi po določbi prvega odstavka tega paragrafa.
Minister za finance sme veljavnost tega paragrafa ukiuiti, če spozna to za umestno.
§ 31.
Na koncu člena 1. uredbe o banovinskih trošarinah z dne 29. marca 1935, št. 2765/VII,* se dodaje: >in za razsvetljavo v rudnikih«.
V členu 2. iste uredbe se dodaje na koncu:
:: britvice za brivne aparate, od britvice . din 1'— kavni dodatek (Frankovo kavo ali cikorijo in pod.), od 1 kg..................	.	„	1-—
kisovo kislino in alkoholni kis, od 100 kg 100% jakosti ....».■•i«.«	,,	400-—
vinski kis, od 11..........., . , .	„	0-50
kavstično sodo, odlkg,,.,,.,	„	0-80
amonijevo sodo, odi kg.	„	0'40
kristalno sodo, od 1 kg................ „	0-20
jedilno sodo (soda bicarbona), od 1 kg .	„	6-—
V členu 3. iste uredbe je v prvem stavku za	besedama »kalcijev karbid« dodati: »britvice za brivne aparate, kavni dodatek, kisovo kislino, alkoholni kis, vinski kis, kavstično, amonijevo, kristalno in jedilno sodo«. V začetku drugega stavka istega člena se dodaje: »Na vse te predmete in...«, na koncu istega člena pa se dodaje:
»Banovinska trošarina na kisovo kislino, proizvedeno v državi, se pobira obenem z državno trošarino po dejanskih odstotkih jakosti skladno z določbami zakona o državni trošarini.
Banovinska trošarina na kis, dobljen s kisovim vrenjem alkoholnih tekočin, ki se proizvaja v državi, se pobira po organih finančne kontrole obenem s kontrolno takso ob denaturiranju alkohola, ki se predeluje v kis na podstavi 70%ne ukoristitve alkohola, če dobavlja dotični proizvodnih manj ko 30.000 liektolitrskih stopenj nelrošarinskega alkohola na leto.
Če dobavlja proizvodnih kisa nad 30.000 hekto-litrskih stopenj netrošarinskega čistega alkohola na leto, se pobira trošarina na podstavi prave ukoristitve, ki se ugotovi komisijsko po organih ministrstva za finance.«
Na koncu člena 5. se dodaje: »Finančni organi popišejo pri prodajalcih na drobno in na debelo vse zaloge britvic za brivne aparate, kavnega dodatka, kisove kisline, alkoholnega in vinskega kisa, kavstične, amonijeve, kristalne in jedilne sode in poberejo trošarino oziroma razliko v stopnji.
Pri tem se ne popišejo tele količine: britvic za brivne aparate do 50 britvic, kavnega dodatka do 20 kg, kisove kisline in alkoholnega kisa do 10 kg ,100% jakosti, vinskega kisa do 50 1, amonijeve sode do 100 kg, kavstične sode do 50 kg, kristalne sode do 200 kg in jedilne sode do 5 kg.
Minister za finance se pooblašča, da izda prečiščeno izdajo te uredbe in da uredi s pravilnikom način pobi* ranja te trošarine.
§ 32.
Minister za finance se pooblašča, da sme odobriti kljub določbi odstavka (?) člena 19. uredbe o izvajanju javnih del št. 30.271 z dne 22. novembra 1934* na predlog poedinih banovin: da se plačuje na ozemlju dotične banovine banovinska trošarina na vino in žganje, ko se dajeta v promet in potrošek; da jo plača, kdor vino ali žganje od proizvodnika kupi ali dobi po katerikoli drugi osnovi (darilo, ujem, posodba itd.); da ne plačujejo vinski proizvodniki banovinske trošarine na vino, ki ga uporabljajo za hišno potrebo, in sicer za vsakega odraslega rodbinskega člana in služinčad po 1001 vina na leto, če znaša število rodbinskih članov s služinčadjo vred do 8 članov, če pa je število članov večje, za vsakega nadaljnjega člana po 501 na leto; da ue plačujejo 'proizvodniki žganja trošarine na žganje za hišno potrebo, in sicer do 5 rodbinskih članov in služinčadi, starejših od 18 let, 25 hektolitrskih stopenj alkohola, nad 5 članov pa 50 hektolitrskih stopenj alkohola na leto; da ne plačujejo tisti, ki proizvajajo vino ali žganje iz sirovin, dobljenih z lastnega zemljišča, če se ne bavijo s trgovino ali točenjem alkoholnih pijač, banovinske trošarine na vino ali žganje, proizvedeno za hišno potrebo.
Minister za finance predpiše pravilnik o načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje,.ki. bo veljal za tiste banovine, katerim se odobri pobiranje trošarine po tej določbi.
13.	Ministrstvo pravde.
§ 33.
Minister za finance se pooblašča:
1. da sme izplačati iz državne blagajne v prvih štirih mesecih proračunskega leta 1936./37. patrijaršijskemu upravnemu odboru srbske pravoslavne cerkve kot brezobrestno posojilo na račun verske doklade 16,000.000-— din. To brezobrestno posojilo se vrača izza dne 1. oktobra 1936 iz presežka dohodkov od verske doklade, kolikor presega na mesec povprečno din 4,000.000-—;
2. da izplačuje po razporedu ministra pravde v mesečnih obrokih biro imamom, kolikor so jo doslej prejemali v Drinski,	Zetski,	Dunavski, Moravski	in	Var-
darski banovini, v	skupni	vsoti din 2,100.000-—	To	biro
daje minister na razpolago vakufsko-mearifski direkciji v Skoplju v globalnem znesku in v mesečnih obrokih.
V mejah teh skupnih vsot odrejajo pristojna verska oblastva islamske	verske	zajednice velikost bire	vsakega džemata po	predpisu obdačenim glavam	za	leto
1936. Če ni predpisa, velja za to leto predpis za 1. 1935.
Bira po din 12"— na leto, plačana od vsake obdačene glave islamske veroizpovedi v omenjenih banovinah, kjer se je že doslej pobirala, gre za pokritje izplačil, ki se vrše po tej odredbi.
§ 34.
Minister pravde se pooblašča:
1. da sklene radi dovršit ve potrebnih popravil sodnih zgradb v Zagrebu pri Državni hipotekarni banki posojilo din 6,000.000-—. Anuitete za odplačilo tega posojila se postavijo v državni proračun;
2. da sklene radi zidave justične palače v Beogradu, kjer naj bi se nastanila vsa sodišča v Beogradu, pri Državni hipotekarni banki dolgoročno posojilo na podstavi letnih najemnin, ki jih sedaj plačujeta država in sodišče občine mesta Beograda za vsa sodišča v Beogradu, in letnega prispevka, ki ga bo dajala Dunavska
banovina kot odškodnino za zgradbo, v kateri so sedaj nastanjena okrožno sodišče za beograjsko okrožje, državno tožilstvo pri tem okrožnem sodišču in sresko sodišče za vračarski srez. Te najemnine in prispevki naj služijo za anuitete temu posojilu;
3.	da sme zavzeti (angažirati) iz sredstev osrednjega sklada z odlokom vsote do deset tisoč dinarjev.
§ 35.
Minister pravde se pooblašča:
1. da sme predpisovati sporazumno z ministrom za kmetijstvo, ministrom za notranje posle in ministrom za vojsko in mornarico z uredbami z zakonsko močjo za poedina obmejna območja okrožnih sodišč utesnitve glede odsvojevanja nepremične imovine in dotični postopek.
Državljani tujih držav ne morejo nikakor ne z odplačilnimi ne z neodplačilnimi pogodbami ali volili pridobivati pravico lastnine, posesti in rabe na nepremičninah, ki leže na ozemlju kraljevine Jugoslavije do 50 km od njene meje oziroma od morske obale, brez predhodne odobritve ministra za vojsko in mornarico in ministra za notranje posle. Brez tega predhodnega pristanka ne smejo opraviti sodišča in ostala pristojna oblastva prenos takih pravic lia ime tujega državljana uiti sploh sodelovati pri takem pravnem poslu.
Ta prepoved se ne nanaša na prevzem v zakup ali najem skladišč in nepokritih cdkladališč za spravljanje blaga v okolišu pomorskih pristanišč kakor tudi ne na najem zgradb, namenjenih edinole za stanovanje, isto-tako tudi ne na nepremičnine, ki jih dobe tuji državljani po zakonitem dedovanju.
Državni uslužbenec, ki odobri omenjene prepovedane posle, se kaznuje po zakonu; druge osebe pa, ki sodelujejo zavestno in zlonamerno pri pravnih dejanjih, ki so s temi predpisi prepovedana, kaznujejo občna upravna oblastva v denarju od 100.000 do 500.000 dinarjev v korist državne blagajne.
Vsa pravna dejanja, ki bi bila v opreki z gorenjimi predpisi, je smatrati za nična in nimajo nikakega pravnega učinka.
Te določbe ne veljajo za tuje državljane jugoslovanske narodnosti, ki so v omenjenih krajinah stalno nastanjeni;
2. da predpiše sporazumno z ministrom za finance uredbo z zakonsko močjo o likvidaciji nedvignjenih (zapadlih) sodnih pologov;
3. da sme postaviti poleg števila kasacijskih sodnikov in tajnikov, določenega v partiji 142 proračuna za to leto, pri stolu sedmerice, oddelku B v Zagrebu še tri kasacijske sodnike v 11/2 in enega tajnika V. Prejemki za to osebje se izplačujejo iz prihrankov po vseh partijah proračuna razhodkov za ministrstvo pravde za to leto;
4. da sme razširiti pristojnost sreskega sodišča v Debru na območje gališkega sreza in izdati potrebne naredbe, da se to izvede;
*
5. da sme dopolniti in izpremeniti uredbo o ustroju okrožnega sodišča v Prokuplju z dne 18. septembra 1934 (: Službene novine« št. 218/LVl z dne 21. sept. 1934), kolikor se pokaže potreba, da bi se prenesla pristojnost od okrožnega sodišča v Nišu na okrožno sodišče v Pro-kuplju.
§ 36.
1.	V Členu 1. pod XIX. uredbe o ustanovitvi sreskih in okrožnih sodišč na delu območja apelacijskega sodišča v Skoplju iu velikega sodišča t Podgorici z due 4. okto-
bra 1934 se v drugem odstavku za besedama »barski srez-; dodajo besede: »izvzemši spičansko in paštrovsko občino«.
2. Sresko sodišče s sedežem v Andrijevici se izloča iz območja okrožnega sodišča s sedežem v Beranih in se pridružuje območju okrožnega sodišča v Podgorici.
Natančnejše določbe o tem predpiše minister pravde z uredbo.
3. V § 13. zakona o ustroju kasacijskega sodišča v Beogradu z dne 20. februarja 1865, z izpremembo z dne
30.	januarja 1922, se dodaje tretji odstavek, ki se glasi:
»Če se ne more sestaviti v stvareh, ki se obravnavajo po zakonu o sodnem postopku v grajanskih (civilnih) pravdali z dne 20. februarja 1865, zaradi izločitve sodnikov občna seja kasacijskega sodišča s 15 sodniki, sme reševati občna seja polnoveljavno s tolikim številom sodnikov, kolikor jih je.«
4. Zoper drugostopno razsodbo sreskega načelstva v stvareh hišnega strahovanja in zadružnih razprtij (§§ 22. do 28. zakona o zadrugah z dne 9. maja 1889) ni tožbe na upravno sodišče.
5. V členu 7. zakona o tisku* se dodaje na koncu prvega odstavka tale stavek: »Razen tega mora poslati tiskar po en izvod vseh natisnjenih novin in periodičnih spisov tudi upravi policije, če je predmet natisnjen na sedežu banovine ali v območju uprave mesta Beograda.«
6. Jemljejo se v vednost in se odobrujejo, kolikor se nanašajo sam6 na proračunske kredite, vsi ukazi in ■rešijve o postavitvah in napredovanju razvrščenega osebja kakor tudi rešitve o postavitvah sodniških pripravnikov po dne 1. avgusta 1935 do dne 29. februarja 1936, za katere so bile priskrbljene soglašajoče odločbe glavne kontrole in ki so izdani na podstavi pooblastitve ministra pravde po točki 4. § 21. finančnega zakona za leto 1934./35., podaljšanega s § 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust 1935—marec 1936. Prejemki po teh ukazih in rešitvah se morajo izplačevati iz doseženih prihrankov osebnih in materialnih razhodkov po proračunu za leto 1936./37
C.	Ministrstvo za prosveto.
§ 37.
Minister za prosveto se pooblašča, da sme z odlokom razdeljevati kredite, odobrene za subvencije in pomoči, do vsote 50.000 dinarjev.
§ 38.
Minister za prosveto se pooblašča, da sme skleniti po odobritvi ministrskega sveta pri Državni hipotekarni banki posojilo:
1. v znesku 30 milijonov dinarjev za gradnjo državne tiskarne v Beogradu;
2. v znesku 2,500.000-— dinarjev za dovršitev zgradbe ortopedske in zobne klinike na medicinski fakulteti v Zagrebu.
§ 39.
Minister za finance se pooblašča, da da iz sredstev, ki jih ima, na razpolago ministru za prosveto:
1. do 800.000— dinarjev za osebne in materialne razhodke za ustanovitev in delovanje veterinarske fakultete v Beogradu;
2. do 500.000 dinarjev za osebne in materialne razhodke za ustanovitev in delovanje ekonomsko-komer-cialne visoke šole in višje in srednje umetniške šole v Beogradu;
‘	* »Uradni list« št. 272/84 iz 1. 1925.
3.	do 500.000-— dinarjev kot obratno glavnico za ustroj založništva, nagrade pisateljem učnih knjig državne izdaje in komisijam za pregled rokopisov učnih knjig državne izdaje po zakonu o učnih knjigah. Ta vsota se vrne glavni državni blagajni do konca proračunskega leta.
§ 40.
1. Učitelji narodnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol in šolski nadzorniki se smejo prideljevati na delo v druge 'šole, v ministrstvo za prosveto, ministrstvo za telesno vzgojo naroda, k banskim upravam in pri sreskih načelnikih za prosvetni referat; dalje se smejo pošiljati za prosvetne referente, delegate, lektorje in učitelje v inozemstvu kakor tudi v kulturno-prosvetne družbe, ki imajo svoje šole in internate. To pošiljanje na delo sme trajati kljub § 80. zakona o uradnikih dalj ko tri mesece; tako prideljeni uslužbenci pa nimajo pravice do dnevnic po predpisih uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev, razen če se jim izrečno prizna ta pravica v odloku o pridelitvi na delo.
Učitelji narodnih šol se smejo takč pošiljati na delo samo v kraju, kjer službujejo, učitelji drugih Sol pa tudi izven kraja, kjer službujejo.
Prideljeni učitelji narodnih šol imajo pravico do stanarine, in sicer pri ministrstvu za prosveto iz državnega proračuna ministrstva za prosveto, pri banovinah iz banovinskih proračunov v breme prihrankov za osebne prejemke.
Učitelji narodnih šol, prideljeni na delo meščanskim šolam, obdrže pravico do stanarine iz občinskega proračuna.
Učitelji narodnih šol, ki so si pridobili kvalifikacijo za učitelje meščanskih šol, se smejo brez pogojev iz § 101. zakona o narodnih šolah premeščati v kraje, kjer so meščanske šole, in prideljevati na delo v meščanske šole.
2. Sreski šolski nadzorniki kakor tudi vršilci dolžnosti teh zvanj prejemajo, kolikor se postavijo izmed učiteljev meščanskih ali narodnih šol, svoje prejemke iz kredita, ki je določen za izplačevanje prejemkov teh učiteljev v poglavju osnovnega šolstva oziroma v poglavju meščanskih šol. Kolikor bi se postavili ti nadzorniki izmed učiteljev srednjih in učiteljskih šol, obre-menjajo njih prejemki ustrezne partije proračuna za srednje šolstvo oziroma za učiteljske šole. Ti nadzorniki napredujejo po skupinah kakor profesorji srednjih šol.
3. Kljub členoma 1. in 2. uredbe št. 84.600 z dne
12.	decembra 1931 se izplačujejo sreskim šolskim nadzornikom, vršilcem dolžnosti sreskih šolskih nadzornikov in odposlancem ministra za prosveto, ki se odrede za pregled narodnih šol, potni stroški in dnevnice za redne preglede šol s povprečnino po točki 2. § 117. zakona o narodnih šolah.
Povprečnina za dva letna pregleda se določi po terenskih razmerah in številu šol in oddelkov z odlokom ministrstva za prosveto v mejah odobrenih kreditov.
4. Učitelji narodnih šol in šolski nadzorniki odgovarjajo disciplinsko po predpisih členov 124. do 189. VIII. poglavja zakona o notranji upravi z izpremembami, predpisanimi s § 189. istega zakona, tako da je pristojen za učitelje narodnih šol in šolske nadzornike minister za prosveto v vseh primerih, kjer je pristojen po predpisih VIII. poglavja omenjenega zakona minister za notranje posle, in da spadata v banovinsko disciplinsko sodišče poleg člauovj določenih po zakonu o notranji
upravi, tudi po en predstavnik prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave in en član banovinske uprave poklicne združbe učiteljev narodnih šol, osnovane po § 76. uradniškega zakona, kot sodnika; disciplinsko sodišče druge stopnje (člen 135., točka 2.) pa se osnuje pri ministrstvu za prosveto in spadajo vanj kot člani državni uradniki v resoru ministrstva za prosveto in en član osrednje uprave poklicne združbe učiteljev narodnih šol ko1 sodnik.
Ko stopi ta zakon v moč, prestanejo veljati §§ 88.,
89.,	90. in 91. (ostane pa v veljavi § 92.) zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929.*
Minister za prosveto se pooblašča, da izda po odobritvi ministrskega sveta na tej podstavi uredbo z zakonsko .nočjo.
5.	V območju mest, ki so posebne upravne enote in kot take niso pod upravo sreskih načelnikov, smejo obstajati posebni šolski srezi in se smejo zanje postavljati mestni šolski nadzorniki s kvalifikacijo in pravicami sreskih šolskih nadzornikov.
Mestna šolska nadzorništva poslujejo kot posebni državni uradi v smislu odločbe ministra za prosveto
lO.	N. št. 29.957/31.
Vzdrževanje teh uradov obremenja proračun pristojne banske uprave.
§ 41.
Dolžnost zadoščati vsem stvarnim potrebam za vzdrževanje narodnih šol in plačevanje slug in učiteljskih stanarin se prenašata z upravnih oziroma šolskih občin na banske samouprave.
Upravnim občinam ostane še nadalje dolžnost, zidati šolska poslopja, dajati potrebno zemljišče za šolo, šolsko dvorišče, igrališče, zemljišče za praktični kmetijski pouk, učiteljski vrt, na kmetih (v vaseh) obvezno vše to po ■možnosti blizu šole; skrbeti za oskrbo s pitno vodo in pa da so pravilna vsa pota, ki drže do šole. Pri izvrševanju teh dolžnosti jih podpirata banska uprava in ministrstvo za prosveto po razpoložnih proračunskih sredstvih.
Ko stopi ta zakon v moč, prestanejo veljati vsi predpisi zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929, ki se nanašajo na vzdrževanje narodnih šol; postopek o vzdrževanju narodnih šol po banskih samoupravah pa se uredi z uredbo z zakonsko močjo, ki jo predpišeta minister za prosveto in minister za finance po odobritvi ministrskega sveta.
Ta določba se ne nanaša na šole v mestnih občinah.
§ 42.
1.	Tri državna osrednja narodna gledališča v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani imajo državno subvencijo za kritje osebnih izdatkov, preliminiranih v državnem proračunu, in za zavarovanje zgradb in inventarja; vsi ostali izdatki: honorarji, režijski stroški in ostali materialni izdatki pa obremenja jo celotni dohodek teh gledališč po specialnih proračunih, ki jih odobruje minister •za prosveto sporazumno z ministrom za finance.
Štiri oblastna gledališča: v Skopi ju, v Sarajevu, v Osijeku in v Mariboru, se vzdržujejo s svojimi dohodki •in subvencijo, po proračunu, ki ga odobruje minister za •prosveto.
To velja tudi za banovinska gledališča; njih proračun dohodkov in razhodkov odobruje pristojni ban.
Vsa omenjena gledališča so oproščena plačevanja takse iz tar. št. 99 a, točke 1., zakona o taksah.
Prav tako so oproščena te takse zasebna (povlaščena in potujoča) gledališča, ki so pooblaščena po ministru za prosveto.
2. Na vstopnice za kinematografske prireditve v krajih, kjer delujejo državna in banovinska narodna gledališča, se pobira v korist teh gledališč taksa po din 0-5 na vstopnice do 6 din, preko tega pa po 1 din od vstopnice. Minister za finance in minister za prosveto določita tem gledališčem policijski okoliš kraja, način pobiranja, predaje in uporabe vsot od teh taks.
3. Pogodbe, ki jih sklepajo uprave državnih narodnih gledališč s člani drame, opere in baleta, je smatrati ne glede na predpise X. poglavja zakona o uradnikih za pogodbe zasebno-pravnega značaja na podstavi svobodnega vzajemnega dogovora, proračunskih možnosti gledališča in vrojenih umetniških sposobnosti člana.
4. Člani gledališča se smejo kljub § 80. zakona o uradnikih iz 1. 1931. prideljevati več ko tri mesece na delo v drugo gledališče.
§ 43.
I.	Minister za prosveto se pooblašča, da izda po odobritvi ministrskega sveta:
1. uredbo z zakonsko močjo o ureditvi ministrstva za prosveto;
2. uredbo z zakonsko močjo o ureditvi državne tiskarne kraljevine Jugoslavije, in sicer v soglasnosti s finančnima odboroma narodnega predstavništva;
3. uredbe z zakonsko močjo o ustanovitvi ekonomsko-komercialne visoke šole v Beogradu in višje in srednje umetniške šole v Beogradu;
4. da izpremeni uredbo o ureditvi gospodinjskih šol z dne 17. septembra 1920 in predpiše novo uredbo, in pa uredbo o višji pedagoški šoli;
5. uredbo z zakonsko močjo o izpremembah in dopolnitvah zakona o učnih knjigah z dne 27. septembra
1929.
Z uredbami pod 1., 2. in 4. se ne smejo osebni raz-hodki povečati niti zakon o uradnikih izpremeniti.
II.	Minister za prosveto se pooblašča, da izda sporazumno z ministrom za finance in v soglasnosti z vrhova nim starešinstvom islamske verske zajednice uredbo z zakonsko močjo o ureditvi šerijatske gimnazije v Sarajevu in uredbo o ustroju višje islamske šerijatsko-teološke šole v Sarajevu, s katerima se pa zakon o uradnikih ne sme izpremeniti.
§ 44.
Državljani kraljeviue Jugoslavije, bodisi v državi ali zunaj države, ki se želijo učiti na kaki šoli v inozemstvu, morajo imeti za to predhodno odobritev pristojnega ministrstva, ki skrbi za šole, za katere gre.
Tistim, ki bi se učili na kaki šoli v inozemstvu brez odobritve pristojnega ministrstva, ki skrbi za šole, za katere gre, se to šolanje v kraljevini Jugoslaviji ne prizna.
§ 45.
V prvem odstavku § 4. zakona o univerzah z dne 28. junija 1930* se za besedo >medicinsko< doda beseda: »veterinarsko«:.
Č. Ministrstvo za zunanje posle.
§ 46.
Izplačilo prejemkov državnih uslužbencev, pogodbenih uradnikov in dnevničarjev pri naših zastopništvih
v inozemstvu se opravlja po odločbi ministrskega sveta z dne 8. avgusta 1933, R. br. 9952; smatrati pa je, da obsega skupni znesek prejemkov v tuji valuti po tabelarnem pregledu, ki je sestavni del te odločbe, vse prejemke državnih uslužbencev na službovanju v Beogradu in razen tega onerozno doklado za reprezentacijo.
Znesek prejemkov po prednjem odstavku in pa denarna vrsta, v kateri se ti prejemki izplačujejo, se lahko izpremenita na predlog ministra za zunanje posle in po odobritvi ministrskega sveta na podstavi 1 dolar — 5-18 zlatih dinarjev in po državnem obračunskem tečaju predhodnega meseca, za katerega se prejemki izplačujejo.
Če in kolikor bi zaradi tega načina obračunjanja s proračunom za osebne prejemke osebja v inozemstvu določena vsota ne zadoščala, se mora izplačati iz rezervnih proračunskih kreditov.
V času, ko se izplačujejo dolarji po tabelarnem pregledu v švicarskih frankih, se obračunjajo, dvigajo in vknjižujejo po stalnem tečaju 1.111 dinarjev = 100 šv. frankov. Ob obračunjanju prejemkov iz dolarjev v švicarske franke se morajo dolarji predhodno zaokrožiti do 50 centov na nižji, nad 50 centov pa na višji naslednji dolar.
§ 47.
1. Kredita za izredne stroške, dostojno zastopanje državnih koristi in za zaupne namene se mora smatrati, da je v dinarjih 1,000.000'—, v švicarskih frankih pa 1,088.160'—. Specialnega zaupnega kredita se mora smatrati, da je v dinarjih 10,300.000—, v švicarskih frankih pa 2,500.000'—.
2. Krediti, odobreni za materialne razhodke zastopništev v inozemstvu, se morajo smatrati, da so v švicarskih frankih, denarna vrsta izplačila in obračunjanje pa se vrši po obračunskem tečaju, ki ga določa minister za finance sporazumno z ministrom za zunanje posle glede na posebne razmere v vsaki poedini državi.
3. Ministrstvo za zunanje posle zalaga zastopništva z denarjem in pregleduje njih račune po pravilniku z dne 11. oktobra i926, K. B. br. 9129, in vnaša vse izdatke zastopništev za glavno kontrolo v svoj letni račun. Potemtakem ne pregledujejo organi glavne kontrole niti odslej preventivno izdatke ministrstva za zunanje posle in zastopništev, temveč pošlje ministrstvo, kakor doslej, glavni kontroli svoj letni končni račun v pregled.
4. Podpore in priznanja prosvetnim in nacionalnim delavcem, ki so odobrene v proračunu ministrstva za zunanje posle, odreja minister za zunanje posle.
§ 48.
1.	Kljub odstavku (3) § 30. zakona o uradnikih z dne
31.	marca 1931 velja nastopno:
a) Državni uslužbenci ministrstva za zunanje posle, ki se premeste iz ministrstva k zastopništvom v inozemstvo, dobivajo prejemke v dinarjih do dne, ko se javijo, oziroma ko prevzamejo dolžnosti pri zastopništvu, od tega dne dalje pa v dolarjih po prednji določbi tega zakona.
b) Državni uslužbenci, ki se premeste od zastopništev k ministrstvu za zunanje posle, dobivajo prejemke v dolarjih po prednji določbi tega zakona do dne razrešitve oziroma predaje dolžnosti, od tega dne dalje pa v dinarjih, kakor ostali uslužbenci pri ministrstvu.
To velja tudi ob uporabi § 18. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih ter konzularnih zaajppgj^tev krjjjevine Jugoslavija y inozemstvu,
c)	Državni uslužbenci, ki se premeste od zastopništva v eni državi k zastopništvu v drugi državi, dobivajo prejemke države, iz katere so premeščeni, do dne razrešitve oziroma predaje dolžnosti, če je znesek dolarja za to državo iz prednje določbe tega zakona enak ali višji od zneska dolarja za državo, v katero so premeščeni. Če pa je znesek dolarja iz prednje določbe tega zakona za državo, v katero so premeščeni, višji, dobivajo prejemke, določene za to državo, od dne, ko se javijo oziroma ko prevzamejo dolžnost v kraju, kamor so premeščeni.
2. Določbe prvega odstavka tega paragrafa veljajo analogno tudi ob uporabi: §§ 80. in 101. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, § 28., poslednjega odstavka, in § 43. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih ter konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu in § 21. zakona o podaljšanju veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah z dne 31. julija 1929, če se odreja diplomatsko-konzularni uradnik iz ministrstva ali iz drugega zastopništva za odpravnika poslov.
3. Kljub prvemu stavku § 101. zakona o uradnikih se smejo uradniki ministrstva za zunanje posle in diplo-matsko-konzularnih zastopništev v inozemstvu po soglasnosti predsednika ministrskega sveta dati na razpoloženje tudi po potrebi službe; toda v tem položaju ti uradniki ne smejo ostati dalj ko tri mesece.
4. Minister za zunanje posle se pooblašča, da sme po predhodni odobritvi ministrskega sveta otvoriti poslaništvo v eni izmed skandinavskih držav.
§ 49.
Veljavnost zakona o pooblastitvi za nemudno uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov z dne 19. aprila 1932* se podaljšuje.
D.	Ministrstvo za notranje posle.
§ 50.
Minister za notranje posle se pooblašča:
1. da sme izdati po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi policijske straže pri upravi mesta Beograda in o novi občni ureditvi policijske izvršilne službe po posebnih policijskih organih, ki je doslej urejena z zakonom o državnih policijskih izvršilnih uslužbencih z dne 24. oktobra 1930;
2. da sme v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona po odobritvi ministrskega sveta z uredbo z zakonsko močjo obrazovati in izpremeniti območja, meje in sedeže srezov skladno s členom 50. in 51. zakona o notranji upravi, ne da bi pa posegal v meje banovin. Če se izpremeni sedež sreza, sme minister pravde prenesti sresko sodišče iz prejšnjega v ta kraj;
3. da stne izpreminjati in dopolnjevati uredbe, izdane po členih 55., 56. in 58. zakona o notranji upravi;
4. da sme skleniti posojilo pri Državni hipotekarni banki v znesku din 2,000.000'— radi gradnje poslopja za nastanitev štaba primorskega orožniškega polka in vseh ostalih orožniških edinic v Splitu. Anuitete se odplačujejo iz dosedanjih kreditov za dotično najemnino.
*.	K	#v	§	ol,
1.	Banski inšpektorji, sreski načelniki, starešine četrti in višji policijski komisarji se smejo postavljati kljub §§ 98. in 346. zakona o uradnikih z dne 31. marca
1931 tudi na druga zvanja v resoru ministrstva za notranje posle, za katere izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje, pri čemer obdrže skupine, v katerih so.
2. V § 346. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 se pod >VIII. skupina« istega oddelka pred besedami »Višji nadzornik policijske straže (§ 45., odst. 2. in 3.)« vrine nov odstavek, ki se glasi:
»Pristav uprave mesta Beograda, uprave policije, predstojništva mestne policije, policijskega komisariata in sreske izpostave (§ 45., odst. 3.).«
3. Zvanje upravnika mesta Beograda se razporeja od III. skupine, 1. stopnje, in gre do vštete II. skupine,
1. stopnje.
Upravnik mesta Beograda mora imeti dovršeno pravno fakulteto in najmanj 14 let državne službe, od katerih je prebil najmanj 12 let v politično-upravni stroki.
4. § 3. zakona o državnih policijskih izvršilnih uslužbencih z dne 24. oktobra 1930* se izpreminja in se glasi:
»Način vršitve policijske izvršilne službe in izvajanje pouka v edinicah državnih policijskih izvršilnih uslužbencev predpiše minister za notranje posle.«
5. Na koncu odstavka (4) § 12. zakona o državnih policijskih izvršilnih uslužbencih z dne 24. oktobra 1930 se dodajejo besede: »če opravi pri osrednji šoli za policijske izvršilne uslužbence izpit, predpisan za policijskega nadstražnika oziroma policijskega višjega agenta«.
6. Odstavka (2) in (*) § 19. zakona o državnih policijskih izvršilnih uslužbencih in odstavek 4. § 37. finančnega zakona za leto 1933./34.** se izpreminjata in se glasita: »Za nadzornika državne policijske straže in policijskih agentov se sme postaviti, kdor ima poleg zakonskih pogojev opravljen predpisani strokovni izpit po uredbi o osrednji šoli za državne policijske izvršilne uslužbence.
Za podnadzornika policijske straže in policijskih agentov v X. položajni skupini se sme postaviti samo oseba iz stroke policijske straže ali policijskih agentov, in sicer:
a) kdor ima štiri razrede gimnazije ali tej enake šole, najmanj 5 let policijske izvršilne službe, opravljen strokovni podnadzorniški izpit pri osrednji šoli za državne policijske izvršilne uslužbence in prav dobre ocene za poslednja tri leta; ali
b) kdor ima 10 let neoporečne policijske izvršilne službe, strokovni podnadzorniški izpit, opravljen pri osrednji šoli za državne policijske izvršilne uslužbence, in prav dobre ocene za poslednja tri leta ne glede na šolsko kvalifikacijo.«
7. Pri nadzornem osebju (uradnikih) državne policijske izvršilne službe so naslednja zvanja:
Poveljnik policijske straže in pol. skupina šef policijskih agentov (§ 45., odst.
2. in 3., zakona o uradnikih)	VII., VI. in V.
Višji nadzornik policijske ; straže in policijskih agentov (§ 45., odst. 2. in 3., zakona o uradnikih) VIII., VII. in VI. .
Nadzornik policijske straže in policijskih agentov (§ 45., odst. 2. in 3., zakona o uradnikih)	IX.,	VIII. in VII.
P od nadzornik policijske straže in policijskih agentov (§ 45., odst.
1.,	zakona o uradnikih) ali brez
kvalifikacije	X.,	IX. in VIII.
* »Službeni list« št. 266/43 iz 1. 1930.
Podnadzornik policijske straže pol. skupina (§ 45., odst. 1., zakona o uradnikih), ki vrši dolžnost poveljnika X., IX., VIII. in VII.
Nadzorni uradniki, državni policijski izvršilni uslužbenci, napredujejo po določbah § 49. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 ne glede na roke, predpisane v § 21. zakona o državnih policijskih izvršilnih uslužbencih z dne 24. oktobra 1930.
Poveljnik policijske straže in šef policijskih agentov VI. položajne skupine, ki je dovršil rok iz § 49. zakona o uradnikih, se sme povišati v V. položajno skupino ne glede na šolsko kvalifikacijo, če ima 20 let dejanske državne službe in prav dobre ocene za poslednja tri leta.
Predpisi zakona o državnih policijskih izvršilnih uslužbencih z dne 24. oktobra 1930 in zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 prestanejo veljati, kolikor nasprotujejo določbam tega člena.
Ta napredovanja se smejo vršiti samo brez povečanja osebnih razhodkov.
8. Nagrade, podeljene poedincem za usluge, storjene v službi javne varnosti, kakor tudi premije, določene za prijetje ali ovadbo hajdukov-razbojnikov, so oproščene ob izplačilu vseh državnih in drugih davščin.
9. § 68. finančnega zakona za leto 1934./35.* se dopolnjuje pod III. s temle_ odstavkom: »Določbe tega predpisa se nanašajo tudi na roditelje take osebe, če jih je prej dokazano vzdrževala, kolikor nima žene ali otrok — skladno s § 37. invalidskega zakona.«
10. Statute in uredbe o ustroju, ki jih je izdati po zakonu o mestnih občinah, smejo izdati do novih volitev tudi sedanji občinski sveti, kolikor je potrebno, da se spravi ustroj službe v mestih v sklad s predpisi tega zakona.
11. Naredba deželne vlade za Bosno in Hercegovino z dne 9. aprila 1916, št. 3304/prez, se razveljavlja.
§ 52.
Določbo drugega odstavka § 129. zakona o občinah z dne 14. marca 1933 je razumeti tako, da more ban razrešiti predsednika občine, člane občinske uprave, posamezne odbornike ali ves odbor zaradi neredne vršitve dolžnosti samo v tehle primerih:
1. glede predsednika občine, če ne vrši v § 84. zakona o občinah določenih poslov, četudi je bil od nadzornega oblastva trikrat opominjan ali če poleg treh opominov ni izvršil naredbe občnega upravnega oblastva, ki jo je bil po zakonu dolžan izvršiti;
2. glede članov občinske uprave in posameznih odbornikov, če ne prihajajo k sejam ali če ne vrše poslov, ki jim jih sme naložiti predsednik občine, občinska uprava ali občinski odbor.
Ce ban ugotovi nečastna dejanja predsednika občine ali člana občinske uprave ali občinskega odbornika, ki so kazniva po kazenskem zakoniku, razreši takoj krivca in ga preda pristojnemu sodišču.
§ 130. zakona o občinah je tako razumeti, da sme ban razrešiti občinski odbor, občinsko upravo ali predsednika občine, če so naperjene njih odločbe ali izjave zoper dinastijo, zoper državno in narodno edinstvo, obstoječi družabni red ali so vobče v izrečni opreki z osnovnimi določbami ustave.
Na osebe, ki »o bile, preden stopi ta zakon v moč, razrešene zaradi dejanj po drugem odstavku § 129. in § 130. zakona o občinah, pa zaradi teh dejanj po kazeu-
skem zakonu niso bile obsojene, se predpis § 132. zakona o občinah ne more uporabljati.
E.	Ministrstvo za vojsko in mornarico.
§ 53.
Minister za vojsko in mornarico se pooblašča:
1. da sme oddati ministrstvu za finance vse vojski ne potrebne vojaške zgradbe, zemljišča in material na svobodno razpolago;
2. da sme vlagati vse dohodke od državnih zgradb in zemljišč, oddanih v zakup častnikom, podčastnikom, uradnikom, uslužbencem, strokovnim delavcem in obrtnikom pri vojski in mornarici, v blagajno ministrstva za vojsko in mornarico, v obstoječi fond, ki se uporabi za zidanje in popravila stanovanjskih zgradb za častnike, podčastnike, uradnike, uslužbence, strokovne delavce in obrtnike pri vojski in mornarici, kjer je to potrebno;
3. da vlaga dohodke za prodane izknjižene avtomobile, avtomobilske dele in nerabne avtomobilske sestavine kakor tudi dohodke, vplačane po raznih osebah za uničene dele avtomobilov, v blagajno remontno-komorskega fonda za obnavljanje avtomobilskega parka, skladno s členom 2-12., točko 2., zakona o ustroju vojske in mornarice;
4. da sme porabiti za fond vojnega muzeja: dotacije, odobrene s proračunom, darila in volila poedinih oseb, društev in naprav, kolikor se ne porabijo za muzejske namene, tudi dohodke od vstopnic, razstav in prodaje kakor tudi druge izredne dohodke.
§ 54.
Minister za finance se pooblašča, da da ministru za vojsko in mornarico na razpolago:
1. obratno glavnico din 5,000.000'— za nabavo in izdelavo kompletnih jahaških oprem za rezervne častnike in za obveznike jahaških edinic.
Oprema se prodaja doiičiiim osebam po nabavni ceni, brez kakršnegakoli državnega zaslužka.
Ta kredit sme ukoristiti minister za vojsko in mornarico po možnosti dvakrat in trikrat; toda kredit se mora vrniti oziroma izročiti glavni državni blagajni v tem proračunskem letu;
2. posojilo din 15,000.000— za plačevanje dela in nabavo surovih tvarin za izdelovanje proizvodov, določenih za proizvodnjo v tvornicah zavoda sObiličevo« in vojaško4ehničnega zavoda; toda to posojilo se mora vrniti glavni državni blagajni konec tega proračunskega leta.
§ 55.
Ministrstvo za vojsko in mornarico mora oddati na zahtevo ministrstva za finance, ministrstva za šume in rudnike, ministrstva pravde in uprave državnih monopolov brezplačno iz svojih skladišč za finančno kontrolo, čuvaje državnih gozdov, paznike sodnih jetnikov, stražnike v kazenskih zavodih in čuvaje monopolnih založišč in skladišč nepredelanih tobakov neoporečno orožje, orožno opremo in strelivo.
Ministrstvo za vojsko in mornarico trpi, ne da bi smelo zahtevati povračilo, vse izdatke v sanitetni, veterinami in artiljerijski stroki za orožništvo in ga opremlja iz svojih skladišč z vsemi potrebščinami v teh strokah.
v *	+ T~ V _
-	'	§	56.	*
Komandanti armijskih oblasti kljub določbi člena 296. zakppa <o ustroju voM? in mornarice niso zavezani
plačevati najemnino za stanovanje v državnih ali od
države za njih nastanitev najetih poslopjih.
§ 5/.
Kljub členu 71. zakona^o državnem računovodstvu je
dopustno virmiranje med vsemi partijami, odobrenimi za materialne razhodke proračuna ministrstva za vojsko in mornarico. Virmane odobruje minister za finance na predlog ministra za vojsko in mornarico.
F.	Ministrstvo za gradbe.
§ 58.
Minister za gradbe se pooblašča:
1. da sme ustanoviti v okoliših, ki so izboljšani z deli, izvedenimi v breme državnih ali samoupravnih kreditov, vodne zadruge za vzdrževanje izvedenih objektov in jim predpisati osnovna pravila;
2. da sme ustanoviti radi sodelovanja in zastopanja skupnih koristi vodnih zadrug zvezo vodnih zadrug in predpisati pravilnik za to zvezo;
3. da sme radi sanacije finančnega stanja in zmanjšbe režijskih stroškov vodnih zadrug odrediti, da se združita dve ali več vodnih zadrug v tehničnem in administrativnem pogledu;
4. da sme odrediti radi izvedbe obrambnih nasipov in uravnave rek in potokov uporabo ljudskega dela, kadar je izvedba teh del za javno varnost in asanacijo poplavljenih ali nezdravih krajin neobhodno potrebna.
Z uporabo ljudskega dela se razume osebno delo zavezancev oziroma njih namestnikov, ali pa plačevanje ustrezajoče povprečne dnine navadnega delavca. V teh primerih se uporabljajo predpisi §§ 38. do 47. zakona o samoupravnih cestah, tako da se sme določiti za ta dela v enem letu uporaba ljudskega dela oziroma plačilo ustreznih dnin največ za tri enote;
5. da sme podaljšati še za eno leto rok, določen v § 74. zakona o ukoriščanju vodnih sil iz 1. 1931. za vložitev prošenj za podelitev ugodnosti glede primitivnih naprav jakosti do vštetih 15 kosmatih konjskih sil, t. j. s tremi mlinskimi kamni, ob vseh rekah, izvzemši plovne in splavne reke;
6. da predpiše potrebne pravilnike in navodila za izvrševanje zakona o ukoriščanju vodnih sil iz 1. 1931., označene v § 80. omenjenega zakona;
7. da sme predpisati način za pavšalno plačilo cestnega prispevka iz § 22. zakona o državnih in § 33. zakona o samoupravnih cestah za prekomerno uporabo cest po avtobusnih podjetjih;
8. da sme odobriti kljub zakonu o samoupravnih cestah in pravilniku o uporabi ljudskega dela za upravna območja mest Beograda, Zemuna in Pančeva mestnemu poglavarstvu v Beogradu potrošek 40% ubrane odkupnine za osebno delo pri občinskih cestah za izdelavo in popravo mestnih ulic v Beogradu;
9. da sme predpisali po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o nadzoru in pobiranju taks in povračil za preglede parnih kotlov in posod pod pritiskom;
10. da sme izdati po odobritvi ministrskega 6\eta uredbo z zakonsko močjo o proizvodnji in ukoriščanju električne energije.
’	§ 59.
Minister za gradbe se pooblašča, da predpiše spo. razumno z ministrom za trgovino in industrijo uredbo z zakonsko močio. pravilnike ali predpise:
1. za instalacije plinskih, vodovodnih in kanalizacijskih naprav;
2. za instalacije parne, vodne in zračne kurjave kakor tudi prezračevanja zgradb, katere instalacije opravljajo inštalaterji iz točk 81. in 82. .odstavka (*) §23. zakona o obrtih;
8.	za električne instalacije vsake vrste.
§ 60.
Minister za gradbe se pooblašča:
1. da izdela del dosedanje državne ceste od Rumenke do Pašičeva v novosadskem srezu iz kreditov, ki so mn na razpolago; po izvršitvi tega posla se pretvori dosedanja državna cesta Novi Sad—Crno brdo v banovinsko cesto I. reda in se izroči Dunavski banovini v nadaljnje upravljanje in vzdrževanje;
2. da izdela državno cesto Veliko Gradište—Golubac —Dobra—Donji Milanovac—Kladovo.
§ 61.
Minister za kmetijstvo se pooblašča, da sme oddati kot odškodnino za zasebna zemljišča, odvzeta za izdelavo državne ceste Beograd—Pančevo in za melioracijske objekte Dunavsko-Tamiške vodne zadruge, lastnikom teli zemljišč v last državno zemljišče v okolišu te zadruge, in sicer v velikosti površine odvzetega zemljišča. Kljub predpisom § 36. zakona o zemljiških knjigah se opravi pri krajevno pristojnih občinskih upravah ali mestnih poglavarstvih po predpisanem postopku overovitev podpisov na listinah, potrebnih radi zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice, tako za odvzeta zemljišča kakor tudi za zemljišča, dana v zameno.
Ti pravni posli so oproščeni takse iz tar. post. 17 in 29 zakona o sodnih taksah; v zakonskem postopku radi razlastitve teh zemljišč in pri zemljiško-knjižnem prenosu pa se ne plača prenosna taksa po tar. post. 42 zakona o sodnih taksah in po tar. post. 17 oziroma 12 zakona o taksah in tudi ne banovinske takse.
§ 62.
1. V § 5. zakona o državnih cestah z dne 8. maja 1929 se vpiše kot državna cesta pod 36. a »Pečurica— Sukobin (albanska meja)«.
2. Del državne ceste št. 36 od Ulcinja do Svetega Nikole (albanska meja) se proglaša za samoupravno cesto.
3. Člen 5. zakona o državnih ceslah se izpreminja v točkah 2. in 12. in se glasi:
>2. Beograd—Zemun — Ruma — Sremska Mitroviča— Slavonski Brod—Nova Gradiška—Banova Jaruga—Popo-vača—Dugo selo—Sesvete—Zagreb.
12.	Paračin—Boljevac—Zaječar—Vrška Čuka.«
Del dosedanje državne ceste Mitroviča—Kuzmin— Sid —Vukovar — Osijek— Našice — Požega — Kamensko — Pakrac—Banova Jaruga se vzdržuje iz kredita za vzdrževanje državnih cest, dokler se ne zgradi cesta Sremska Mitroviča—Slavonski Brod, se nato pretvori v banovinsko cesto I. reda in preda Dunavski in Savski banovini v nadaljnje upravljanje in vzdrževanje.
Dokler se ne dogradi cesta Slavonski Brod—Nova Gradiška—Banova Jaruga, vzdržuje sedanjo cesto Savska banovina po določbah zakona o samoupravnih cestah.
4. Banovinska cesta Srbljani—Vojnič v Vrbaski in Savski banovini se proglaša za državno cesto.
5. Sedanja banovinska cesta I. reda Kruševac—Raz-bojna—Brus—Blaževo—Leposaviči so proglaša za država« sOfUt,
6. Na koncu drugega odstavka člena 37. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih* se postavlja namesto pike vejica in se dodaje: »če se denarna kazen ne da izterjati, sme zamenjati upravno oblastvo kazen z osebnim delom«.
7. Dovoljuje se razlastitev zasebnih nepremičnin oziroma odobritev služnostne pravice v breme zasebnih nepremičnin radi postavitve in vzdrževanja elektro-vodov s pripadajočimi pripravami dovodnih in transformatorskih naprav in za postavitev električnih central v korist državnih, samoupravnih in zasebnih občekorist-nih električnih podjetij, če to odobri pristojni ban oziroma minister za gradbe za ozemlje uprave mesta Beograda.
Glede izvedbe razlastitve in določitve odškodnine, ki jo mora plačati električno podjetje, se uporabljajo določbe veljavnih zakonov o razlastitvi, ki so v raznih pravnih območjih države v veljavi; izvedba del po pravnomočnosti razlastitvenega odloka pa se ne sme ovirati, brž ko je položen pri pristojnem sodišču znesek odškodnine, določene z odločbo po prvem odstavku te določbe.
8. Vsa avtobusna podjetja, ki jim je odmerjen prispevek za izredno okoriščanje cest po § 22. zakona o državnih cestah in § 33. zakona o samoupravnih cestah za potniške avtobuse in ki so opravljala prevoz potnikov na progah, ki so proglašene za ne konkurenčne državnim železnicam, so oproščena plačila do konca 1. 1934. dolžnega državnega prispevka; za to dobo že izterjane vsote pa se ne morejo vrniti.
§ 63.
1. Namesto inženirjev in tehnikov, vzetih iz resora ministrstva za gradbe za potrebe v sekcijah za izvrševanje velikih javnih del po uredbi ministrskega sveta št. 17.460/11 z dne 2. februarja 1935 o finansiranju velikih javnih del radi poživitve narodnega gospodarstva, pobijanja brezposelnosti in pospeševanja turizma, sme ministrstvo za gradbe začasno postavljati inženirje in tehnike z dnevnicami in jih plačevali iz kredita, odobrenega za ta dela.
2. V breme prostega kredita, odobrenega s proračunom za razvrščene zvaničnike in cestne nadzornike iz skupine zvaničnikov kakor tudi za služitelje in cestarje iz skupine služiteljev, se smejo postavljati dnev-ničarji zvaničniki, dnevničarji cestni nadzorniki, dnev-ničarji služitelji in cestni delavci, ti poslednji povsem po uredbi o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih M. g. št. 14.632 z dne 21. maja 1929; ne smeta se pa prestopiti število in skupna vsota kredita, odobrena s proračunom.
G.	Ministrstvo za promet.
§ 64.
Minister za promet se pooblašča, da predpiše po odobritvi ministrskega sveta;
1. uredbe z zakonsko močjo o ustroju podjetij in naprav ministrstva za promet, ne da bi izpreminjal zakon o prometnem osebju;
2. uredbo z zakonsko močjo o železniškem omrežju v kraljevini Jugoslaviji;
3. uredbo z zakonsko močjo o državnem brodarskem osebju in da razvrsti po tej uredbi vse osebje rečne plovitve kraljevine Jugoslavije;
• ^Uradni listi št. 273/64 iz 1. 1929»
4. uredbo z zakonsko močjo o merjenju morskih ladij in uredbo o tehničnem policijskem nadzoru nad ladijskimi parnimi kotli;
5. uredbo z zakonsko močjo o voznih olajšavah in brezplačni vožnji, s katero sme revidirati, izpremeniti in ukiniti vse ugodnosti po veljavnih zakonskih predpisih za brezplačno vožnjo ali vozne olajšave na državnih železnicah in parnikih.
§ 65.
Minister za promet se pooblašča, da sme urediti po odobritvi ministrskega sveta pravna in finančna razmerja s predstavniki zasebnih družb lokalnih (vicinalnih) železnic in da ugotovi s kupnoprodajnimi pogodbami čisto odkupno ceno. Družbe so oproščene pogodbene takse kakor tudi vseh ostalih državnih in samoupravnih taks, davkov in doklad katerekoli vrste glede prejemkov, ustanovljenih s temi kupnoprodajnimi pogodbami.
Prav tako sme izplačevati anuitete (bone), določene s pogodbami s predstavniki sindikata lokalnih železnic v Dravski banovini in plačljive v proračunskem letu 1936./37. iz dohodkov državnih železnic, in izkazati ta izplačila v končnem računu kot razliodek po tej pooblastitvi.
§ 66.
Minister za promet se pooblašča, da sme skleniti po odobritvi ministrskega sveta radi obnove investicijskih objektov in vozrfega parka državnih železnic pri kakem denarnem zavodu posojilo v znesku do 500,000.000 dinarjev; anuitete za ta posojila, kolikor dospejo v letu 1936./37., se izplačajo iz dohodkov državnih železnic in se izkažejo v končnem računu kot razhodek po tej pooblastitvi.
Anuitete za naslednja leta je preliminirati v raz-hodkih proračuna uprave državnih železnic.
§ 67.
Ministrski svet se pooblašča, da odredi na predlog ministra za promet z uredbo z zakonsko močjo, katere nove železniške proge se naj v proračunskem letu 1936./37. trasi rajo in grade, kakor tudi da odredi način finansiranja teh del.
Ministrski svet se pooblašča, da sme skleniti v ta namen posojila do skupnega zneska din 500,000.000'—.
§ 68.
Minister za promet se pooblašča:
1. da sme sklepati po odobritvi ministrskega sveta pogodbe o prodaji voznih listin v državi in inozemstvu s podjetji, ki se bavijo s tako prodajo in s propagando turizma;
2. da sme objavljati kljub členu 95. c zakona o državnem računovodstvu licitacije in sklepati pogodbe, vendar po predhodni odobritvi ministra za finance in ministrskega sveta, radi nabave kreozota, cinkovega klorida in drugega materiala za prepajanje pragov in stavbnega lesa na račun naslednjega proračunskega leta v znesku 10,000.000'— dinarjev; ustrezni kredit se naj zagotovi v proračunu za naslednje proračunsko leto;
3. da sme vršiti v tem proračunskem letu izplačila po uredbi K. št. 2764/27 z dne 14. maja 1927;
4. da sme analogno z odredbo člena 6. zakona o povračanju, pobiranju in storniranju voznine in ostalih pristojbin na državnih železnicah dovoljevati storniranje kontrolnih pripomb iz dobe od 1. 1918. do dne 1. avgusta 1929, kolikor se ugotovi, da so se kontrolne pripombe nepravilno izdale ali da so se ob vglačilu pogrebno
vknjižile ali se izdale prepozno in se niso dale izterjali ne od strank ne od računodajnikov, ali pa se ne more dokazati materialna odgovornost obremenjenih oseb, ker so se izgubili prevozni in ostali dokumenti;
5. da sme odobriti storniranje zneskov, za katere so se izdale začasne priznanice od kontrole dohodkov generalne direkcije državnih železnic ob ugotavljanju postajnih saldov 1. 1928. v območju beograjske in subo-tiške direkcije, v breme računa postajnih neobračunjenih dohodkov; o njih je voditi še dalje posebno evidenco in se morda ubrane vsote vnesejo v državno blagajno;
6. da sme postavljati za računodajnike po členu 62. zakona o državnem računovodstvu tudi regulirane zva-ničnike in služitelje po zakonu o državnem prometnem osebju kakor tudi regulirano osebje III. skupine po pravilniku o uslužbencih rečne plovitve, kolikor določa ustroj železniške in brodarske prometne službe po veljavnih predpisih uporabo teh organov na mestih, s katerimi je združena tudi dolžnost, sprejemati, hraniti ali izdajati državni denar ali material;
7. da sme izdati pravilnik, v katerem se določi, da se sme v izjemnih primerih in samo za nezasedena železniška postajališča podeljevati zasebnikom pravica izdajati železniške vozovnice, in da jim sme za to delo odobriti provizijo do največ 5%;
8. da sme kljub členu 118. gradbenega zakona podaljšati prepoved novih gradenj na zemljišču, pridržanem v gradbenem okolišu mesta Beograda z odločbo ministra za promet G. Ž. št. 6926/32 in njegovim pismom •G. Z. št. 2017/33; ta prepoved obsega tudi tisti del zemljišča, vidno označenega na terenu, ki se razlasti za potrebe gradnje železniških naprav po detajlnem pro-jektu beograjskega železniškega vozla.
Za delno odplačilo tega zemljišča kakor tudi za delno izplačilo odškodnine za razlastitev zgradb, postavljenih na tem razlaščenem zemljišču, sme porabiti minister za promet v proračunskem letu 1936./37. iz prebitka železniških dohodkov vsoto din 15,000.000'—;
9. da sme dajati restavracije, okrepčevalnice, kioske, trafike, menjalnice, brivnice in vse ostale prodajalnice na železniškili postajah, ki služijo potrebam potnikov, v zakup mimo določb zakona o državnem računovodstvu po pravilniku, ki ga predpiše minister za promet sporazumno z ministrom za finance in z glavno kontrolo;
10. da izda glede na nove mednarodne konvencije o prevozu potnikov, prtljage in blaga po železnici novo uredbo z zakonsko močjo o prevozu potnikov, prtljage in blaga, ki naj nadomesti sedanjo železniško-pi ometno uredbo, izdano na podstavi člena 38. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925;
11. da sme prodati sporazumno 7. ministrom za finance vse posestvo direkcije državnih železnic v Beogradu, ki sestavlja blok med ulico kralja Petra, Gra-čaniško, Ivan-Begovo in Cubrino ulico z vsemi stoječimi poslopji vred mimo določb zakona o državnem računovodstvu in zakona o železniški imovini.
Od prodaje dobljeni denar je dati Državni hipotekarni banki na tekoči račun generalne direkcije državnih železnic v Beogradu.
S tem denarjem se smejo kupiti poslopja in zemljišče in na tem zidati zgradbe za eno ali dve oblastni direkciji v Beogradu;
12. da sme odobriti direkciji rečne plovitve, da sme vršiti povračila zaradi pogrešno uporabljane tarife in predpisov preveč plačane voznine in drugih taks kakor tudi pomračila vomLu na postavi danih refakcij, kolikor
niso zastarale, iz tekočih dohodkov iste vrste ne glede na to, v katerem računskem letu je bil vplačan dohodek, ki se vrača.
§ 69.
1. Vse posle pomorskega ribarslva vodi ministrstvo za promet.
2. § 39. zakona o pomorski ribji lovi z dne 30. marca 1922 se izpreminja in se glasi:
»Prekrški zoper določbe tega zakona, kolikor niso kaznivi po kazenskem zakoniku, se kaznujejo v denarju od 50 do 5.000 dinarjev.
Ce se ne bi dala denarna kazen izterjati, se nadomesti z zaporom, pri čemer je vzeti za vsakih 50 dinarjev 1 dan zapora. Ta zapor ne sme biti daljši od 30 dni.
Poleg denarne kazni oziroma zapora se sme kaznovati prekršitelj z izgubo ulovka.«
3. V § 8. zakona o luških pristojbinah z dne 30. marca 1922 se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»To velja tudi za potniško-tovorne ladje nad 5.000 neto registrskih ton, ki opravljajo redne vožnje po Sredozemskem in Črnem morju in pristajajo pri teh vožnjah v jugoslovanskih lukah.«
H.	Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon.
§ 70.
Minister za pošto, telegraf in telefon se pooblašča:
1. da sme po odobritvi ministrskega sveta:
a) izvršiti po kreditiranju nabavo in polaganje telefonskega kabla v smeri Beograd—Zagreb—Maribor—: avstrijska meja;
b) izdati uredbo z zakonsko močjo o oprostitvi od poštnih pristojbin. Sedanje oprostitve od poštnih pristojbin za državna in samoupravna oblastva, urade in naprave ostanejo v veljavi v dosedanjem obsegu. Sedanje oprostitve ostalih naprav od poštnih pristojbin je revidirati in določiti v uredbi samo oprostitve od poštnih pristojbin tistih naprav, ki opravljajo državne posle v prenesenem področju;
c) skleniti v soglasnosti s finančnima odboroma narodnega predstavništva z družbami Radio A. D. Beograd, Radio D. D, Zagreb in Radio d. z o. z. Ljubljana, glede vsake družbe posebej, pogodbe o gradnji in eksploataciji novih radijskih oddajnih postaj v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani v dosedanjih pogodbenih okrožjih radijskih družb v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani in z relejekimi postajami v Skoplju, Sarajevu, Splitu in Mariboru;
2. da sme skleniti pri Poštni hranilnici v Beogradu posojilo v znesku 20,000.000 dinarjev za gradnjo poštno-telegrafskih in telefonskih zgradb in telefonskih naprav v Splitu, Zagrebu, Dubrovniku in Ercegnovem. Odplačilo tega posojila z obrestmi vred se mora vršiti v dobi 10 do 12 let v enakih letnih zneskih, ki se redno postavijo v proračun razhodkov ministrstva za pošto, telegraf in telefon do končnega izplačila;
3. da sme vršiti v tem proračunskem letu na račun dohodkov, ostvarjenih s poštno-telegrafsko-telefonsko službo, izplačila odškodnine za izgubljene in uničene poštne pošiljke vseh vrst kakor tudi za pokritje manj-kov, nastalih pri ravnanju z njimi, in za pokritje blagajniških primanjkljajev, prevzetih v breme države, kolikor ne bi dotična partija v proračunu razhodkov za poštno-telegrafsko-telefonsko službo zadoščala, prav tako tudi, da sme tiste zneske, ki so prijavljeni- kot prebitki v blagajnah in ki se vodijo kot taki v knjigah, a se njih povračilo ne izvrši v zakonitem roku, porabiti po pristanku
ministra za finance za pokritje zgoraj omenjenih odškodnin in manjkov;
4. da sme odslej iz sredstev, ki jih dobi od državnih uradov, samoupravnih teles in drugih naprav ali od poedincev radi gradnje njih telegrafsko-telefonskih priprav in naročniških telefonskih priprav v širšem krajevnem okolišu in njih vzdrževanja, nabavljati material, potreben za ta dela, in vršiti vse potrebne izdatke za postavitev in vzdrževanje teh priprav.
Denar, dobljen na ta način, kakor tudi material, ki se odtod nabavi, se vknjižujeta posebej, nabave in izplačila pa se vrše po veljavnih predpisih;
5. da sme dajati staro izknjiženo in neporabno bronasto in bakreno žico kakor tudi bakrene elektrode in druge bakrene odpadke za predelavo v zameno za novo bronasto žico.
§ 71.
1. Člen 35., tretji odstavek, točka 3., zakona o poštno-hranilnem in virmanskem prometu,* izpremenjen in dopolnjen s § 49., točko 3., finančnega zakona za leto
1933./34.,** se izpreminja in se glasi: >3. 1% za nagrado društvu poštno-hranilniških uslužbencev, društvu p. t. t. uradnikov, društvu p. t. t. zvaničnikov in služiteljev in pokojninskemu skladu pogodbenih poštarjev tako, da pripade petina društvu poštno-hranilniških uradnikov, od ostanka pa 45% društvu p. t. t. uradnikov, 45% društvu p. t. t. zvaničnikov in služiteljev in 10% pokojninskemu skladu pogodbenih poštarjev. To nagrado je uporabljati izključno za zdravstvene namene, razen nagrad za pokojninski sklad pogodbenih poštarjev, ki jo je uporabiti za namene sklada.
2. Srbsko gospodarsko društvo »Privrednik« in njegove edinice: upravni odbor, krajevni odbor, pododbor in poverjeništva so oproščeni plačevanja poštnih pristojbin za navadna pisma, dopisnice in tiskovine v razmerju med seboj in razmerju z državnimi in samoupravnimi oblastvi, uradi in napravami, z verskimi oblastvi in napravami in vsemi ostalimi napravami, oproščenimi poštnih pristojbin bodisi popolnoma ali deloma, kolikor se nanaša na preskrbo in vzgojo Privrednikovega podmladka.
Društvo iHrvatski Radiša« in njegove edinice: glavne podružnice, podružnice, delovni odbori in poverjeništva, so oproščeni plačevanja poštnih pristojbin za navadna pisma, dopisnice in tiskovine v razmerju med seboj in razmerju z državnimi in samoupravnimi oblastvi, uradi in napravami, z verskimi oblastvi in napravami in vsemi ostalimi napravami, ki so bodisi celoma ali le deloma oproščene poštnih pristojbin, kolikor se nanaša na oskrbo in vzgojo podmladka Radiše.
3. Kljub členu 4. uredbe o oprostitvi od poštnih pristojbin z dne 13. junija 1932 niso uradne pošiljke državnih in samoupravnih uradov in naprav, ki se vrše po pošti med Zemunom in Beogradom in obratno, zavezane plačevanju poštnih pristojbin v krajevnem prometu.
Neplačane pristojbine se ne izterjajo.
I.	Ministrstvo za kmetijstvo.
§ 72.
Minister za kmetijstvo se pooblašča:
1.	da sme predpisati po odobritvi ministrskega sveta uredbo o ustanovitvi, ustroju, področju, pravicah in dolž-
nostih kmetijskih zbornic kot uradnih zastopnikov kmetskih koristi;
2. da sme postavljati sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo radi izboljšanja kakovosti in lažjega izvoza deželnih pridelkov kakor tudi radi olajšave kreditiranja na podstavi lombarda deželnih pridelkov v izvoznih središčih silose in elevatorje, in sicer na podstavi posojila ali jamstva za posojilo do največ 60 milijonov dinarjev z odplačilnimi roki do največ 10 let. Pogoje posojila ali jamstvo za posojilo odobri ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo, ministra za trgovino in industrijo in ministra za finance. Ustroj poslovanja teh naprav se predpiše z uredbo na predlog ministra za trgovino in industrijo in sporazumno z ministrom za kmetijstvo;
3. da sme izplačevati veterinarjem bakteriologom na državnih bakterioloških zavodih, bakteriologom v oddelkih za veterinarsko epidemiologijo pri higienskih zavodih in bakteriologom pri veterinarski eksperimentalni postaji posebne doklade, ki jih odobri ministrski svet;
4. da sme ustanoviti na banovinskem posestvu »To-polica« pri Baru srednjo kmetijsko šolo za južne kulture, srednjo kmetijsko šolo v Valjevu pa pretvoriti v zadružno šolo s činom srednje šole;
5. da ustanovi na banovinskem posestvu v Goraždi državno poskusno sadjarsko postajo;
6. da sme ustanoviti radi uspešnejše povzdige ovčarstva zavod za preizkušanje volne in predpisati s pravilnikom ustroj in poslovanje tega zavoda;
7. da sme po potrebi radi uspešnejše povzdige konjereje premestiti, ukiniti in preustrojiti nepripravne žrebčarne v druge primernejše kraje, prodati posestva nepripravnih žrebčarn in porabiti dobljena denarna sredstva kakor tudi pri teh žrebčarnah dosežene proračunske prihranke za nakup novih posestev, za postavitev potrebnih zgradb in ureditev novih žrebčarn, in da sme porabiti v proračunu za leto 1936./37. kredite, določene za žrebčarne, ki se opuste, za nove žrebčarne;
8. da sme preseliti kmetijsko poskusno in kontrolno postajo iz Osijeka v Novi Sad; odsvojiti sme posestvo postaje v Osijeku, dobljene vsote pa porabiti za preselitev, dograditev in ureditev postaje v Novem Sadu;
9. da sme predpisati kljub predpisom točke 6. § 58. zakona o banski upravi z uredbo preustroj in poslovanje odseka za kmetijski kredit v Sarajevu, da sme dalje predpisati s pravilnikom ustroj in poslovanje sreskih pomožnih skladov kakor tudi službena razmerja uslužbencev teh skladov brez kakršnekoli obtežitve državnega proračuna;
10. da sme napraviti izpremembe in dopolnitve v pravilniku ministrstva za kmetijstvo št. 55.848 z dne
3.	oktobra 1933, izdanem na podstavi člena 11. zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev v območju prejšnje pokrajine Dalmacije in razglašenem v »Službenem glasniku Primorske banovine< št. 18 z dne 17. oktobra 1933;
11. da sme sporazumno z ministrom za finance po potrebi vzeti v imenu agrarnih subjektov in radi izplačila stroškov iz točke 1. § 71. zakona o likvidaciji agrarne reforme, z izpremembami in dopolnitvami, pri Privilegirani agrarni banki iz posebnega garantnega sklada, označenega v členu 22. uredbe o finančni likvidaciji št. 28.000/VI.a z dne 26. septembra 1933, in to do vsote, ki leži v posebnem garantnem skladu, brezobrestno posojilo do 5,000.000— dinarjev; ko se izvajajo odločbe o razlastitvi v zemljiških knjigah, je vknjižiti pred terjatvami iz § 77. zakona o likvidaciji agrarne reforme na
veleposestvih zastavno pravico na razlaščenem zemljišču v korist Privilegirane agrarne banke in v znesku dolga poedinega agrarnega subjekta.
Vsak agrarni subjekt mora poplačati prednji svoj dolg Privilegirani agrarni banki najkasneje v 5 letih od dne vknjižbe zastavne pravice. Izterjava se vrši po predpisih, določenih za izterjavo anuitet;
12. da sme izknjižiti preostale državne terjatve za semenje, razdeljeno med ljudstvo, oškodovano med vojno ali po raznih elementarnih nezgodah, ki je bilo dano ljudstvu v letih 1919. do 1923. na posodbo ali za pol cene.
Vse vsote, kolikor so za to semenje pobrane, niso pa še izročene glavni državni blagajni oziroma Državni hipotekarni banki, kakor je določeno z odločbami o razdelitvi semenja, je treba najkasneje v 6 mesecih izročiti po kraljevskih banskih upravah državni blagajni ali Državni hipotekarni banki.
Likvidacijo zadolžitev opravijo kraljevske banske uprave, vsaka na svojem ozemlju, po podatkih bivših sreskih, okrožnih in oblastnih samouprav, ki so pripadle dotičnim banovinam;
13. da postavlja diplomirane inženirje kmetijstva za uradniške pripravnike-volonterje brez prejemkov;
14. da izda po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o ureditvi in odpisu dolgov, nastalih na podstavi zakona o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih prostovoljcev, kmetov in drugih interesentov agrarne reforme št. 11.600 z dne 30. marca 1928.
§ 73.
Minister za finance se pooblašča, da sme izplačati na predlog ministra za kmetijstvo po razporedu ministra za gradbe centralnemu odboru vodnih zadrug v Novem Sadu vsoto do 5,600.000 dinarjev kot neporavnani zaostanek vodnih prispevkov iz 1. 1935. za zemljišča, privzeta v agrarno reformo.
Poplavne prispevke, pobrane v letu 1936. po odmeri pristojnih sreskih načelstev po členu 2., drugem odstavku, pravilnika o dohodkih in razhodkih v stroki agrarne reforme št. 10.145/25 z dne 7. marca 1925 od interesentov agrarne reforme, ki imajo dodeljene površine v območju tiste vodne zadruge, ki je članica centralnega odbora vodnih zadrug v Novem Sadu, izplačujejo davčne uprave centralnemu odboru vodnih zadrug v Novem Sadu do skupne vsote njih terjatev, presežek pa vlagajo v državno blagajno kot povračilo izplačanih akontacij omenjeni zvezi.
Pobiranje in nadzor nad pobiranjem vodnih prispevkov kakor tudi vseli ostalih dohodkov agrarne reforme od interesentov agrarne reforme opravljajo o’rgani, ki vrše pobiranje in nadzor nad pobiranjem davkov po uredbi o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov št. 148.000, izdani na podstavi pooblastitve člena 159. zakona o neposrednih davkih.
Poplavne prispevke, vplačane v državno blagajno po interesentih agrarne reforme za njim dodeljena zemljišča v poplavnem območju tistih vodnih zadrug, ki niso članice centralnega odbora vodnih zadrug v Novem Sadu, morajo izplačevati davčne uprave neposredno tem vodnim zadrugam, kakor se izplačujejo poplavni prispevki, ubrani od lastnikov zemljišč dotičnega poplavnega območja po zakonu o vodnem pravu (zakonski člen XXIII. iz leta 1885.).
O vsotah, izplačanih centralnemu odboru vodnih zadrug v Novem Sadu, mora zbirati dunavska finančna direkcija v. Novem Sadu podatke od davčnih uprav iu
%
predložiti o tem ministrstvu za kmetijstvo vsake tri mesece poročilo.
§ 74.
Minister za kmetijstvo se pooblašča, da sme sporazumno z ministrom za šume in rudnike v 6 mesecih od dne uveljavitve tega zakona izpremeniti pravnomočne odločbe o razlastitvi gozdov, izdane po odstavku (9) § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, z vsemi izpremembami in dopolnitvami, in razlastiti od istega posestva v enaki površini drugo gozdno zemljišče, to pa samo kolikor ugotove strokovnjaki, da so se za poedine vasi in kolonije razlaščene gozdne površine v naravi zaradi usada zmanjšale ali da zvečine niso sposobne za gozdno kulturo ali da se ob nesorazmernih stroških proti dohodkom gozda ne dajo umetno spraviti v gozdno kulturo.
Prošnje za izpremenitev razlastitvenih odločb morajo vložiti sela in kolonije, v katerih korist so gozdi razlaščeni, neposredno pri ministrstvu za kmetijstvo v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
§ 75.
1. Prebitek dohodkov državne razredne loterije v znesku 25,512.212— dinarjev je porabiti za pokritje raz-hodkov državnega kmetijskega sklada po točki 4. § 44. zakona o pospeševanju kmetijstva in ga je vplačati pri Privilegirani agrarni banki v korist tekočega računa državnega kmetijskega sklada.
2. Do pravnomočne rešitve agrarnega spora po zakonu o likvidaciji agrarnih odnošajev v območju prejšnje pokrajine Dalmacije z dne 19. oktobra 1930 se prepo- j veduje odsvojevanje zemljišč iz §§ 1., 2. in 3. tega zakona \ brez dovolitve ministra za kmetijstvo.	'
Zemljiškoknjižna sodišča morajo zavrniti prošnje za prenos lastninske pravice na takih nepremičninah, če ne predloži prosilec dovolila ministrstva za kmetijstvo.
3. Zakon o obveznem zavarovanju posevkov in plodov zoper točo z dne 10. februarja 1931* se dopolnjuje tako, da se doda v členu 1. stavek: »V primorskih krajinah se 6me predpisati tudi zavarovanje posevkov in plodov posolice«.
4. Razveljavljajo se točka 3. § 54. finančnega zakona za leto 1933./34. in določbe § 47. finančnega zakona za leto 1934./35.
Izjemno od predpisov točke 1. § 2. in točke 1. § 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o pospeševanju kmetijstva z dne 29. decembra 1930 kakor tudi člena 14. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928 se steka polovica pristojbin vsake občine za izdajanje živinskih potnih listov in za prenos lastninske pravice na njih, za podalj-šavo zdravstvenega potrdila in za izpremembo kraja namembe, katerih višino predpiše minister za kmetijstvo v soglasnosti z ministrom za finance, v banovinski živinorejski sklad, druga polovica pa bodisi celoma ali le deloma po banovi odredbi v občinski oziroma v banovinski veterinarski sklad.
Sredstva občinskih oziroma banovinskih veterinarskih skladov se porabljajo za materialne razhodke za odvračanje živalskih kužnih bolezni in za ureditev živinskih sejmišč, mrhodernic in mrhovišč, sredstva banovin- { skih živinorejskih skladov pa za materialne razhodke za povzdigo živinoreje.
Ban predpiše s pravilniki določbe o upravljanju in uporabi teh skladov.
5. Določba točke 3. § 48. finančnega zakona za leto
1934./35.* se izpreminja in se glasi:
»Vse vinograde neposredno rodnih hibridov obre-mene banovine z banovinsko takso, ki ne sme biti manjša od 10 par za trs.<
6. Odobruje se državnemu bakteriološkemu in serološkemu zavodu v Križevcih, da sme porabiti svoje dohodke od cepiv, prodanih v proračunskem letu 1936./37., kot obratno glavnico in jih trošiti za materialne razhodke in potrebno delovno moč radi kar moči velike in cenene proizvodnje cepiv in drugih preparatov za odvračanje živalskih kužnih in nalezljivih bolezni.
§ 76.
Odobruje se za postavitev zgradbe kmetijske šumar-ske fakultete v Zagrebu kredit do 3,000.000’— dinarjev in se pooblašča minister za kmetijstvo, da sme za ta namen vzeti potrebna sredstva v mejah tega kredita iz neporabljenih prebitkov državnega kmetijskega sklada iz prejšnjih let, ki so položeni na račun državnega kmetijskega sklada pri Privilegirani agrarni banki.
Minister za kmetijstvo se hkratu pooblašča, da sme dati iz istih sredstev kmetijski šumarski fakulteti v Zemunu na razpolago znesek do 150.000-— dinarjev za do-vršitev zootehniškega instituta te fakultete.
§ 77.
Radi sanacije Zveze hrvatskih seljaških zadrug v Zagrebu se pooblašča minister za kmetijstvo, da sme odpisati dolg te zveze kolonizacijskemu skladu v znesku 233.520-04 dinarjev, minister za socialno politiko in narodno zdravje, da sme odpisati dolg iste zveze v znesku 800.000-— dinarjev za koruzo za prehrano pasivnih krajin, minister za finance pa, da sme odpisati 356.000--— dinarjev, ki jih dolguje ta zveza za zaostale davke.
Minister za finance se pooblašča, da sme odobriti po soglasnosti ministrskega sveta predloge, ki mu jih poda ban Savske banovine, da dobi posojilo 6,500.000 dinarjev za pomoč Zvezi hrvatskih seljaških zadrug v Zagrebu radi njene sanacije. To posojilo se bo amortiziralo iz banovinskih kreditov.
J. Ministrstvo za trgovino in industrijo.
§ 78.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da izda po odobritvi ministrskega sveta:
1. uredbo z zakonsko močjo o ureditvi ministrstva za trgovino in industrijo, s katero se pa zakon o uradnikih ne sme izpremeniti;
2. uredbo z zakonsko močjo o preustrojn zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in ustanovitvi instituta za proučevanje gospodarstva.
Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine se daje poleg gospodarske obveščevalne službe, ki jo vrši, v pristojnost tudi še uporaba zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine in živalskih proizvodov in izdelkov, uporaba zakona o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz, kakor tudi drugih določb, s katerimi bi 6e uravnala zunanja trgovina; nadalje uporaba trgovinskih pogodb in sporazumov, kolikor je poverjena ministrstvu za trgovino in industrijo, in kontrola kompenzacijskih poslov v soglasnosti z Narodno banko kraljevine Jugoslavije.
Institut za proučevanje gospodarstva ima kot samostojna državna naprava nalogo, da proučuje sistematično v sodelovanju s prizadetimi gospodarskimi napravami
gospodarsko življenje in daje obvestila o stanju gospodarstva in njegovem razvoju.
Z uredbo se predpišejo tudi določbe o računskih poslih obeh naprav, določijo uradniški položaji in zvanja v njih in opredelijo posebni pogoji za pridobitev teh položajev in zvanj. Glede postavitve v zvanje upravnika zavoda in instituta veljajo predpisi odstavka (3) § 49. zakona o uradnikih.
Od kredita, ki je odobren s proračunom kot subvencija zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, se določi 1,680.000 dinarjev za osebne in materialne izdatke zavoda, 220.000 dinarjev pa za osebne in materialne izdatke instituta za proučevanje gospodarstva.
§ 79.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča:
1. da sme na račun kreditov, določenih v proračunu za osebne razhodke za zvaničnike in služitelje, postavljati dnevničarje; ne smejo se pa prekoračiti s temi postavitvami število in vrsta določenih zvanj in zneski ustreznih proračunskih kreditov;
2. da sme postavljati na račun kreditov, določenih s proračunom za osebne razhodke stalnemu osebju na srednjih tehniških šolah in moških obrtnih šolah, honorarno strokovno učiteljsko osebje; število in vrsta določenih zvanj kakor tudi znesek ustreznih zakonskih prejemkov in kreditov se pa s temi postavitvami ne smejo prekoračiti. Te postavitve vrše po pristojnosti o postavitvah minister in bani po predhodnem angažiranju proračunskih mest na podstavi člena 66. zakona o državnem računovodstvu pri računo vodstven ih odsekih ministrstva;
3. da sme dohodke, ki mu gredo po določbah § 26. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva, uporabiti za pospeševanje obrta in industrije ter za pospeševanje izvoza in gospodarske propagande v inozemstvu, in to v osebnem in materialnem pogledu.
§ 80.
1. Točka 2. § 30. finančnega zakona za 1. 1933./34* se ukinja.
2. Uredba o činu strokovnih šol, objavljena v »Službenih novinah« št. 104/XXX/290 z dne 10. maja 1933,** se izpreminja in se glasi:
V členu 1. pod točko 15. navedena šola »Dveletni tečaj za žensko ročno delo pri tehnični srednji šoli v Ljubljani« se črta. V členu 2. te uredbe se vpiše na novo: »Zenska obrtna šola na tehnični srednji šoli v Ljubljani«.
K. Ministrstvo za šume in rudnike.
§ 81.
Minister za šume in rudnike se pooblašča:
1.	da izda po odobritvi ministrskega sveta uredbo, s katero se:
a) odloči vrhovno gozdno in rudniško nadzorno oblastvo od uprave državnih gozdov in državnih rudniških podjetij in izvede preureditev ministrstva za šume in rudnike in podrejenih naprav;
b) predpišejo kljub odredbam zakona o državnem računovodstvu vse potrebne odredbe za strokovno in umno upravo državnih gozdov in državnih rudniških podjetij in določijo vsi kontrolni ukrepi glede tega poslovanja.
* »Službene novine« št. 223/34 iz 1. 1933.
** »Službeni li.sk št. 326/51 iz 1. 1933.
Ministrski svet preure.di z uredbo na predlog ministra za šume in rudnike, kljub predpisom veljavnega trgovinskega zakonika, državno gozdno-industrijsko podjetje Dobrljin-Drvar d. d. (Šipad) in Durmitor po načelih, določenih po predhodni točki b) te določbe, pri čemer opusti obliko delniške družbe.
S to uredbo se ne sme izpremeniti zakon o uradnikih;
2. da izda po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo, s katero predpiše radi vzdrževanja trajnega in umnega gospodarstva vse potrebne ukrepe upravnega, gospodarskega in finančnega značaja za preureditev, sanacijo in olajšanje stanja krajiških imovin-skih občin;
3. da predpiše po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o dodeljevanju državnega gozdnega zemljišča in likvidaciji uzurpacij v prejšnji Bosni in Hercegovini, ki naj obsega tele določbe:
1. kdo	je	lahko subjekt za dodelitev zemljišča;
2. kdo	je	lahko objekt dodelitve;
3. da se prenese dodeljeno zemljišče takoj in brezplačno v last	osebam, ki se jim zemljišče	dodeljuje,	ob
utesnitvah	iz	členov 28. do vštetega člena	35. zakona	o
bivših kmetskih seliščih in pridobljenih beglukih z dne
17.	maja 1928 in pravilnika za izvajanje tega zakona št. 21.763 z dne 28. junija 1928;
4. postopek za dodeljevanje zemljišč in zatiranje uzurpacij;
5. da so vse prošnje, rešitve, pritožbe, priloge, pravni poslr za prenos lastninske pravice kakor tudi zemljiškoknjižni in katastrski prenosi oproščeni vseh taks, razen če je bilo oddano dodeljeno državno zemljišče prej v večletni zakup ali za odkup služnostne pravice, toda ne ob pogojih za notranjo kolonizacijo;
6. kazenske odredbe radi zatiranja uzurpacije in postopek glede tega.
Za izvajanje te akcije se osnuje sklad, v katerega se steka od rednih proračunskih dohodkov za leti 1936./37. in 1937./38. vsota do 3,000.000 dinarjev kot osnova; nadaljnji dohodki tega sklada pa so:
1. dohodek od prodaje lesa na dodeljenem zemljišču;
2. izterjane kazni in povračila škode po tej uredbi;
3. dohodek od plačila povprečne takse za dodeljeno zemljišče, izvzemši prostovoljske pristojnosti;
4. obresti na denar, vložen pri Državni hipotekarni banki.
Gotovina, ki preostane po dokončni likvidaciji te akcije, se vloži v sklad za pogozdovanje.
Za izvedbo te akcije se osnujejo posebni razdelki pri direkciji šum v Sarajevu in Banjaluki in terenske sekcije in se sme postavljati potrebno osebje za razdelke, in terenske sekcije v breme sklada, ki se v ta namen ustanovi.
Način, kako je vknjiževati dohodke in razhodke po osnovnem skladu, predpiše minister za šume in rudnike sporazumno z ministrom za finance.
§ 82. , ' ,
Minister za finance se pooblašča:
1. da sme kljub predpisom § 112. zakona o gozdih v posebno opravičenih primerih radi zaokrožbe posestva in pocenitve uprave po odobritvi ministrskega sveta in po zaslišanju vrhovnega državnega pravobranilstva in glavne kontrole zamenjati državno gozdno zemljišče za zemljišče imovinske občine v ekvivalentni vrednosti;
2. da sme dovoliti brezplačni prenos lastninske pravice z državnega erarja in vkpjižbo vsem tistim intere-
338
00. liOS.
sentom, ki so dobili dotična zemljišča v zakup s pogodbo radi notranje kolonizacije po predpisih, veljavnih ob času sklenitve pogodbe, če so izpolnili pogodbene ob-veznosti.
To pravico sme prenesti minister za šume in rudnike na direkcijo šum.
Navodila za izvrševanje te uredbe predpiše minister za šume in rudnike;
3. da sme na predlog informativne komisije in po odobritvi ministrskega sveta popraviti v prid obmejnih vasi ali občin meje zamejničenih državnih gozdov, kadar se to s proučevanjem na mestu samem pokaže za neob-hodno potrebno glede na potrebe vasi ali občin, gozdnega gospodarstva vobče in države. Informativno komisijo sestavljajo dva višja šumarska uradnika in pristojni šef gozdne uprave. Postopek se otvarja na prošnjo prizadete vasi ali občine. Stroški ogleda obremenjajo prosilca. Odločbo je izdati najkasneje do konca meseca julija 1936;
4. da sme brezplačno prenesti v last tisto zemljišče državnega erarja, ki je bilo dano s pogodbo poedincem in poedinim napravam radi pogozditve in zasaditve po pogojih za notranjo kolonizacijo v bivši mostarski oblasti in livanjskem in duvanjskem srezu (danes Tomislav Grad);
5. da sme vrniti majdanpeški univerzitetni domeni beograjske univerze v last zamejničeni državni gozd Srednji Kučaj I. del in tudi izpremeniti v korist domene mejo državnega gozda Severnega Kučaja, tako kakor je to predlagala odrejena komisija v svojem mejnem za-pisniku in risbi, vpisanima pri oddelku za gozdarstvo ministrstva za šume in rudnike z dne 5. novembra 1933 pod št. 30.092;
6. da sme ob reambulaciji mej državnih zamejničenih gozdov v Srbiji, Južni Srbiji in Crni gori opraviti ream-bulacijo po dejanskem stanju na samem kraju v vseh tistih primerih, kjer se ne da ugotoviti to dejansko stanje z obstoječimi listinami o zamejničevanju zaradi njih netočnosti. V takih primerih se morajo spraviti obstoječe lastninske listine (mejni zapisniki, risbe in tapije) v sklad s tako izvršeno reambulacijo;
7. da sme mimo zakona o državnem računovodstvu oddajati poedine parcele »Deliblatskega peska* radi obdelave in lažjega pogozdovanja okolnim kmetovalcem v brezplačni zakup za štiri leta s pogojem, da mora zakupnik po načelu prehodnega gozdno-poljskega gospodarjenja dotično parcelo pogozditi in jo po preteku zakupa državi pogozdeno izročiti. Sadike, potrebne za to pogozdovanje, daje država brezplačno;
8. da sme prepustiti po odobritvi ministrskega sveta v izjemnih primerih, če to terjajo gospodarske razmere, poedinim vasem ali občinam dele državnega gozda v last. Stroški ogleda obremenjajo prosilca. Odločbe je izdati do konca meseca julija 1936.
§ 83.
Minister za finance se pooblašča, da sme odobriti ministru za šume in rudnike, da pridrži iz svojih sredstev največ din 80,000.000— kot posojilo za obratno glavnico vseli državnih rudniških in gozdno-industrijskih podjetij kakor tudi za lastno režijo, ki ga morajo vrniti konec proračunskega leta.	•
§ 84.
Minister za šume in rudnike se pooblašča:
1.	da sme po soglasnosti z ministrom za finance odrejati postopno iz tekočih gozdnih in rudniških dohodkov za leto 1936./37. izplačilo vseh vrst državnih dav-
kov in samoupravnih davščin, začenši s proračunskim letom 1931./32.;
2. da sme iz tekočih gozdnih dohodkov za 1. 1936./37. postopno dajati državnemu gozdnemu podjetju Dobrljin-Drvar na razpolago din 15,000.000— kot obratno glavnico; podjetje pa mora do konca tega proračunskega leta vrniti to vsoto blagajni ministrstva za šume in rudnike;
3. da sme izplačati iz tekočih gozdnih dohodkov za leto 1936./37. vodnim zadrugam za dolžni in za tekoči prispevek, in to na ozemlju direkcije šum v Vinkovcih znesek din 1,031.036—, direkcije šum v Zagrebu znesek din 129.191— in direkcije šum v Apatinu znesek dinarjev 1,240.895—. Vsi ti izdatki se morajo v končnem računu za to proračunsko leto izkazati ločeno;
4. da sme porabiti v proračunskem letu 1936./37. ostanek kredita v zvezi s svojo in ministrskega sveta odločbo št. 1310 z dne 7. junija 1934 in odločbo št. 5744 z dne 4. marca 1935 (§ 89., točki VIII. in IX., zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935./36.) in gotovino sklada Tesliške fabrike v likvidaciji v znesku 2,450.000 dinarjev za dodeljevanje državnega gozdnega zemljišča in likvidacijo uzurpacij v prejšnji Bosni in Hercegovini in popravilo državne gozdno-industrijske proge Usora-Pribinič;
5. da odloži za tekoče proračunsko leto izvršitev § 123. zakona o gozdih; ta čas veljajo povsem predpisi pravilnika o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje št. 855 z dne 11. januarja 1928, z izpremem-bami in dopolnitvami štev. 20.886/19-8, 25.507/1929 in 17.525/1930;
6. da sme porabiti iz depozita Liske imovinske občine za vzdrževanje in popravilo gozdnih potov, zgrajenih iz tega depozita, do din 25.000'— na leto, dokler se ta depozit ne likvidira;
7. da sme vršiti kljub § 51. zakona o gozdih z dne
21.	decembra 1929 v mejah cen odobrenega prelimina-rija prodaje v lastni režiji izdelanih gozdnih proizvodov za potrebe vojaških naprav in ostalih državnih in samoupravnih uradov, naprav in državnih industrijskih podjetij brez licitacije in ne glede na njih vrednost v po-edinem proračunskem letu in poedinem primeru.
Tako izvršene prodaje se ne vračunijo v skupne vrednosti, navedene v drugem in tretjem odstavku § 51. zakona o gozdih;
8. da proda bukova stoječa in ležeča debla v državnih gozdovih, ki so se posušila zaradi elementarnih nezgod, kljub predpisom zakona o gozdih in zakona o državnem računovodstvu v večjih ali manjših oddelkih po dejanski vrednosti na podstavi cenitve brez licitacije, z direktnimi pogodbami;
9. da sme prodati lastnikom domačih žag, ki niso preskrbljene po zakonu o zaščiti domače lesne industrije, potrebni les za preskrbo njih žag v mejah njih zmogljivosti, toda največ do 1.000 polnih m* v okroglem lesu proti plačilu takse po gozdnem cenovniku.
To svojo pravico sme prenesti minister za šume in rudnike na direkcije šum;
10. da proda zgradbe in zemljišča v Ivanovem selu, kjer je nastanjena državna šumska uprava, in porabi od tega dobljeni denar neposredno za nakup zemljišča in zidavo nove ali za nakup ustrezne zgradbe v Gru-bišnem Polju;
11. da proda odvišna stavbišča, zgradbe in material od porušenih zgradb in da porabi od tega dobljeni denar mimo proračuna neposredno za nakup stavbišč ali zgradb ali za zidavo zgradbj
12. da oddaja, dokler se ne izda poseben zakon o ureditvi državnih gozdov, obremenjenih s služnostmi, ki je napovedan v § 184. zakona o gozdovih, iz državnih gozdov brezplačno neobhodno potrebni stavbni les in drva liškim in dalmatinskim naselnikom-kmetovalcem prav tako, kakor ostalim služnostnim upravičencem;
13. da sme razdeliti med interesente (občine, zemljiške zajednice, imovinske občine, javne naprave, privatne osebe) brezplačno sadike, vzgojene v državnih drevesnicah pri gozdnih upravah in pri političnih obla-stvih (srezih), in sicer predvsem za pogozdovanje kraščin in goličav, v drugi vrsti pa za napravljanje gajev okoli malih kmetskih posestev, šol, občin in mest. V ta namen sme razdeljevati brezplačno med interesente seme, vzgojeno v državnih Semenogojnicah;
14. da sme, dokler se ne izda poseben zakon, dodeljevati in dajati v zakup prostovoljcem, invalidom in osebam brez stanišča, kakor prej, državna gozdna zemljišča v mejah pravilnika o izvajanju notranje kolonizacije, odobrenega z odločbo ministrskega sveta z dne
8.	decembra 1924, št. 53.556. Ves les nad 15 cm prsnega premera, kar ga je na dodeljenih parcelah, se mora plačati po gozdnem cenovniku;
15. da odda kljub predpisom § 53. zakona o gozdih pogorelcem Vučinič sela občine Srbske Moravice v vrbovskem srezu brezplačno les iz državnih gozdov v količini po overovljenem obračunu potrebnega stavbnega lesa za obnovitev pogorelih zgradb;
16. da zgradi po gozdno-industrijskem podjetju Dobr-ljin-Drvar d. d. iz lesa 53 zgradb za gozdne uprave in 500 logarskih hiš za čuvanje gozdnih oddelkov'po določenem tipu in pogojih in po predhodno ustanovljeni ceni.
Te hiše se morajo zgraditi in izročiti v 4 letih.
Podjetje mora te hiše na mestu samem postaviti in montirati.
Obračun med državnim gozdnim podjetjem Dobrljin-Drvar d. d. in ministrstvom za šume in rude se vrši tako, da se vknjižuje vrednost izročenih in postavljenih hiš na odplačilo dolžne gozdne takse tega podjetja iz prejšnjih let;
17. da sme izterjevati po davčnih oblastvih z izvršbo:
a) vse dolžne državne rudarske davščine tako iz tega leta, kakor tudi iz prejšnjih let;
b) izvršne kazni, izrečene po rudarskem zakonu;
c) vse dolgove rudniških in topilniških podjetij iz tekočega leta kakor tudi iz prejšnjih let bratovskim skladnicam za zavarovanje delavcev in nameščencev v podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone v kraljevini Jugoslaviji; in
č) vse dolgove rudniških in topilniških podjetij za delavski zaslužek, če bi delavske terjatve zbog kateregakoli vzroka utegnile biti v nevarnosti;
18. da sme dovoljevati po soglasnosti ministrskega sveta po potrebi obročna odplačila dolgov za kupljene proizvode državnih rudniških podjetij.
§ 85.
Minister za šume in rudnike se pooblašča:
1. da dš banskim upravam na razpolago državno šumarsko osebje za delo v banovinskih napravah* dokler delo traja; temu osebju se v tem času izplačujejo prejemki iz banovinske blagajne, njih prejemki po državnem proračunu pa olajšajo dotične partije proračuna razhodkov ministrstva za šume in rudnike;
2. da postavlja diplomirane gozdarske inženirje za uradniške pripravuike-volonterje brez prejemkov.
Cas, prebit v taki lastnosti, se računi tem kot čas pripravljalne službe za opravljanje državnega strokovnega izpita in izpita za samostalno upravljanje gozdov.
S tem država ne prevzema nikake obveznosti, da jih sprejme v državno službo; vendar je treba na mesta, ki se izpraznijo po normalni poti, predvsem postavljati te pripravnike-volonterje.
§ 86.
1. Minister za šume in rudnike vknjiži sporazumno z ministrom za finance vse neporavnane, dolgove državnih uradov in naprav iz prejšnjih proračunskih let -a dobavljene jim proizvode iz državnih rudniških podjetij. Vknjižuje se pa tako, da vpiše ministrstvo za finance te dolgove v korist tekočega računa oddelka za računovodstvo in finance ministrstva za šume in rudnike (za direkcijo državnih rudniških podjetij v Sarajevu) kot odpremo presežkov dohodkov državnih rudniških podjetij.
2. V zamejničenih državnih gozdovih, kjer lastninsko vprašanje še ni dokončno rešeno, se dovoljuje prebivalcem vasi in občin, v katerih okolišu ti gozdi leže, da smejo uživati do dokončne rešitve lastninskega vprašanja vse pravice na ornih zemljiščih, ki so jih uživali do začetka zamejničevanja, kolikor so uvedli glede teh zemljišč spor pred sodišči za zamejničevanje državnih gozdov.
3. Teritorialna pristojnost inšpektorata za pogozdovanje kraščin v Senju se razširja na vse primorje Savske banovine, in' sicer na kastavski, sušaški, krški, rabski,
i crikveniški, novljanski, senjski in gospiški srez; inšpektorat se mora odslej nazivati: »Kraljevski inšpektorat za pogozdovanje primorskega Krasa Savske banovine«.
Kot organ banske uprave v Zagrebu izvaja inšpektorat tehnično stran pogozdovanja in vrši glede pogozdo-valnih poslov neposredni nadzor nad občnimi upravnimi oblastvi prve stopnje.
Inšpektorat izvaja pogozdovanje po svojih uslužbencih. po posebnih sekcijah za pogozdovanje, po sreskih gozdnih referentih in tem dodeljenem osebju in upravlja kredite v ta namen.
Pravilnik za poslovanje inšpektorata predpiše minister za sume in rudnike po zaslišanju bana Savske banovine.'
4. Ulcinjski občini v Ulcinju se prepušča državni gozd-pašnik »Mavrijan«.
§ 87.
1. Točko 1. § 76. finančnega zakona za leto 1934./35.,* po katerem so izdali banski sveti uredbo o lovu na podstavi § 113. zakona o lovu z dne 5. decembra 1931, je tako tolmačiti, da uredb o lovu, izdanih po banskih svetih po pooblastitvi točke 1. § 76. finančnega zakona za lelo 1934./35., ni pošiljati državnemu svetu za soglasnost.
2. V banovinah, kjer banski sveti doslej niso izdali uredbe o lovu, omenjene v točki 1. tega paragrafa, morajo izdati te uredbe pristojni bani v dveh mesecih od dne uveljavitve tega zakona in jih razglasiti v »Službenih novinah«.
3. Kolikor bi se ugotovilo, da niso določbe kake uredbe o lovu, navedene v prednjih določbah tega paragrafa, v skladu z veljavnimi zakoni, se pooblašča minister za šume in rudnike, da tako uredbo izpreineni in spravi v sklad z veljavnimi zakoni.
4. Inozemski lovci, povabljeni od lovskih organizacij v državi* dobe po predhodni odobritvi ministrstva za
Sume in rudnike brezplačno lovsko karto in jim je do-, voljeno vnesti v kraljevino Jugoslavijo carine prosto dve lovski puški in 500 nabojev na osebo.
Brezplačne lovske karte izdaja ministrstvo za šume in rudnike.
5. Členu 13. zakona o lovu z dne 5. decembra 1931* se dodaje: »Občinski odbor občine, na katere ozemlju leži zemljišče, ki je dano v zakup, sme po odobritvi banske uprave skleniti, da se za lov dobljena zakupnina ne razdeli med lastnike zemljišč, marveč vknjiži kot dohodek občine.«
6. Na koncu § 105. zakona o lovu z dne 5. decembra 1931* se dodaje nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Kljub prednjim odstavkom obdržita obstoječi zvezi lovskih društev v Beogradu in Sarajevu svoje dosedanje organizacije in okoliše ne glede na razdelitev države na upravna območja — banovine — tako dolgo, dokler* se ne začno uporabljati na njih ozemlju po predpisu § 96. zakona o lovu tisti predpisi I. poglavja tega zakona, po katerih se daje lovska pravica na občinskih loviščih v zakup.«
7. Določba člena 3. uredbe o prejemkih državnih uslužbencev v naravi št. 68.000/1 z dne 26. sept. 1931 (»Službene novine« št. 280 z dne 30. novembra 1931)** se dopolnjuje za besedami »Uslužbenci v državnih rudniških podjetjih« z besedami: »in njih osrednjih uradov v ustreznih količinah, o čemer predpiše minister za šume in rudnike sporazumno z ministrom za finance poseben pravilnik«.
8. Jemlje se v vednost in odobruje odločba rudarskega odseka ministrstva za šume in rudnike v Sarajevu št. 9366/22 z dne 7. junija 1922, s katero je bila izpremenjena in razširjena pogodba za rekonstrukcijo separacije za državni rudnik v Zenici, ker se je izvršila nabava v korist državne blagajne.
9. Službojemnik pri rudniško-topilniških podjetjih, ki je zavarovan pri bratovski skladnici, nima, če je zadržan v službovanju po bolezni ali nezgodi, pravice do plače proti podjetju v smislu § 219. zakona o obrtih.
L. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 88.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča, da sme po odobritvi ministrskega sveta z uredbo z zakonsko močjo:
1. predpisati po zaslišanju delavskih in delodajalskih zbornic način, kako je določali minimalne mezde v zvezi z obveznim sklepanjem kolektivnih pogodb, poravnavanjem in razsodništvom, kakor tudi odrejati stranke za sklepanje kolektivnih pogodb.
S to uredbo se določijo tudi denarne kazni za prekrške njenih predpisov, ki se smejo gibati med 1U0 in
10.000	dinarji.
■Kazni izrekajo občna upravna oblastva. Dohodki od kazni se Stekajo v »sklad za nadzor nad izvrševanjem predpisov te uredbe«, ki se ustanovi pri vsaki banski upravi. Sklad upravlja ban po odobritvi ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Potrebne podrobnosti predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje s posebnim pravilnikdm;
2. določiti obliko in način izdajanja delavskih in nameščenskih poverilnic (legitimacij) brez plačila drugih taks, razen nabavne cene, izračunane s povprečnino,
predpisati obveznost uporabljanja teh poverilnic in kazni med 50 in 500 dinarji za kršitve predpisov te uredbe;
3.	urediti razmerje med novinarji in lastniki listov, kakor tudi zavarovanje novinarjev za starost in onemoglost.
Dokler se ne izda ta uredba, veljajo predpisi uredbe z dne 25. septembra 1926, z izpremembami in dopolnitvami z dne 28. marca 1928, glede ureditve razmerja med novinarji in lastniki listov (»Službene novine« z dne 28. septembra 1926, št. 219/LVI1), kakor tudi veljavni predpisi zakona o zavarovanju delavcev, zakona o zaščiti delavcev in zakona o obrtih.
§ 89.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča, da sme, kadar misli, da to gospodarske razmere dovoljujejo:
1. razširiti pokojninsko zavarovanje nameščencev po predpisih prečiščenega besedila zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, razglašenega v ;; Službenih novinah« z dne 12. decembra 1933, št. 285/LXXXIV, tudi na ostale pokrajine kraljevine Jugoslavije, kjer doslej tega zavarovanja ni bilo, bodisi za vse, bodisi le za [»edine gospodarske panoge oziroma skupine nameščencev, in izdati v ta namen predpise o ustanavljanju, ustroju in medsebojnem razmerju novih samostalnih nosilcev pokojninskega zavarovanja nameščencev ter o razmerju proti Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani, ki mu sme poveriti izvedbo potrebnih pripravljalnih del za ustanovitev teh nosilcev;
2. izvesti zavarovanje za onemoglost, starost in smrt po zakonu o zavarovanju delavcev bodisi za vse bodisi za poedine gospodarske panoge in izdati predpise o medsebojnem razmerju med tem zavarovanjem in pokojninskim zavarovanjem nameščencev in rudarjev kakor tudi ostale potrebne predpise.
§ 90.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča, da sme z uredbo z zakonsko močjo:
1. odrediti teritorialno razmejitev med obstoječimi zasebno-društvenimi bolniškimi blagajnami, in
2. izvesti pri osrednjem uradu za zavarovanje delav. cev in njegovih krajevnih organih dopolnilno zavarovanje za večje dajatve, kot so določene s §§ 15. in 46. zakona o zavarovanju delavcev, ki bi pa obremenjalo samo zavarovane člane, ki se tako hočejo zavarovati.
§ 91-
Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča:
1. da sme izpremeniti in dopolniti uredbo o organizaciji in področju centralnega higienskega zavoda v Beogradu, uredbo o organizaciji in področju šole za narodno zdravje v Zagrebu in uredbo o organizaciji in področju higienskih zavodov, zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj, toda brez izpremenitve zakona o uradnikih in brez povečanja osebnih razhodkov;
2. da sme z uredbo izpremeniti in dopolniti določbe zakona o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi z dne 13. novembra 1930, toda brez izpremenitve zakona o uradnikih in brez povečanja osebnih razhodkov;
3. da predpiše z uredbo z zakonsko močjo dolžnosti in pravice administrativnega upravnika v državnem zdravilišču x Topolšici;
4. da sme izpremeniti in dopolnili pravilnik o kopališčih, rudninskih in toplih vodah;
5. da sme izdati sporazumno z ministrom za finance uredbo z zakonsko močjo o obračunjanju in izterjevanju bolničnih stroškov v javnih bolnicah. S to uredbo se odredi oprostitev od plačevanja bolničnih stroškov siromašnih oseb in se uredi izterjava bolničnih stroškov od tistih oseb, ki so bile z drugimi zakoni tega oproščene;
6. da sme podaljšati rok, določen v § 10. zakona o sprejemanju v službo zdravnikov kakor tudi o pridobivanju pravice do osebne pokojnine, upokojevanju, premeščanju in odpuščanju uslužbencev in zdravnikov uradnikov osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov, za nadaljnjih 5 let. Minister za socialno politiko in narodno zdravje odredi, kje se naj vrši tečaj za socialno medicino;
7. da sme prevzeti z dnem 1. aprila 1936 sporazumno z mestnim poglavarstvom v Banjaluki in banom Vrbaske banovine za državno sedanjo banovinsko bolnico v Banjaluki.
§ 92.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča:
1. da sme skleniti pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev dolgoročno posojilo 25,000.000 dinarjev radi razširitve, dovršitve in ureditve državnih bolnic v banovinskih krajih; iz tega posojila odobruje z odlokom potrebne krediie tem bolnicam za dela in nabave, ki ^e morajo opraviti. Odplačilo anuitet za to posojilo se vnaša v državni proračun izza let^r 1937./38.;
2. da oprosti zdravstvene zadruge v Beljini, Laza-revcu, Lugu pri Bajini Bašti, Sloveti m Stublinah plačevanja posojil, danih jim za postavitev zadružnih zdravstvenih domov iz sklada za asanaeijo vasi;
3. da sme ustanoviti kljub predpisom §§ 63. in 90. invalidskega zakona več oddelkov pri tistih invalidskih sodiščih, ki imajo veliko število nerešenih invalidskih stvari. Nezadostne proračunske kredite za osebne in materialne izdatke invalidskih sodišč sme dopolnjevati iz dohodkov narodnega invalidskega sklada;
4. da sme odrejati posebno doklado poslovodjem delavnic in mojstrom, zaposlenim v državnih ortopedskih zavodih (delavnicah) in napravah za nastanitev slepih, gluhonemih in invalidov: prvim po 540 dinarjev, drugim po 350 dinarjev na mesec, poleg'rednih prejemkov, za strokovno prekočasno delo v breme proračuna omenjenih državnih naprav;
5. da sme odobrili in ukinjali higienikom (zdravnikom, biologom, sanitetnim inženirjem, bakleriologom, kemikom in veterinarjem) v higienski službi doklade za epidemijsko službo.
§ 93.
1. V točki 2. prvega odstavka § 11. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922* sc dodaje na koncu: : toda samo najnižje zakonske podpore ob bolezni (§ 45. omenjenega zakona) in najdalj za 10 tednov«.
2. Ukinja se subvencija iz § 136. zakona o zavarovanju delavcev.
3. Ustanovitev vrhovnega sodišča delavskega zavarovanja, določenega v §§ 172. in 173. zakona o zavarovanju delavcev, se odlaga; pristojnost prednjega sodišča po tem zakonu preide v pristojnost kasacijskega sodišča na sedežu osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
4. Osrednji urad za zavarovanje delavcev sme porabiti dohodke od kazni, ki se ubirajo po § 200. zakona o zavarovanju delavcev, ne samo za izredne podpore rentnikom po drugem odstavku omenjenega paragrafa, marveč tudi za izredne pomoči obolelim članom urada, ki so izčrpali 26 tednov podpore po § 45. zakona o zavarovanju delavcev.
5. Ukinja se subvencija iz § 43. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, razglašenega v prečiščenem besedilu v »Službenih novinah« z dne 12. decembra 1933, št. 285/LXXXIV.
6. V drugem odstavku § 24. in četrtem odstavku § 25. zakona o bolnicah* in v § 329. zakona o uradnikih se nadomeščata besedi »sekundarni zdravniki« z besedama: »zdravniški pripravniki«.
7. Leta, prebita v svojstvu zdravnika volonterja v državnih bolnicah in klinikah ter v svojstvu kliničnih asistentov-dnevničarjev, se priznajo pri vstopu v državno in samoupravno službo samo za pokojnino.
8. Vse osebe, ki so sprejemale pomoč v hrani kot brezobrestno posojilo po zakonu o podpori tistim, ki jim nedostaje hrane, z dne 3. marca 1928, morajo, če je doslej še niso vrnili, odslužiti vrednost prejele hrane z delom pri javnih delih po maksimalni dnini.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše sporazumno z ministrom za gradbe pravilnik, kako se naj to izvede in zaposlijo dolžniki pri javnih delih.
M. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda.
§ 94.
Redna podpora Sokolski zvezi kraljevine Jugoslavije za sokolska društva in selske sokolske čete, za katero je odobren kredit v proračunu razhodkov ministrstva za telesno vzgojo naroda za leto 1936./37., se izplačuje zvezi v mesečnih obrokih po naredbah ministra za telesno vzgojo naroda.
Iz te podpore, odobrene s proračunom, se ne smejo napravljati izdatki za odkup in zakup nepremičnin in zgradb in tudi ne stroški za osebne razhodke, kakor: za plače, nagrade, honorarje, potne stroške in druge osebne potrebščine, marveč samo za tiste materialne razhodke, ki jim je določena namemba v proračunu razhodkov ministrstva za telesno vzgojo naroda.
Ko slopi ta zakon v moč, predloži uprava Sokolske zveze ministrstvu za telesno vzgojo naroda v odobritev nadrobne proračune razhodkov, ki se naj vrše iz to podpore.
Kljub zakonu o državnem računovodstvu in zakonu o glavni kontroli predloži uprava zveze na koncu državnega proračunskega lela, najkasneje pa 2 meseca po njegovem izteku, končni račun o razhodkih iz te podpore glavni kontroli v pregled in odobritev.
Natančnejša navodila o izvrševanju te določbe predpiše minister za telesno vzgojo naroda.
§ 95.
Ministrski svet se pooblašča, da izpremeni na pred* log ministra za telesno vzgojo naroda z uredbo z zakonsko močjo uredbo o ureditvi ministrstva za telesno vzgojo naroda K. št. 270/32 z dne 10. marca 1932.
S to uredbo se izvede polrebni preustroj in se uzakoni področje pristojnosti nadzora, Id ga mora vršiti ministrstvo nad vsemi organizacijami in napravami, ki
spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo naroda.
S to uredbo se ne sme izpremeniti zakon o uradnikih.
§ 96-
Minister za telesno vzgojo naroda se pooblašča, da izpremeni uredbo o osnavljanju in delovanju prazniških tečajev in o izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji 0. št. 1847 z dne 26. marca 1935.
§ 97.
V § 27. zakona o obvezni telesni vzgoji z dne 2. februarja 1934* se za besedama >proračunskem letu« namesto >1933./1934.< postavlja: >1936-/37.«, za besedama >za leto« se pa namesto >1933./1934.« postavlja: >1936./37.«
III. del: Ostale določbe.
§ 98.
Ministrski svet se pooblašča, da sme izdajati uredbe z zakonsko močjo radi ureditve in olajšanja gospodar, skih razmer v državi in vobče radi pospeševanja gospodarske delavnosti.
Te uredbe stopijo v veljavo z dnem razglasitve in se morajo takoj predložiti narodnemu predstavništvu za soglasnost.
Ministrski svet se pooblašča, da sme izdati na isti način tudi uredbe z zakonsko močjo: o tisku, o društvih, shodih in posvetih in o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino v soglasnosti s posebnima odboroma narodnega predstavništva, ki se sestavita na način, določen v § 17. zakona o poslovnem redu v senatu oziroma v narodni skupščini. Pooblastitev, izdati uredbe z zakonsko močjo o tisku, o društvih, shodih in posvetih, velja do dne 1. oktobra 1936.
§ 99.
Ministrski svet se pooblašča, da odobri na predlog ministra za zunanje posle in ministra za trgovino in industrijo z uredbo sporazume s poedinimi državami o trgovini in plačilnem prometu, katerih trajanje ni daljše od leta dni.
§ 100.
1. Ministrski svet se pooblašča, da ukrene in ukrepa radi zmanjšbe državnih razhodkov med proračunskim letom 1936./37. in radi ustvaritve trajnih pogojev za sistematsko in umno varčevanje v državnem in samoupravnem gospodarstvu vobče vse, česar je treba, in to v okviru veljavnih zakonskih določb kakor tudi z uredbami z zakonsko močjo, ki jim je predmet določitev osnov državnih in samoupravnih razhodkov v drugem obsegu, nego so te osnove postavljene v zakonskih določbah, ki veljajo sedaj.
2. Ministrski svet izvrši tudi revizijo specialnih doklad, honorarjev, nagrad in drugih postranskih prejemkov, ki jih uživajo državni uslužbenci po dosedanjih posebnih predpisih poleg svojih rednih zakonitih prejemkov, in utesni te prejemke do največ 50% rednih prejemkov.
3. Da se pripravi sistemizacija mest v državni službi, pregleda ministrski svet število osebja in obseg poslovanja poedinih državnih uradov in izda po potrebi odločbe o ukinitvi ali spojitvi uradov, ki se izkažejo kot odvečni.
§ 101.
1. Odloki o sprejemu uslužbencev v državno ali samoupravno službo in odloki o napredovanju in imenovanju državnih in samoupravnih uslužbencev v zvanja višje skupine se smejo izdati šele, ko je pristojni organ ugotovil, da je proračunsko mesto prazno in kredit prost.
Uradniki, ki so take odloke pripravili in pristojnemu ministru ali za to pooblaščenemu organu v odobritev predložili, odgovarjajo solidarno za povračilo škode po zakonu o glavni kontroli, če za izdajo takih odločb ni bilo praznega proračunskega mesta in prostega kredita. Zoper odločbo glavne kontrole se sme podati pritožba na kasacijsko sodišče v 15 dneh od dne prejema odločbe. Odločba glavne kontrole postane izvršna, ko jo kasacijsko sodišče odobri.
Dejstvo, da napredovanje oziroma imenovanje v zva-nje višje skupine ne obremenja tekočega proračuna, se glede na § 4. zakona o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1933./34. ne smatra kot da je proračunsko mesto prazno in kredit prost.
2. V breme prostega kredita za uradnika višje skupine se sme postaviti samo uradnik nižje skupine; ne sme se prekoračiti ne število ne skupna vsota kredita, odobrena po proračunu.
3. V proračunskem letu 1986./37. se ne smejo vršiti nikakršne postavitve v zvaničniška in služiteljska zvanja za pisarniško službo. Na vsako izpraznjeno služiteljsko mesto se sme postaviti samo dnevničar-služitelj.
4. Minister za notranje posle, minister za gradbe in minister za zunanje posle smejo postavljati in premeščati uslužbence svoje stroke v mejah skupnega števila in skupnega kredita, odobrenega za osebne razhodke teh uslužbencev po proračunu, ne glede na njih številčno stanje in višino kreditov, odobrenih z istim proračunom, pri ministrstvu in poedinih banskih upravah oziroma zastopništvih v inozemstvu in njih podrejenih napravah ali ostalih napravah.
5. Prejemki, izplačani po odločbah o službenih razmerjih, ki jih je državno sodišče z razsodbami razveljavilo, se izterjajo od uslužbenca, na katerega se razveljavljena odločba nanaša.
Uradniki, ki so take odločbe pripravili in pristojnemu ministru ali za to pooblaščenemu organu v odobritev predložili, odgovarjajo za povračilo škode pred glavno kontrolo, če za izdajo takih odločb ni bilo osnovnih in jasno določenih zakonskih pogojev in če nastopi nemož-nost, izterjati jih od uslužbenca, na katerega se razveljavljena odločba nanaša. Odločba glavne kontrole postane izvršna, ko jo odobri kasacijsko sodišče, če se je vložila pritožba. Rok za pritožbo znaša 15 dni.
6. Izplačilo vseh mesečnih prejemkov ministrov brez portfelja se vrši iz proračunskih rezervnih kreditov. Iz tega kredita se vrše tudi vsi osebni in materialni raz-hodki tega zvanja.
7. Osebni pokojninski prejemki civilnih državnih’ uslužbencev in uslužbencev državnih prometnih naprav, upokojenih v tem proračunskem letu, se izplačajo takoj iz kreditov za pokojnine in invalidske podpore, odobrenih v II. razdelku državnega proračuna. To velja tudi za izplačila rodbinskih pokojninskih prejemkov rodbinam v tem proračunskem letu umrlih ali upokojenih uslužbencev.
Izvršitev te določbe predpiše minister za finance.
8. Po § 24. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih
dvanajstinah se morajo pokriti z virmanom v breme ostalih partij in pozicij za osebne razhodke ministrstva za vojsko in mornarico tudi izdatki za pokojnine osebam vojske in mornarice, ki se upokoje v proračunskem letu, kakor tudi pokojnine rodbin umrlih uslužbencev vojske in mornarice, kolikor ne bi zadoščale vsote, odobrene za te potrebe s proračunom ministrstva za vojsko in mornarico.
§ 102.
(1) Zakon o državnih monopolih* se izpreminja oziroma dopolnjuje takole:
1. Na koncu § 5. se dodaje: »ali pa se lahko nalaga v gradbene objekte monopolne uprave.«
2. V odstavku C) § 23. se črtata drugi in tretji stavek in se namesto njiju postavlja: »Sadilec ne sme saditi tobaka na drugem zemljišču niti več ko 10% nad njemu dovoljeno število rastlin«.
3. Odstavek (’) § 23. se izpreminja in se glasi:
»Sadilec, ki hoče zasaditi manjše število tobačnih
rastlin kot mu je dovoljeno, mora to najkasneje do dne 15. aprila prijaviti tobačni postaji in ji predložiti dovolilo, da se popravi. Ce ne želi zasaditi niti po zakonu določeno najmanjše število [odstavek (3) § 19.J, mora do istega dne vrniti dovolilo tobačni postaji.«
4. V odstavku (>) § 26. se namesto besede »polovice« postavlja beseda: »konca«.
5. Odstavek (5)	§ 28.	se ukinja.
6. Odstavek 0)	§ 40.	se ukinja.
7. V odstavku (-’) § 45. se črtajo besede: »odškodnina ob odkupu (§ 46.)«, za besedo »materiala« pa se vrine: »stroški, napravljeni na sadilčev račun po določbah tega zakona«; drugi stavek tega odstavka pa se izpreminja in se glasi: »Od preostanka se pridržita državni davek in doklada, ki ju pobirajo davčne uprave na podstavi predloženega seznamka davčne uprave.«
8. V odstavku	(3) §	45. se za	besedo	»davščine«
vrine: »kakor tudi	ne administrativne	ne	zasebne	ter-
jatve«.
9. § 46. se izpreminja in se glasi:
»Izdatki ob odkupu tobaka kakor tudi dnevne nagrade iz § 47. (tega zakona) obremenjajo račun o odkupu
tobaka.«
10. Odstavek (■) § 69. se ukinja.
11. V odstavku (‘) § 101. se namesto besede »trikratne« postavlja: »enkratne«, namesto besede »desetkratne" pa se postavlja: »petkratne«.
12. V točki 3. § 101. se črtajo besede: >§ 23., odstavka ('), ali«.
13. V odstavku (*) § 101. se dodaje nova točka, ki se glasi:
»13. kdor neupravičeno uvozi petrolej ali tako uvoženi petrolej ima«.
14. V § 101. se dodaje odstavek (s), ki se glasi:
>(2) Denarna kazen iz prednjega odstavka ne sme
biti manjša od 300 dinarjev, izvzemši primer iz odstavka
(3) § m «.
15. V § 102. se namesto »50O'—« postavlja: »150‘—«.
16. V točki 1. odstavka 0) § 103. se za besedami »ali 23.,« črta: »odstavka (3)«.
17. V nadaljevanju odstavka (‘) § 104. se dodaje: »Zapleni se tudi denar, najden ob preiskavi pri krivcu, in se uporabi za izvršitev kazenske odločbe«.
18. V § 124. se črta povsod beseda »tožba« in se namesto nje postavlja beseda »pritožba«.
(2) Na monopolna kazniva dejanja, storjena pred
dnem 29. februarja 1936, kolikor niso do tega dne pravnomočno rešena (razsojena), se uporablja milejši zakon.
(3)	Plačila denarnih kazni in taks po pravnomočnih rešitvah (razsodbah), ki so izrečene zaradi kaznivih dejanj iz § 101. zakona o državnih monopolih, storjenih po uveljavitvi novega zakona o državnih monopolih pa do uveljavitve tega zakona, se znižajo na Vs zneska rešitve (razsodbe), kolikor niso že izvršene. Plačane denarne kazni pa se nikakor ne vrnejo.
§ 103.
a) V § 94. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, § 96. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931 in členu 298. zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931 se dodasta nova odstavka, ki ge glasita:
»Določbe prednjih odstavkov veljajo tudi za državne terjatve iz službenega razmerja proti pogodbenim uradnikom, honorarnim uslužbencem, dnevničarjem in nad-ničarjem na delu v državni službi.
Državne terjatve iz službenega razmerja zastarajo čez 10 let od dne, ko je bilo otvorjeno računsko leto, v katerem se je izplačilo opravilo.«
b) Odstavek (3) § 136. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 in drugi odstavek § 142. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931 se izpre-minjata in se glasita:
»Pri upokojencih so osnova za vlaganje njih poslednji aktivni prejemki, po katerih so vlagali v uradniški pokojninski sklad na dan upokojitve.«
c) V odstavkih (’) in (2) § 151. zakona o uradnikih z dne 81. marca 1931 in prvem in drugem odstavku § 157. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931 se namesto besed »triletni« in »triletne« postavlja: »dveletni« in »dveletne«.
č) Določbo točke 1. člena 290. finančnega zakona za 1. 1926./27.* je razumeti tako, da tudi država kot delodajalec ni dolžna plačevati prispevek za zavarovanje po zakonu o zavarovanju delavcev. Potemtakem teče obveznost države kot delodajalca izza dne 1. aprila 1928 skladno s členom 17. pravilnika o zavarovanju dnevni-čarjev, zaposlenih v državni službi, D. št. 23.253 z dne
22.	februarja 1928.**
d) § 69., točka 1., odstavek 1., finančnega zakona za leto 1934./35.,*** ki je bil podaljšan za proračunsko leto 1935./86., se izpreminja in se glasi:
»Izza dne 1. aprila 1936 prestane obveznost zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev glede vseh dnevničarjev, honorarnih in pogodbenih uslužbencev posestev »Belje« in »Topolovac«.
e) V zakonu o poštno-hranilnem, čekovnem in virmanskem prometuf se ukinjata tretji in četrti odstavek v členu 8.
f) Veljavnost določbe § 200. zakona o obrlih se odlaga do dne 31. marca 1937.
g) Rok iz člena 117./g zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke se podaljšuje do dne 31. marca 1937.
§ 104.
I.	1. Osebni državni in samoupravni upokojenci ne smejo biti zaposleni pri državi in državnih podjetjih.
* »Uradni list« št. 172/39 iz 1. 1926.
** »Uradni list« št. 66/23 iz 1. 1928.
*** »Službeni list« št. 272/34 iz 1. 1934.
t »Uradni list« št. 130/48 iz 1. 1922,
To se ne nanaša na upokojene univerzitetne profesorje, ki delujejo kot priznani znanstveniki na univerzi kot honorarni profesorji, in tudi ne na upokojence vojne invalide.
2. Osebnim državnim in samoupravnim upokojencem, zaposlenim v službi banovin in občin ali njih podjetij v zvanjih, ki ne dajejo pravice do pokojnine, gredo, dokler jim ta služba traja, zmanjšani pokojninski prejemki, izvzemši rodbinsko doklado, in sicer:
a) za četrtino tistim, katerih mesečni kosmati dohodek od te zaposlitve znaša 600 do 1499 dinarjev;
b) za tretjino tistim, katerih mesečni , kosmati dohodek od te zaposlitve znaša 1500 do 2499 dinarjev;
c) za polovico tistim, katerih mesečni kosmati dohodek od te zaposlitve znaša 2500 do 4999 dinarjev.
3. Določbe odstavka 2. tega paragrafa veljajo tudi za tiste državne upokojence, ki jim je pokojnina odmerjena po prejemkih po zakonih, ki so dobili obvezno moč pred dnem 1. septembra 1923, če znašajo njih kosmati mesečni pokojninski prejemki, nevštevši rodbinsko doklado, več ko 2000 dinarjev. To velja tudi za upokojence, zaposlene po odstavku 1. tega paragrafa pri državi iu njenih podjetjih, če znašajo njih kosmati prejemki, ne vštevši rodbinsko doklado, več ko 2000 dinarjev na mesec.
4. Upokojencem iz odstavka 2. tega paragrafa kakor tudi upokojencem vojnim invalidom, zaposlenim pri državi ali samoupravi, katerih mesečni kosmati dohodek znaša več ko 5000 dinarjev, pokojninski prejemki ne gredo.
5. Določbe tega paragrafa ne posegajo v predpise uredbe o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev.
II. Podpore, ki se izplačujejo iz državne blagajne na podstavi zakona o podpori z dne 16. februarja 1929, objavljenega v ^Službenih novinah« št. 42 (pod 93) z dne 20. februarja 1929, se ne smejo jemati v izvršbo za nobeno terjatev. Ta določba se nanaša tudi na tiste izvršbe, ki so bile dovoljene do dne uveljavitve tega zakona; zahtevajoči upnik pa ni dolžan vrniti tiste zneske, ki jih je na podstavi dovoljene izvršbe že prejel pred uveljavitvijo tega zakona.
Ta določba velja za ves čas, za katerega se izplačujejo prednje podpore iz državne blagajne.
Podpore iz spredaj navedenih zakonov znašajo, če umre mati, za vsakega otroka po din 1.600 na mesec.
III. Hercegovsko-bokeškim vstašem iz vstaje 1872 do 1875 in 1881—82, ki dokažejo, da so se udeležili teh vstaj osebno, se izplačuje po odloku ministrstva za finance na predlog bana Zetske banovine, in sicer izza dne 1. avgusta 1935, stalna pomoč po 200 dinarjev na leto.
Osebna doklada jim gre po razpredelnici III. člena
2.	uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev št. 11.330/1 iz 1. 1932.
IV. Z dnem 1. aprila 1936 je ustavljen vsak postopek radi izterjave pokojninskih in invalidskih prejemkov, ki so bili izplačani do dne 1. aprila 1935 brez krivde bodisi koristnika bodisi državnih organov v višjem znesku nego bi po zakonu pripadali. Za krivdo po tej določbi se smatra uporaba ponarejene ali neresnične listine in prikrivanje jasno označenih dejstev, ki imajo za posledico izgubo pravice do invalidskih oziroma pokojninskih prejemkov.
Vsote, izterjane do dne 1. aprila 1936, pripadejo državni blagajni.
Državni organi, s katerih poslovanjem so bile te vsote zaradi pogrešnega tolmačenja zakona izplačane, so razrešeni materialne odgovornosti proti državi.
Odločbo o ustavitvi izterjave in razrešitvi od materialne odgovornosti izda minister za finance in zoper to odločbo ni nadaljnjega pravnega sredstva.
V.	Kljub predpisom § 100. zakona o uradnikih morajo biti ob premestitvi vsi oženjeni organi finančne kontrole razrešeni svoje dotedanje dolžnosti v mesecu dni, neoženjeni ali vdovci brez otrok pa v 14 dneh.
§ 105.
Minister za finance se pooblašča, da po odobritvi ministrskega sveta z uredbo z zakonsko močjo:
1. predpiše notranji ustroj Poštne hranilnice, toda brez izpremenitve zakona o uradnikih;
2. predpiše ustroj in ureditev državnega posestva sBelje«; s to uredbo se dopolni ali nadomesti zakon o ustroju in ureditvi državnega posestva s-Belje« z dne 31. decembra 1921.
§ 106.
1. Članom komisij za opravljanje državnih strokovnih izpitov in višjih državnih strokovnih izpitov, kjer jih je kaj, ne gre nagrada ne od države ne od kandidata. Vsi predpisi poedinih zakonov, uredb in pravilnikov, ki temu nasprotujejo, se razveljavljajo. To ne velja za profesorske izpite in izpite učiteljev veščin na srednjih in strokovnih šolah in nagrade članom komisije za te izpite. Minister za prosveto določi sporazumno z ministrom za finance višino teh nagrad, ki se izplačujejo iz proračunskih rezervnih kreditov za male potrebe. Višina teh nagrad velja tudi za profesorske izpite v resoru ministrstva za trgovino in industrijo.
2. Za delovne ure čez čas, kolikor se morajo uvesti po službeni potrebi, se ne plačuje nikakršna nagrada, razen nagrad za čezurno delo osebja ministrstva za finance, ki izdeluje državni proračun in končne račune. To ne velja za primere, kjer sta pravica do nagrade in nje višina urejeni z zakonom.
§ 107.
1. Veljati prestanejo vse zakonske določbe, po katerih je bilo dopuščeno drugačno odobrovanje glede vrednosti licitacij in pogodb za nabave, izdelave, prodaje in dr. nego po načinu, določenem v členu 95. č zakona o državnem računovodstvu.
2. Proti častnikom, članom zadrug za zidanje stanovanj, je dopustna za terjatve teh zadrug prepoved do 50% aktivnih in pokojninskih prejemkov, razen rodbinskih doklad, če na to pristanejo, in s pogojem, da se sme izdati prepoved šele, ko se jim izroče hiše in izdajo tapije, oziroma ko se izvrši vpis njih lastninske pravice v zemljiških knjigah. Taka prepoved se more dovoliti samo za amortizacijske terjatve, ki ne trajajo več ko 20 let.
3. Za tiste državne zgradbe, ki se uporabljajo za urade banskih uprav, se ne plačuje najemnina. Prav tako se ne plačuje najemnina za tiste banovinske zgradbe, ki se uporabljajo za državne urade in naprave.
4. V krajih, kjer so meščanske in narodne šole v državnih in ne v občinskih zgradbah, so šolske občine dolžne popravljati in vzdrževati te zgradbe iz svojih sredstev, če ne plačujejo državi nikakršne najemnine.
5.	V zakonu o ureditvi predsedništva ministrskega sveta:*
§ 1. se izpreminja in se glasi: »Predsedništvo ministrskega sveta se deli na:
1. politični oddelek;
2. administrativni oddelek;
3. osrednji tiskovni urad.
Oddelkoma načelujeta načelnika, osrednjemu tiskovnemu uradu pa načeluje šef tiskovnega urada.
Oddelka se delita na odseke. Odsekom načelujejo načelniku neposredno podrejeni šefi odseka.
Kadar je načelnik odsoten ali zadržan, ga nadome-stuje po činu najstarejši šef odseka.«
§ 3. se izpreminja in se glasi: »Ministrski svet predpiše na predlog predsednika ministrskega sveta z uredbo razdelitev oddelkov na odseke, odredi pristojnost oddelkov, področje odsekov in vse, kar je potrebno glede njih ustroja.
Predsednik ministrskega sveta sme število odsekov z združitvijo zmanjšati, povečati pa samo, če se določi to v proračunu; sme tudi prenesti poedine odseke iz sestava enega oddelka v sestav drugega oddelka.«
§ 4. se ukinja.
§ 5. se ukinja.
§ 6. se ukinja.
§ 7. se ukinja.
§ 8. se ukinja.
V § 9. je v prvem stavku namesto »V sestavo občega oddelka spada« postaviti: »Pri predsedništvu ministrskega sveta posluje«.
V § 26.** je v prvi vrsti črtati besedi »šefa pisarne«, v drugi vrsti pa namesto besede »občega« postaviti: »političnega in administrativnega«.
V § 27. je v peti vrsti namesto besede »občega« postaviti: »političnega in administrativnega«, v deveti vrsti namesto besede »občem« postaviti: »političnem in administrativnem« in v trinajsti vrsti namesto besede »občega« postaviti: »političnega in administrativnega«.
V § 28. je v prvi vrsti besedi »šefa pisarne« črtati. V drugi vrsti je črtati besedi »šef pisarne«.
V § 29.** je v šesti vrsti namesto besede »občega« postaviti: »političnega in administrativnega«.
Povsod je namesto »občega« postaviti: »političnega in administrativnega«, črtati pa »šef pisarne«.
Na novo je vnesti § 32. a, ki se glasi: »Zakonski predpisi, ki se nanašajo na oddelek za občno državno statistiko in na njegove uslužbence (ki je prešel po zakonu z dne 3. decembra 1931 o ukinitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, v sestav ministrstva za notranje posle), ostanejo v veljavi in se prenesejo med ustrezne predpise, ki se nanašajo na ministrstvo za notranje posle.«
Na novo je vnesti § 32. b, ki se glasi: »Predsednik ministrskega sveta objavi prečiščeno izdajo novega zakona.«
§ 108.
1.	Od državnih naprav se ne smejo zahtevati nikakršne samoupravne davščine. To se ne nanaša na državna gospodarska podjetja, ki se produktivno uko-riščajo.
Tolmačenja te določbe daje minister za finance.
2. Vse davščine, ki jih ubirajo banovine, odobruje minister za finance s pravilniki o izvrševanju banovinskih proračunov. Ti pravilniki so sestavni del banovinskih proračunov.
3. Sestavni del občinskih proračunov in proračunov mestnih občin so pravilniki o izvrševanju občinskih proračunov oziroma proračunov mestnih občin, s katerimi se odobrujejo tudi vse davščine, ki jih ubira občina oziroma mestna občina. To velja tako za davščine, ustanovljene z zakonom o taksah, kakor tudi za davščine, ki se odobre po § 95. zakona o občinah oziroma § 116. zakona o mestnih občinah. Ti pravilniki se objavljajo po predpisih § 135. zakona o občinah oziroma § 143. zakona o mestnih občinah. Prav tako veljajo tudi dosedanje odločbe o občinskih davščinah, odobrene po pristojnih oblastvih, ki so objavljene po predpisih starega zakona o občinah, ki je veljal za Srbijo in Crno goro.
4. Jemljejo se v vednost in odobrujejo vsi pravilniki, odobreni do konca proračunskega leta 1935./36., po katerih so pobirale občine najemninski vinar (gostaščino).
Minister za finance se pooblašča, da sme v smislu § 156. zakona o mestnih občinah in § 148. zakona o občinah tudi zanaprej odobriti pobiranje najemninskega vinarja po predhodni oceni njegove potrebnosti tistim občinam, ki so imele doslej ta vinar.
5. Smatrajo se za razrešene občinski računi do konca 1. 1929., ki jih je pregledala krajevna kontrola, če ni bila ugotovljena zloraba.
6. Minister za finance se pooblašča, da uredi po odobritvi ministrskega sveta z uredbo z zakonsko močjo, v katerih primerih in mejah sme oblastvo, ki odobruje proračun občin in mestnih občin, predlagane dohodke in razhodke povečati, zmanjšati ali črtati.
§ 109.
Jemljejo se v vednost in se odobrujejo:
I.	(Ministrstvo za finance.) Odločba ministrskega sveta pov. št. 62/VI z dne 26. avgusta 1935; odločba ministrskega sveta pov. br. 82/V1 z dne 8. novembra 1935; odločba ministra za finance pov. br. 336/11 z dne 26. avgusta 1935; odločba ministrskega sveta št. 7270/VI1 z dne 9. avgusta 1935 o kreditu za nabavo visokofrekvenčne telefonske naprave in amplifikatorjev kakor tudi drugega materiala za ustanovitev dveh telefonskih prog iz Beograda do Maribora v znesku 2,800.000 dinarjev; odločba ministrskega sveia št. 7309/VII z dne 26. avgusta 1935 o kreditu za potrebe komande orož-ništva in uprave {»licije v znesku 7,215.600 dinarjev; odločba ministrskega sveta št. 8220/VII z dne 17. decembra 1935 za povečanje part. 429, poz. 8, za pokritje stroškov ob izvedbi programa družbe za zračni promet »Aeroput« A. D. v znesku 500.000 dinarjev; odločba ministrskega sveta pov. br. 225/V11 z dne 30. septembra 1935 o kreditu za nakup hiše za poslaništvo v Parizu v znesku 3,973.000 dinarjev; odločba ministrskega sveta pov. br. 222/VII z dne 30. septembra 1935 o kreditu za izplačilo posebnih doklad za učitelje v znesku 288.000 dinarjev; odločba ministrskega sveta št. 9297/VII z dne
16.	oktobra 1935 o kreditu v znesku 3,000.000 dinarjev za napravo obrambnih nasipov v Pančevaškem ritu; odločba ministrskega sveta pov. br. 9933/VII z dne 30. oktobra 1935 o kreditu za povračilo izgube Prizadu v znesku 3,913.946‘95 dinarjev; odločba ministrskega sveta štev. 10.168/VII z dne 30. oktobra 1935 o kreditu v znesku 24.000.000 dinarjev za prehrano pasivnih igraje v; odloga
ministrskega sveta št. 10.221/VII z dne 8. novembra 1935 o kreditu v znesku 2,000.000 dinarjev za nabavo semenja za kraje, ki so trpeli od suše; odločba ministrskega sveta št. 10.680/VII z dne 28. novembra 1935 za izplačilo pravdnih stroškov v sporu države in Narodne banke s tvrdko A. Gerzon z Dunaja v znesku 855.545-15 dinarjev; odločba ministrskega sveta pov. br. 264/VII z dne 6. decembra 1935 o kreditu za popravo ceste Udovo-Berovo v znesku 3,000.000 dinarjev; odločba ministrskega sveta pov. br. 76/VIII z dne 6. decembra 1935; odločba ministrskega sveta št. 11.277/VII z dne 20. decembra 1935 o kreditu v znesku 1,546.900 dinarjev za nabavo vozil za upravo mesta Beograda; odločba ministrskega sveta št. 297/VII z dne 17. januarja 1936 o kreditu v znesku 141.800 dinarjev za izplačilo nagrade in nabavo uniform za 40 dnevničarjev univerzitetne straže; odločba ministrskega sveta št. 12.011/VII—1935 z dne 17. januarja 1936 o kreditu v znesku 11,000.000 din za prehrano pasivnih krajev; odločba ministrskega sveta št. 43.893/VI z dne 17. januarja 1936 o podaljšavi roka za kupone št. 1 6%nih begluških obveznic; odločba ministra za finance št. 3134/VI z dne 20. januarja 1936 o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o izplačilu vojne škode; odločba ministrskega sveta št. 1518/VII z dne
20.	februarja 1936 o kreditu v znesku 400.000 dinarjev za vzdrževanje zgradbe ministrstva za šume in rudnike; odločba ministrskega sveta pov. št. 1428/III z dne 28. februarja 1936; odločba ministrskega sveta pov. št. 51/1 z dne 9. marca 1936 o najemu stanovanj za kraljevsko namestništvo; odločba ministrskega sveta pov. br. 48/1 z dne 10. marca 1936 o udeležbi države pri podjetjih, ki zadevajo narodno obrambo; odločba ministrskega sveta pov. št. 75/11 z dne 10. marca 1936 o odpisu dolga kraljevske akademije v Beogradu v znesku 7,500.000 din.
II. (Ministrstvo za prosveto.) Odločba ministrskega sveta P. št. 37.144 z dne 20. decembra
1935 o odobritvi pravilnika o posebnih dokladah osebju narodnih gledališč; odločba ministra za prosveto O. N. št. 40.091 z dne 26. maja 1933 o predaji premičnin in nepremičnin bivše Zveze hrvatskih učiteljskih društev v Zagrebu Jugoslovanskemu učiteljskemu društvu, sekciji za Savsko banovino v Zagrebu.
III. (Ministrstvo za zunanje posle.) Odločba ministrskega sveta pov. br. 4683 z dne 5. marca
1936 o lozanski deklaraciji.
IV. (Ministrstvo za vojsko in mornarico.) Odločba ministrskega sveta št. 5955 z dne 3. julija 1928; odločba ministrskega sveta str. pov. D. št. 1704 z dne 8. novembra 1935; odločba ministrskega sveta V. k. št. 941 z dne 28. novembra 1935 o civilnem zrako-plovstvu; odločba ministrskega sveta pov. D. št. 579 z dne 20. februarja 1936.
V. (Ministrstvo za gradbe.) Odločba ministrskega sveta št. 33.865 z dne 5. novembra 1935.
VI. (Ministrstvo za promet.) Odločba ministrskega sveta Dr. P. št. 45.166 z dne 20. februarja 1936 o sporu med direkcijo rečne plovitve in Privilegirano delniško družbo za izvoz deželnih pridelkov.
VII. (Ministrstvo za šume in rudnike.) Odločba ministrskega sveta pov. št. 4 z dne 28. februarja 1936 o železni' industrijpv Zenici; odločba ministra za šume in rudnike št. 7151 z dne 22. marca 1932, ki se nanaša na način uporabe točke 9. § 48. finančnega zakona za leto 1932./33,
§ no.
Jemljejo se v vednost in se odobrujejo:
Uredbe ministrskega sveta, izdane na podstavi §63. finančnega zakona za leto 1934./35., podaljšanega s § 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935 in k proračunu državnih razhod-kov in dohodkov za leto 1934./35., in sicer:
1. uredba o izpremembi § 77. zakona o organizaciji gasilstva z dne 15. julija 1933 — O. št. 4613 z dne 19. julija 1935 (»Službene novine« z dne 31. julija 1935, št. 175/XL);
2. uredba o likvidaciji brezpravnih naselij in zapo-sedb v državnem gozdu Pasjači—Vidojevici—Mačami v dobriškem in prokupskem srezu — M. S. št. 591 z dne
1. avgusta 1935 (»Službene novine« z dne 22. avgusta 1935, št. 194/XLV);
3. uredba o izpremembi uredbe K. M. št. 34 z dne
2. februarja 1935 o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934 — št. 55.110 z dne 26. avgusta 1935 ( Službene novine« z dne 29. avgusta 1935, št. 199);
4. uredba o zaščiti kmetov K. M. št. 184 z dne 30. septembra 1935 (»Službene novine« z dne 8. oktobra 1935, št. 233/LVII);
5. uredbe o dajanju olajšav domači gozdni industriji
— št. 14.618 z dne 30. septembra 1935 (»Službene novine« z dne 8. oktobra 1935, št. 233/LVII);
6. uredba o taksnih olajšavah industrijskim podjetjem — št. 61.459/111 z dne 30. septembra 1935 (»Službene novine« z dne 14. oktobra 1935, št. 237/LVIII);
7. uredba o klirinških nakaznicah — št. 1809/V1II z dne 5. oktobra 1935 (»Službene novine« z dne 14. oktobra 1935, št. 237/LVIII);
8. uredba o izpremembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934
— K. št. 1976 z dne 5. oktobra 1935 (»Službene novine« z dne 24. oktobra 1935, št. 246);
9. uredba o olajšavah tvornici aluminija d. d. Beograd — III št. 36.508 z dne 17. oktobra 1935 (. Službene novine« z dne 9. novembra 1935, št. 260/LXIV);
10. uredba o izrednem odpisu sorazmernega dela radi plačila še ne dospelega davčnega dolga ob koncu
1.	1932. — št. 78.992/111 z dne 8. novembra 1935 (»Službene novine« z dne 12. novembra 1935, št. 262);
11. uredba o izpremembi in dopolnitvi uredbe o zaščiti kmetov z dne 30. septembra 1935 — št. 77.070/V z dne 15. novembra 1935 (»Službene novine« z dne
16.	novembra 1935, št. 266);
12. uredba o mali prodaji in drvarjenju iz državnih gozdov — M. S. št. 810 iz meseca oktobra 1935 (»Službene novine« z dne 22. novembra 1935, št. 271/LXVII);
13. uredba o olajšavah pri pobiranju prispevkov v sklad za pogozdovanje od posestnikov nedržavnih gozdov
— M. S. št. 880/1935 z dne 15. oktobra 1935 (»Službene novine« z dne 30. novembra 1935, št. 278/LXVIIl);
14. izpremembe in dopolnitve uredbe o kartelih z dne 3. avgušta 1934, P. št. 27.945/U-I1I — št. 41.158/35 z dne 25. novembra 1935 (»Službene novine« z dne
14.	decembra 1935, št. 291/LXX);
15. uredba o podaljšanju roka iz § 74. zakona o okoriščanju vodnih sil iz 1. 1931. za podelitev dovolitve za naprave .vodnih mlinov jakosti do 15 bruto k. s. —•
M. G. št. 30.072 z dne 27. novembra 1935 (-Službene novine« z dne 14. decembra 1935, št. 291/LXX);
16. uredba o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo — št. 76.481/111 z dne 6. decembra
1935 (.'Službene novine« z dne 16. decembra 1935, št. 292);
17. uredba o izpremembi uredbe o prekinitvi zastaranja kmetskih menic — II št. 42.049/k z dne 28. novembra 1935 (»Službene novine« z dne 25. decembra 1935, št. 299);
18. uredba o odkupu terena nekdanjih rudniških podelitev »Orlovac« in »Gavranica.« v dubljanski in vrnja-ški občini trsteniškega sreza Moravske banovine >— M. s. št. 988 z dne 20. decembra 1935 (»Službene novine« z dne 30. decembra 1935, št. 303);
19. uredba o izdaji blagajniških zapisov v znesku 500 milijonov dinarjev — št. 400/11 z dne 2. januarja
1936 (»Službene novine« z dne 4. januarja 1936, št. 4);
20. uredba o sprejemanju koruze od zemljiških posestnikov in malili obrtnikov v odplačilo do konca
1.	1932. zaostalega državnega davka in doklad — štev. 2057/III z dne 30. januarja 1936 (»Službene novine« z dne 1. februarja 1936, št. 24);
21. uredba o pospeševanju turizma z dne 20. februarja 1936 (»Službene novine« z dne 28. februarja 1936, št. 47/IX);
22. uredba o ureditvi gozdne proizvodnje in o ukrepih za sanacijo lesnega gospodarstva — M. S. št. 136/36 z dne 28. februarja 1936 (»Službene novine« z dne
7.	marca 1936, št. 54/XI);
23. uredba o dopolnitvi zakona o zaščiti domače lesne industrije — M. S. št. 135/36 z dne 28. februarja 1936 (»Službene novine« z dne 7. marca 1936, št. 54/XI).
§m\
Jemljejo se v vednost' in se odobrujejo:
Uredbe ministrskega sveta, izdane na podstavi § 64. finančnega zakona za leto 1934./35., podaljšanega s § 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1985" ter januar, februar in marec 1936 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935 in k proračunu državnih razhod-kov in dohodkov za leto 1934./35., iil sicer:
1. uredba o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev — št. 37.420/1 z dne
17.	septembra 1935 (»Službene novine« z dne 19. septembra 1935, št. 217/LII);
2. uredba z zakonsko močjo o vračanju opolnomo-čenih ministrov in izrednih poslanikov kraljevine Jugoslavije v inozemstvu iz pokoja v aktivno državno službo
— U. Pr. pov, št. 4154 z dne 25. junija 1935 (»Službene novine« z dne 21. oktobra 1935, št. 243);
3. izpremembe in dopolnitve v uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev in upokojencev
— št. 39.365/1 z dne 24. oktobra 1935 (»Službene novine« z dne 26. oktobra 1935, št. 248/LXII);
4. uredba o potni povprečnini uradnikom tobačnih postaj za službena potovanja in poslovanje v opravilih sajenja tobaka v okoliših tobačnih postaj — št. 47.979/1 z dne 20. decembra 1935 (»Službene novine« z dne 28. decembra 1935, št. 302/LXXII).
§ 112.
Jemljejo se v vednost in se odobrujejo:
1. uredba o gradnji in ureditvi beograjskega pristanišča in o pospeševanju rečnega brodarstva, ki jo je predpisal ministrski svet pod M. S. št. 996/35 z dne 28. decembra 1935 (ministrstvo za promet št. 8829 z dne
21.	avgusta 1935) s tem, da stopi v veljavo in dobi zakonsko moč dne 1. aprila 1936;
2. uredba o izpremembah in dopolnitvah invalidskega zakona z dne 4. julija 1929, z njegovimi izpremem-bami in dopolnitvami z dne 4. decembra 1929 in 18. septembra 1930, ki jo je izdal ministrski svet pod St. št. 3450 z dne 17. januarja 1936, s tem, da stopi v veljavo in dobi zakonsko moč dne 1. aprila 1936;
3. pravilnik o posebnih dokladah po členih 20., 21. in 22. uredbe o narodnem gledališču v Beogradu, ki se izplačuje iz posebnih proračunov dohodkov in razhod-kov narodnega gledališča — P. št. 37.144 z dne 1. oktobra 1935 (»Službene novine« z dne 14. februarja 1936, št; 35/VI).
§ 113.
Vse določbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, s katerimi so bili veljavni zakoni izpremenjeni, ukinjeni ali dopolnjeni, kakor tudi vse uredbe, pravilniki, drugi predpisi in odločbe, kar jih je bilo že izdanih na podstavi pooblastitev, navedenih v omenjenih zakonih, veljajo še dalje.
§ IH.
Ta zakon stopi v moč, ko ga kraljevski namestniki podpišejo in se razglasi v »Službenih novinah«, kolikor ni v poedinih paragrafih odrejeno drugače. Krediti, odobreni s tem zakonom, veljajo kljub določbi člena 2. zakona o državnem računovodstvu od dne 1. aprila 1938 do dne 31. marca 1937.
V Beogradu, dne 31. marca 1936.
Pavle s. r.
R. Stankovič s. r. dr. Perovič s. r.
Minister za finance	Predsednik
Duš. P. Letica s. r.	ministrskega	sveta	in
minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Slede podpisi vseh ostalih ministrov.)
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, namestnik ministra pravde, minister za socialno politiko
in narodno zdravje Dragiša J. Cvetkovič s. r.
(M. P.)
Pregled proračuna državnih raz ki se objavlja skladno s § 2.
Raz- delek	Poglavje	R a z h o d k i	Odobreni krediti za I. 1936-/37. din
I	I II III	A. Razhodki. .Vrhovna državna uprava: krona Namestništvo 			 Narodno predstavništvo: a)	Senat		 b)	Narodna skupščina		24,180.000"- 3,580.000'— 10,966.000'— 38,918.115'—
		Skupaj poglavje III. . s . ,	49,884.115'—
	IV v VI VII VIII IX	Predsedništvo ministrskega sveta Državni svet		 Glavna kontrola	 Civilna hiša Njegovega Veličanstva kralja		 . Pisarna kraljevskih redov 				 Občni razhodki s . , , 			32,943.200'— 3,827.558'— 10,676.646'— 2,808.543'— 514.339'— 27,866.328-—
		Skupaj I. razdelek. .....	156,280.729'—
II I	X	Pokojnine in invalidske podpore: a)	Pokojnine	...»		 b)	Invalidske podpore		997,247.597'— 103.490.835'—
		Skupaj II. razdelek .....	1.100,738.432'—
ITI IV V VI .VII	LXIII-LKIY, LXVI-LXVIII LXV	Državni dolgovi 			 Ministrstvo pravde		 Ministrstvo za prosveto		 Ministrstvo za notranje posle: Ministrstvo in podrejeni uradi ........... Komanda orožništva		767,931.920'— 354,480.202'— 837,962.415'— 121,470.448'— 200,710.684-— 316,573.833-—
		Skupaj VII. razdelek . . , ,	517,284.517'—
vin	LXIX-LXXI LXXII-LXXVII LXXVIII LXXIX LXXX LXXXI	Ministrstvo za finance: Ministrstvo in podrejeni uradi		 . Monopoli			 Državna hipotekarna banka	 Poštna hranilnica		 Državni posestvi »Belje« in :>Topolovacs		 Tvornica sladkorja na Čukarici		297,874.285'— 366,322.283'— 21,019.904'— 14,486.679'— 62,055.450'— 36,164.000'—
		Skupaj VIII. razdelek ....	797,922.001-—
IX X XI	XCVI-XCVIII XC1X C CI	Ministrstvo za vojsko in mornarico Ministrstvo za promet: Oddelek za gradnjo železnic Uprava državnih železnic Direkcija rečne plovitve		2.309,397.737'— 154^17.021'— 32,035.597'— 177,994.403'— 1.876,372.400'— 91,441.412'—
’’		Skupaj XI. razdelek ....	2.177,843.812'—
XII XIII	CIV-CVII. CIX-CXVIII CV1II	Ministrstvo za kmetijstvo: Ministrstvo, podrejeni uradi in naprave . 		 Razredna loterija		369,345.912'— 84,169.253-— 11.487.788'—
		Skupaj XIII. razdelek . , . .	95,657.041'—
XIV XV	CXXIII-CXXIV cxxv	Ministrstvo za šume in rudnike:	45,004.770'— 71,235.019'— 194,830.519'—
		Skupaj XV. razdelek , . . .	200,065.538'—
XVI XVII XVIII		Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje ...» Ministrstvo za telesno vzgojo naroda		 Proračunski rezervni krediti		199,745.402'— 11,764.095'— 40,000.000"—
		Skupaj razhodki		10.323,513.198'—
			1
		Razhodki: 'deset milijard tri sto tri in dvajset milijonov £et st® tfinajst tisoč sto devetdeset osem dinarjev^	
35. KOS.
369
hodkov in dohodkov za leto 1936./37.,
finančnega zakona za leto 1936./37.
Raz- delek	Poglavje	Dohodki	Usvojena ocenitev za 1. 1936./37. din
		B. Dohodki.	
I		Neposredni davki			2.299,000.000'—
II		Posredni davki			2.567,115.000'—
III		Monopoli		 ...	1.956,000.000'—
IV		Državno gospodarstvo:	
	VIII	Ministrstvo za prosveto:	
		a) Državna tiskarna v Beogradu .........	27,350.000'—
		b) Državna tiskarna v Sarajevu 			6,150.000'— |
	IX	Ministrstvo za finance:	
		a) Državna hipotekarna banka		61,000.000'—
		b) Poštna hranilnica		74,000.000'—
		c) Državni posestvi s-Belje« in »Topolovac«		75,410.000'— I
		e) Državna tvornica sladkorja na Čukarici			42,912.950 —
	X	Ministrstvo za promet:	
		a) Ministrstvo in podrejeni uradi			14.793.200'—
		b) Uprava državnih železnic		2.007,000.000'—
		c) Direkcija rečne piovitve			87,105.691'—
	XI	Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon .........	519,700.000'—
	XII	Ministrstvo za kmetijstvo:	
		a) Državna razredna loterija ...... .... .	37,000.000'—
		b) Državne žrebčarne			2,581.780'—
		c) Srednje kmetijske šole .............	1,012.300'—
		v) Državni kmetijski sklad	1,800.000'—
	XIII	Ministrstvo za šume in rudnike:	
		a) šume				102,080.163-
		b) Rudniki			259,294.385'—
	XIV	Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje . . .	51,512.882'-
		Skupaj IV. razdelek . , .	3.370,703.351'-
v	•	Razni dohodki . ... ............. .	130,694.847'— [
		Skupaj dohodki 	 |	10.323,513.198-—
	f	1 t Dohodki: 'deset milijard tri sto tri in dvajset milijonov	
		fiftt fttg tjj&ajst tisoč sto devetdeset osem dinarjev.	
Banove uredbe.
232.
III/7. No. 1322/1.
Naredba
o izpremembi naredbe o izpremembi lovopusta in o zaščiti redke divjačine z dne 15. marca 1935, III/7. No. 1640/9 (»Službeni list« št. 162/22).
1.
Na podstavi § 18. zakona o lovu z dne 5. decembra 1931 odrejam po zaslišanju Zveze lovskih društev y Dravski banovini sledeče:
Odstavek (3) člena 2. se črta.
2.
Ta izprememba stopi v veljavo z dnevom, ko se razglasi v ^Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovinec.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1936.
Ban:- • dr. Natlačen s. r.
( --------------------
233.
II.	No. 12.519/6.
Razglas.
Na podstavi odobritvenega odloka ministrstva pravde od 12. marca 1936, št. 22.601, in po ustanovni listini škofijskega ordinariata’ v Ljubljani od 17. aprila 1936, št. 1838, se z dnem 1. maja 1936 ustanovi v Litiji samostojna rimskokatoliška župnija. Ta župnija se ustanovi iz delov treh sedanjih župnij, in to Šmartnega pri Litiji, Save in Vač. Nova župnija obsega tele kraje: 1. Iz župnije Šmartno pri Litiji: Litijo, Št. Jurij, Veliki vrh, Grbin (razen h. štev. 15, 16, 17 in 18), Breg (razen h. štev. 26, 27, 28, 29 in 30) in Tenetiše; 2. iz župnije Sava: Gradec, kolikor spada pod to župnijo; 3. iz župnije ,Vače: Gradec, kolikor spada pod to župnijo, in Gornji log.
Glede na to se za območje novoustanovljene župnije voditev predpisanih matičnih knjig prenaša od dosedaj pristojnih župnih uradov na novi župni urad v Litiji, ki prične poslovati dne 1. maja 1936.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. aprila 1936.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka: dr. Hubad s. r,
•mt m
234.	',
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37.
II.	No. 5490/2.
Občina Dolenji Logatec v srezu logaškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 118 (sto osemnajst) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	100	1	vina	din 100'—,
b)	od	100	1	vinskega mošta	din	100’—,
c)	od	100	1	piva	din 60'—,
č)	od	ki stopnje	alkohola špirita	iu	ž^apja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 3—,
e) od	goveda nad 1 letom din 25'—,
f) od	goveda pod 1 letom din 15’—,
g) od	prašičev din 15’—,
h) od	100 kg uvoženega me3a vseh vrst	din	50'—.
3.	T a k s e po odobrenih tarifah ali po	odobrenem
proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1936.
II.	No. 5776/3.
Občina Dramlje v srezu celjskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1.88 (osemdeset osem) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100’—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od 100 1 sadjevca din 25—-,
f) od goveda nad 1 letom din 15'—,
g) od goveda pod 1 letom din 10’—, k) od prašičev din 10'—,
i) od drobnice din 5'—,
j) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 25'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. aprila 1936.
II.	No. 5215/4.
Občina Krško v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 120 (sto dvajset) %no doklado na vse težavne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 10—,
e) od goveda nad 1 letom din 45'—,
f) od goveda pod 1 letom din 20'—,
g) od prašičev din 15'—,
h) od drobnice din 5—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 50'—,
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. aprila 1936.
II.	No. 11.693/1.
Občina Mengeš v srezu kamniškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 50 (petdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 125—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 125—,
c) od 100 1 piva din 50—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5.—,
e) od 100 1 sadjevca din 5—,
f) od goveda nad 1 letom din 20'—,
g) od goveda pod 1 letom din 12’—,
h) od prašičev din 12—,
i) od drobnice din 5—,
j) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 100.
3.	T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. aprila 1936.
II.	No. 11.692/1.
Občina -Motnik v srezu kamniškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 100 (sto) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 125'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 125'—,
c) od 100 1 piva din 30'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 2'50,
e) od goveda nad 1 letom din 30'—,
1) od goveda pod 1 letom din 20—,
g) od prašičev din 20'—,
h) od drobnice din 5'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. aprila 1936.
II.	No. 11146/1.
Občina Petrovče v srezu celjskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 85 (osemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 30'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 30'—,
f) od goveda pod 1 letom din 20’—,
g) od prašičev din 20'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 25'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem
proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. aprila 1936.
II.	No. 7995/1.
Občina Pobrežje v srezu mariborskem desni breg pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 60 (šestdeset) ‘%no doklado na vff držgvne neposredne davke. '
2. Trošarine:	tv«
a) od	100 1 vina din 100—,
b) od	100 1 piva din 30—,
c)_ od	hi stopnje alkohola Špirita jfi	s
č) od 100 1 sadjevca din 10—,
d) od goveda nad 1 letom din 25’—,
e) od goveda pod 1 letom din 8—,
f) od prašičev din 5—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 10—.
3.	T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem
proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. aprila 1936.
II.	No. 11.347/1.
Občina Slivnica pri Celju v srezu šmarskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 84 (osemdeset štiri) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100—,
c) od 100 1 piva din 50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5.—,
e) od goveda nad 1 letom din 15-—,
f) od goveda pod 1 letom din 10—,
g) od prašičev din 10—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 20—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. aprila 1936.
II.	No. 8194/1.
Občina Sv. Martin na Pohorju v srezu mariborskem desni breg pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 100 (sto) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1 vina din 100—,
b) od	100 1 vinskega mošta din	100—,
c) od	hi stopnje alkohola špirita	in	žganja	5	din',
č) od	litra likerja, ruma, konjaka,	šumečih	vin
in drugih luksuznih pijač din 5-—,
d) od	goveda nad 1	letom	din	10—,
e) od	goveda pod 1	letom	din	5—,
f) od	prašičev din	5—,
g) od	drobnice din	2—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. aprila 1936.
II.	No. 11,580/1.
Občina Sr. Pavel pri Preboldu v srezu celjskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1.65 (šestdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
- 2. Trošarine:
■L~ a) od	100	1 vina	din 100—,
b) od	100	1 vinskega mošta din	100—,
c) od	100	1 piva	din 50—,
S) od	hi stopnje	alkohola špirita	in	žganja din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 2-50,
M ftd goveda nad 1 letom din 25—■,
f) od goveda pod 1 letom din 12'50,
g) od prašičev din 12’50.
3.	Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. aprila 1936.
II.	No. 11343/1.
Občina Šmr fno v srezu slovenjgraškem pobira v proračunskem lelu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 55 (petdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100’—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100’—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od goveda nad 1 letom din 10'—,
e) od goveda pod 1 letom din 5'—,
f) od prašičev din 5'—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 30'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem
proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. aprila 1936.
II.	No. 11803/1.
Občina Velika Nedelja v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 70 (sedemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100‘—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 50—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 25'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. aprila 1936.
 »
II.	No. 9092/1.
Občina Veliki Gaber v srezu litijskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 110 (sto deset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 2*50,
e) od 100 1 sadjevca din 50'—,
f) od goveda nad 1 letom din 20’—,
g) od goveda pod 1 letom din 15 —}
h) od prašičev din 10'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 400'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem
proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. aprila 1936.
II.	No. 8036/2.
Občina Videin v srezu brežiškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 100 (sto) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarjne:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 10'—,
f) od goveda pod 1 letom din 4'—,
g) od prašičev din 4'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. aprila 1936.
II.	No. 9178/1.
Občina Zgornja Polskava v srezu mariborskem desni breg pobira v proračunskem lelu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 84 (osemdeset štiri) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100’—,
c) od 100 1 piva din 501—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 3-—,
e) od 100 1 sadjevca din 15-—,
f) od goveda nad 1 letom din 20-—,
g) od goveda pod 1 letom din 7-—,
h) od prašičev din !•—,
i) od drobnice din 7—,
j) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 100.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. aprila 1936.
II.	No. 10.086/1.
Občina Žetale v srezu šmarskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 105 (sto pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100>—,
c) od goveda nad 1 letom din 20'—, č) od goveda pod 1 letom din 15-—,
d) od prašičev din 10'—,
e) od drobnice din 5*—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. aprila 1936.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Klaka In »luga Tlakama Merkur d. d. * Ljubljani; njen predstavnik: ptmar Mihalek z Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 35. kosu VII. letnika z dne 29. aprila 1936.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. N,o. 2424/14.	1221
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. aprila do 14. aprila 1936.
Po nared bi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1980.
Srez	Ostali j	2= O = O Z °	i * o	Umrli	II JSKš 1
Skupina tifuznih bolezni.					
Celje (mesto) .......	1	' _	1			• 		
Črnomelj 			1	—	—v.			i
Kamnik 			1	—	1			—
Ljubljana (mesto) ....	—	1	-	—	i
Maribni levi breg ....	1	—	—	—	i
Novo mesto		1	—	—			i
Slovenj Gradec		2	—	—			g
Vsega . . .	7	r	2	-	6
Škrlatinka. — Scarlatina.					
Lrežice		(i	__				4
Celje. ............	1	—				1
Let je (mesto) .......	2'	2	—	—	4
Kamnik		4	—	1			3
Krnn|	12	1	?.				JI
Kočevje 			3	—		—	3
	1	—				1
	19	2	2			19
Laško 			1			—	1
	3	1		.		4
Ljubljana (srez) .....	6	4	—.	—	10
Ljubljana (mesto) ....	14	5	;)			14
	6			1			5
Maribor desni breg . . .	5	—	-			-*!i
Maribor (mesto)		13	—	—■	—	13
Metlika		1	—	r*:	—	1
»Ilirska Sobota		13	1	5	-	9
Novo mesto		6	i		—	6
reva,je	1			.		1
£»j		3			-r	3
muj (rne«to) .......	1		'	—	1
Radovljica		 .	(i	1	—	—	7
“fflarje pri Jelšah . . .■.	3	—-	—		3
V sega ... 1180 118 119 ] — |129 Ošpice. — Morhilli.
“režica .  ..................j	V
Lel je (mesto)................i	1
pfrionielj	.............H	16
Konjice.  ...................!	—
Krško .......................i	1
Ljubljana	(mesto) ■ . .	• :	2
■ 4 1 18
9
11--| 1 - 1
1
- 1
27 I 5 I 25 | - j 7
Vsega . . .
Duši ji vi kašelj. — Pertussis.
Litija ....... I I — !• I I. 12
Vsega
12 - -1-1 12
Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Novo
mesto	i 1	—	1 1 - 1 -
Vsega ... | 1	—	iH-
1.
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis eerebrospinalis epidemica.
'lutoiner,
- 1
! i
Vsega . . , I — j 1| —j 1| —
S r e z	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli	Umrli	j Ostanejo 1 1 v oskrbi !|
Daviea. — Diphteria et Croup.					
Brežice	2	2	1	—	3
Celje			3	1	1	—	3
Celje (mesto)	3	1	—	—	4
Dolnja Lendava .....	1	—					1
Kamnik 		«...	2	—	—	--	2
Kranj 			1	5	—	9	4
Kočevje 				4	—	—	—	4
Krško 		 ,	1	—			—	1
Laško ...........	4	—	1	—	3
Litija			8		9	1	6
Logatec		1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) .....	3	1	—	—	4
Ljubljana (mesto) ....	9	2	8	—	3
Ljutomer		8	1	8	—*	1
Maribor levi breg ....	1	—	—	—	1
Maribor (mesto)		1	_	—	—	1
Murska Sobota		—	1	1	—	_
Novo mesto		2	1	—	—	3
Prevalje		2	1	—	—	3
Ptu|		—	1	.	—	1
Radovljica		3	1		—	4
Šmarje pri Jelšah ....	2	—	i	—	1
Vsega ... | .56 j 18 Šen. — Ervsipelas.			18	3	53
Celje (mesto)		1	1	—		2
Črnomelj .........	1	—	—	—	1
Dolnja Lendava		2	—	1	—	1
Gornji grad		—	1	—	—	1
Kranj 		1	—	1	—	—
Konjice	t	—	—	—	1
	0	—	1	—	4
Litija ............	4	2	3	—	3
Logatec			1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) ....	4	0	2	—	7
Ljutomer		1	—	—	—	1
Maribor desni breg . . .	1	—	1	—	—
Maribor levi breg ....	g	—	—	—	2
Maribor (mesto) .....	I	—	1	—	— ■
Metlika 			__	i	—	—	1
Murska Sobota		1	—	1	—	—
Novo mesto		2	—	1	—	1
Ptuj . . - .•••« ......	it	i	3 1	—	—
Radovljica . . . 			1	-		—	—
Vsega . Hripa — T	31 | 14 rippa		16		26
Litija		_	i	-	-	t
Vsega . .	-	i	-		1
Otročniška vročica. — Sepsis puer pcralis.					.
Kranj		1	~	—	—	1
Litija		—	i	—	—	1
Ljubljana (srez)		—	i	—	—	1
Ljubljana (mesto) ....			i	—	—	1
Novo mesto		3	—	—	—	3
Ptuj		—	1	—	—	1
Vsega . . .	4	4	-		8
Vnetje priušesne slinavke. epidemica.		—	Parotitis		
Ptuj		46	21	37	—	30
Šmarje pri Jelšah ....	8	—	—	—	8
Vsega . . .	54	21	37	-	38
Otrpnjenje tilnika.— Polyomye|itis acuta					
Ljutomer . 			1	—	—	-	1
.Vsega (tii 11					
Srez
s |il 5 #1
Smrkavost
Litija .
Malleus
! 11-1 11 — !
Vsega . . .
1 - -
Ljubl jana, dne 17. aprila 1936.
Kraljevska banska uprava Dravske
banovine v Ljubljani.
VIII. No. 2586/2.	1287
Razglas.
Na podstavi § 42., točke 18., zakona o banski upravi ter § 16. akcijskega rogulativa v zvezi s členom 12. navodil ministrstva za trgovino in industrijo z dne 4. decembra 1929 sem Tovarni motvoza in vrvarni d. d. v Grosupljem odobril izpremembo §§ 1. in 7. pravil po sklepu XIV. rednega letnega občnega zbora delničarjev z dne 31. marca 1936.
Izprememba § 1. pravil se nanaša na naslov družbe, ki se odslej nazivlje »Motvoz in platho d. d.«, § 7. pa se nanaša na zvišanje delniške glavnice od din 250.000 — na din 2,500.000'— z iz-danjem 22.500 v gotovini popolnoma vplačanih ter na imetnika se glasečih delnic po din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. aprila 1936.
Pomočnik bana: dr. Majcen s. r.
•g*
I. No." 5168/1.	1319
Razpis.
Razpisuje se pri banovinski bolnici v Brežicah služba zdravnika uradu, pripravnika z mesečno plačo din 1.211 ‘25. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno, oziroma banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski
banski upravi v Ljubljani do 10. maja 1936.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. aprila 1936.
'
K V. No. 158/19.	1302
Uradni popravek.
V prilogah kosa 32, 33 in 34 »Službenega lista< priobčeni razglas o licitaciji za gradnjo ceste Št. Vid—Crna (K V. No. 158/19) se popravlja dan licitacije, ki se mora pravilno glasiti: dne 18. inaju 1936 ob enajstih (ne 7. maja 1936, kakor navedeno). Ostalo besedilo ostane nei/.premenjeno.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. aprila 1936».
K V. No. 212/92.	1301	3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za od-dajo prolesionistovskih del pri gradnji
111.	drž. realne gimnazije v Ljubljani
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. maja 1936 ob 11. uri dop. v sobi 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 13, tehn. odd. kralj, banske uprave.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
din
1. pleskarska dela	.	.	.	87.769-82
2.	slikarska dela ....	62.350-52
3.	steklarska dela ....	184.210-96
4.	pečarska dela ....	150.426-—
5. parketarska dela	.	.	.	163.158-14
6. ključavničarska dela	.	.	187.981-50
7. tapetniška dela	.	.	.	61.392-52
8. luksfer osteklitve	.	.	.	24.200-—
9.	električno instalacijo .	110.056-50
10.	elektrostrojno opremo .	39.740—
II.	svetilke in žarnice . .	64.139-—
12.	signalne ure in telefon .	20.660-—
13.	strelovodno napeljavo .	4.225—
14.	plinsko instalacijo . .	17.014-—
Podrobnosti razpisa *so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. aprila 1936.
,V. No. 138/4.
*
1242—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za napravo asfaltnega cestišča na banovinski cesti skozi zdravilišče v Rogaški Slatini
11.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. maja 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 219 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ulica 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 421.770 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. aprila 1936.
*
1240-3-2
V.	No. 168/9-1936.
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo sodobnega cestišča na državni cesti štev. 2 od km 617*47J—618*301 (mesto Ljubljana)
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo •it dan 15. maja 1936 ob 11. uri dop.
v prostorih XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Slomškova ulica 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: dinarjev 688.097'50.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka kralj, banske uprave in sekcije.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1936.
*
K V. No. 168/10.
1241-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo 550 ton malih kock za tlakovanje drž. ceste št. 2 od km 617'470—617*803 (mesto Ljubljana)
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. maja 1936 ob 11. uri dop.
v prostorih XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana — Kranj v Ljubljani, Slomškova ulica 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 316112*50.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sekcije.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
0 14/36-15 O 21/36-7	1288
Poklic dedičev neznanega
1 •	1 • v v
bivališča.
A. Godec Jože, posestnik v Dol. Nemški vasi št. 18, je umrl dne 4. februarja 1936.
Poslednja volja se ni našla.
Bivališče zapustnikov bratov Godca Matije, Godca Janeza ter sinov Godca Janeza, t. j. Godca Jožeta in drugega sina neznanega imena, sodišču ni znano.
B. Meglič Anton, posest v. Dol. Nemški vasi št. 25, je umrl dne 5. februarja 1936.
Poslednja volja se ni našla.
Bivališče zapustnikovega sina Megliča Antona sodišču ni znano.
Gori navedeni dediči neznanega bivališča se pozivajo, da se tekom enega leta od danes naprej zglase pri sodišču ali pa imenujejo pooblaščenca.
Po preteku tega roka se bosta obrav-
navali zapuščini z ostalimi dediči in z g. Bukovcem Ivanom, posestnikom iz Trebnjega št. 37, ki je postavljen odsotnim za skrbnika.
Sresko sodišče v Trebnjem, odd. I., dne 10. aprila 1936.
I 109/36-6.	114S
Dražbeni oklic.
Dne 9. j u n i j a 1936 ob desetin bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Št. Ožbolt vi. št. 5, 152.
Cenilna vrednost: din 90.291-50.
Vrednost pritikline: din 1.570-—.
Najmanjši ponudek: din 60.194-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Brdu, dne 3. aprila 1936.
I 81/36-11.	1147
Dražbeni oklic.
Dne 8. j u n i j a 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1*3 dražba nepremičnin (stavbišče s hiš° št. 63 v Curnovcu, 2 gozdni parceli, 4 pašniške parcele in 2 vinogradniški parceli) zemljiška knjiga Curnovec 2(4 vi. št. 161.
Cenilna vrednost: din 964-14
Najmanjši ponudek: din 642-—.
Varščina: din 97-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž* benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbem oklic, ki je nabit na uradni deski teg* sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, dne 10. aprila 1936.
I 329/36-9.	1226
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1936 ob o s m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. i" dražba nepremičnin (stavbišče z vinsko kletjo, pašnik, 3 vinogradi in pritikline)1 zemljiška knjiga Bukovje vi. št. 40.
Cenilna vrednost: din 12.727*24.
Vrednost pritikline: din 1.094*88.
Najmanjši ponudek: din 8.485'—.
Varščina: din 1.275'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb** je priglasiti sodišču najpozneje pri dr»ž* benem naroku pred začetkom dražb*: sicer bi se ne mogle več uveljavijo1 glede nepremičnin v škodo zdraiitelj9' ki je ravnal v dobri veri.	,
V ostalem se opozarja na draZbeb oklic, ki je nabit na uradni deski teg* sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, dne 20. aprila 1936,
Štev. 35.	Stran	195.
**—	.	.11	.ii.	.i	i	m i i
I 410/36-7.	1243
Dražbeni oklic.
Dne .3. junija 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ostrožno vi. št. 443.
Cenilna vrednost: din 12.373'—.
Pritiklin ni.
.Najmanjši ponudek: din 8.248'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, *i je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd VI.,
‘ dne 31. marca 1936.
I '2161/35-10.	1245
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču y sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Košnica vi. št. 161.
Cenilna vrednost: din 51.956'50.
Vrednost 'pritikline: din 353’—.
Najmanjši ponudek: din 34.879’66.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-kenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
V ostalem *e opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 24. marca 1936.'
'	s{s
1 124/36—5.	1223
Dražbeni oklic.
D n 'e L junija 1936 dopoldne °^,^p q l d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Beltinci vi. st. 145 B 9/e, 17/a-b.
Cenilna vrednost: .din 12.000'—.
Vrednost pritikline: din 500'—.
Najmanjši ponudek: din 8.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, [« priglasiti sodišču najpozneje pri draž-oenem naroku pred začetkom dražbe, *icer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi,
' t dne 13. aprila 1936.
1 206/36-5.	1178
Dražbeni oklic.
D n e 10. j u n i j a 1936 ob d e s e t i h t>0 pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k- o. Rajn dol vi. št. I. 41 in II. 126-
Cenilna vrednost: ad I. din 2.390-75, *<1 II. din 1.051-60.
Najmanjši ponudek: ad I. 1.594 din, &d II. din 702-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju, dne 15. aprila 1936.
I 205/36-5.	1177
Dražbeni oklic.
D n e 10. j u n i j a 1936 ob d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 8 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Stara cerkev vi. št. 646 in 129.
Cenilna vrednost: din 13.621-20.
Vrednost pritikline: din 300-—.
Najmanjši ponudek: din 9.081-—.
Varščina: din 1363-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju, dne 11. aprila 1936.
I 830/36-10.	1246
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču soba št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 30 k. o. Drnovo in vi. št. 272 k. o. Vel Podlog.
Cenilna vrednost: din 7.970'85.
Najmanjši ponudek: din 5.313'90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Krškem, odd. II., dne 2. aprila 1936.
#
I 283/36-6.	1258
Dražbeni oklic.
Dne 18. junija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: 1. zemljiška knjiga Sv. Jedert vi. št. 67, 2. zemljiška knjiga Belo vi. št. 94.
Cenilna vrednost: ad 1. din 7699'—, ad 2. din 3925'—.
Vrednost pritikline: din 420'—.
Najmanjši skupni ponudek za obe zemljišči: din 8029'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri verL
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Laškem, dne 16. aprila 1936.
I 2/36-12.	1314
Dražbeni oklic.
Dne 9. julija 1936 ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodi-scu v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trbovlje vi. št. 316
in 359.
Cenilna vrednost: din 196.888'—.
Vrednost pritikline: din 1.187—.
Najmanjši ponudek: din 97.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati •glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Laško, dne 18. aprila 1936.
&
Va I 4020/35-9.	1232
Dražbeni oklic.
Dne 2. j u n i j a 1936 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin
I. skupina: zemljiška knjiga k. o. Gradiško predmestje vi. št. 42: hiša št. 21 na Rimski cesti z vrtom v cenilni vrednosti din 503.210'—, najmanjši ponudek: din 270.000'—; vadij: din 50.321'—•
II. skupina: k. o. Trnovsko predmestje vi. št. 1954: travnik v cenilni vrednosti din 119.394'—, najmanjši ponudek din 80.000'—, vadij: din 11.950'—.
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o, Gradiško predmestje vi. št. 42 spadata sledeči pritiklini: mejni zid in ograja v cenilni vrednosti din 1305'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V a.,
dne 14. aprila 1936.
V a I 2324/35-13.	1231
Dražbeni oklic.
Dne 2. junija 1936 ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin žemljiška knjiga k. o. Lipoglav vi. št. 102 (hiša št. 15 v Dulah s hlevom, gospodarskim poslopjem, kozolcem, njivami, pašniki, travniki in gozdi) v cenilni vrednosti din 66.325.25; k. o. Lanišče vi. št. 530: dve njivi v cenilni vrednosti din 4347'—. skupaj din 70.672'25.
Najmanjši ponudek: din 52.995'50.
.Vadij: din 7070'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V a.,
dne 14. aprila 1936.
V a I 5429/35—9.	1235
Dražbeni oklic.
Dne 2. junija 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje vi. št. 2161 pare. št. 982/4 (baraka za stanovanje in lesena drvarnica).
Cenilna vrednost: din 8340"50. Vrednost pritikline: din 5560"50. Vadij: din 8350'—.
Sklep: Zahtevajoči stranki se odmerijo nadaljnji izvršilni stroški na din 572’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V a.,
dne 14. aprila 1936.
y a I 4576/35—8.	1233
Dražbeni oklic.
Dne 4. junija 1936 ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dravlje vi. št. 29 (hiša št. 10 v Dravljah z raznimi objekti in zemljiščem).
Cenilna vrednost: din 172.100"—. Najmanjši ponudek: din 114.733"34, Vadij: din 17.210"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V a.,
dne 14. aprila 1936.
*g»
I 4595/35-12.	1234
Družbami oklic.
Dne 4. junija 1936 ob d e s e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje vlož. št. 95. 1. hiša: Veliki Štradon 2, 2. hiša: Opekarska cesta št. 31 z raznimi objekti, dvoriščem in vrtom:
Cenilna vrednost: din 409.171"40. Najmanjši ponudek: din 272.78094. Varščina: din 40.917"50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom diražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V. a, dne 14. aprila 1936.
•j.
V I 5020/35.	1193
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Petra predmestje vi. št. 302 (4 parcele — njive).
Cenilna vrednost: din 47.520'—. Najmanjši ponudek: din 31.680"—. Varščina: din 4752"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 10. amila 1936.
V I 5060/35—8.	*	1230
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Šiška vi. št. 876.
Cenilna vrednost: din 53.734"—. Najmanjši ponudek: din 35.822"66. Varščina: din 5.373'40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 14. aprila 1936.
•j.
V I 5027/35.	1229
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Šiška vi. št. 818.
Cenilna vrednost: din 99.850"—. Najmanjši ponudek: din 66.566"66. Varščina: din 9.985"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škedo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 14. aprila 1936.
V I 3922/35.	1194
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zg. Šiška vi. št. 737.
Cenilna vrednost: din 71.520"—.
Najmanjši ponudek: din 35.760"—.
Varščina: din 7.152"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe) je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbeneni nar kn pred /'cefkoni dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 9. aprila 1936.
I 352/33-41.	1071
Dražbeni oklic.
Dne 9. junija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Hotič vi. št. 357.
Cenilna vrednost: din 157.621"25.
Vrednost pritikline: din 3000"—.
Najmanjši ponudek: din 82.650"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe« sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 20. marca 1936.
IV I 3173/35-15. ’	1093
Dražbeni oklic.
D n e 5. junija 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemlji' ška knjiga Recenjak vi. št. 23.
Cenilna vrednost: din 54.719T7.
Najmanjši ponudek: din 36.478'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdražitelja« ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 31. marca 1936.
I 433/36-8.	lUfl
Dražbeni oklic.
D n e 8. j u n i j a 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. D dražba nepremičnin zemljiška knjiS3 Ceršak vi. št. 25.
Cenilna vrednost: din 21.134'—.
Najmanjši ponudek: din 14.089-32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe« je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe« sicer bi se ne mogle več uveljavlja11
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 4. aprila 1936.
jj;
1 508/36	1214
Dražbeni oklic.
Dne 15. junija 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kozjak vi. št. 101.
Cenilna vrednost: din 34.822'80.
Vrednost pritiklin: din 600'— (že prišteto k cenilni vrednosti zemljišča).
Najmanjši ponudek: din 23.215'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 10. aprila 1936.
1 1455/35-24.	1213
Dražbeni oklic.
Dne 19. junija 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 ponovna dražba nepremičnin zemljiška knjiga Laznica vi. št. 67.
• Cenilna vrednost: din 54.800'—.
Najmanjši ponudek: din 27.400'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 11. aprila 1936.
•J*
I 1873/35-10.	^	1264
Dražbeni oklic.
Dne 8. junija 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35, prvo nadstropje v poslopju okrožnega sodišča, dražba nepremičnin (kmečko posestvo v Vel. Cerovcu): zemljiška knjiga Cerovec vi. št. 28 in 1721.
Cenilna vrednost: din 29.306‘83.
Vrednost pritikline: din 2000'--.
Najmanjši ponudek: din 19.537'90.
Pred začetkom dražbe je položiti za Vadij znesek din 2931 v gotovini. Izključene so vsaktere vložne knjižice in vrednostni papirji.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. 3e piiglasiti sodišču najpozneje pri draž-bei m naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča
Sresko sodišče Novo mesto, dne 4. aprila 1936.
I 1959/35-7.	1261
Dražbeni oklic.
Dne 8. junija 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35, prvo nadstropje v poslopju okrožnega sodišča, dražba nepremičnin (dve njivi v bližini vasi Gabrje): zemljiška knjiga Gabrje vi. št. 98.
Cenilna vrednost: din 1697'50.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: din 1131'66.
Pred začetkom dražbe je položiti kot vadij znesek din 169'75 v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 28. marca 1936.
I 1856/35-12.	1260
Dražbeni oklic.
Dne 8. junija 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35, prvo nadstropje v poslopju okrožnega sodišča, dražba nepremičnin (kmečko posestvo na Brodu pri Novem mestu): zemljiška knjiga Šmihel vlož. št. 82, 84, zemljiška knjiga Vel. Podlju-ben vi. št. 470, 579, zemljiška knjiga Smolenja vas vi. št. 224.
Cenilna vrednost: din 95.745'55.
Vrednost pritikline: din 1550'—.
Najmanjši ponudek: din 63.831'—.
Pred začetkom dražbe je položiti za vadij znesek din 9575'—, v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev, ali pa v vložnih knjižicah kake domače hranilnice ali posojilnice.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Novo mesto, dne 2. aprila 1936.
*
I 80/36.	1317
Dražbeni oklic.
Dne 13. junija 1936 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šmarje vi. št. 107, 141.
Cenilna vrednost: din 44.789'70.
Najmanjši ponudek: din 29.593'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se ouozana na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Sevnici, odd. II., dne 21. aprila 1936.
I 1100/35—10.	1297
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. maja 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Veliki Lipoglav vi. št. 292.
Cenilna vrednost: din 41.251-80.
Vrednost pritikline: din 4.697'50.
Najmanjši ponudek: din 27.501-60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah,
dne 25. marca 1936.
Konkurzni razglasi
339.	1304
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Ranta Ignacija, trg. na Jese-nicah-Fužine, Obrtniška ul. št. 22.
Poravnalni sodnik: dr. Bregar Stanko, starešina sreskega sodišča v Kranjski gori.
Poravnalni upravnik: dr. Vovk Janko, advokat na Jesenicah.
Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Kranjski gori dne
22.	maja 1936 ob 10. uri.
Rok za oglasitev do 18. maja 1936. f
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. aprila 1936.
Por 11/36-3.
$
340.	1275
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva: Čeplak Antonija, trgovka v Hrastniku.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenila dolžnica Čeplak Antonija, trgovka v Hrastniku, s svojimi upniki na poravnalnem naroku dne 14. 4. 1936 in ki določa, da je prvenstvene in one terjatve, ki jih poravnava ne dosega, plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 40%no kvoto svojih terjatev, plačljivo v 12 mesečnih zaporednih obrokih, katerih prvi zapade en mesec po pravnomočnosti poravnave.
G. Vizjak Karol, trgovec na Savi pri Litiji, pristopi kot porok za 40% no poravnavo ob pogojih, navedenih v poravnalnem predlogu z izrečnim pristankom na določbo § 60. por. zakona.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.. dne 21. aprila 1936.
Por 7/36-8.
341.	1272'
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje Pleterska Ludvika, trgovca v Šmartnem v Rož. dpi., je končano.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
„ :	dne	21.-aprila 1936.
Por 16/35—40
342.	1274
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva: Vahčič Joško, posestnik in trg. v Vidmu ob Savi st. 31.
Zbog rekurza dolžnika je apelacijsko sodišče v Ljubljani dne 27. marca 1936, II Pl 59/36—1, izdalo sledečo rešitev:
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil dolžnik Vahčič Joško s svojimi upniki na poravnalnem naroku dne 2. 12. 1935, po kateri plača dolžnik prvenstveno prednostne terjatve in zahtevke, v katere poravnava v smislu §§ 29., 30. in 47. zpr.; he pošega, dočim plača ostale terjatve s 55% no kvoto v 16 mesečnih obrokih, katerih prvi zapade v 60 dneh po potrditvi poravnave, ter privoli dolžnik, da se za 55% no kvoto znižanih terjatev istočasno vknjiži zastavna pravica na njegovem 'zemljišču vi. št. 22 in 19 k. o. Videm, vi. št. 264 k. o. Stara vas-Videm in vi. št. 649 k. o. Leskovec, iz-vzemši Robinu Juriju in Kuralt Mariji odprodano parcelo št. 491-/1, travnik, in 491/4, vrt. .
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 6- aprila 1936.
Por. 14/35—17.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Mag. št. 26.719/36.	1310
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje drugo javno zmanjševalno olert-no licitacijo v skrajšanem roku za spodaj navedena dela in dobave v novi bežigrajski šoli:
1. ključavničarska dela,
2. dobavo in polaganje linoleja,
3. dobavo in polaganje parketnih deščic,
4. slikarska dela.
Kompletni razpisni pripomočki • se. dobe od 29. aprila 1936 dalje med uradnimi urami, v vložišču mestnega gradbenega “urada, Nabrežje 20. sept. štev. 2/11. nad., proti povračilu nabavnih stroškov.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v omenjenem uradu do -dne 7. maja' 1936 do -9; ure dopoldne,' kjer se takoj nato vrši komisijsko odpiranje. vioženih.. ponudb.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
,	. dne 25v»pr*la 1936.
-- -Predsednik:
Dr. Juro Adlešii I. r.
Narodna banka 1311 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. aprila 1936.
Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . .1.507,254.377-52 (-j- 886.443-38)
Devize, ki niso v podlogi 317,504.757-— (-}- 5,356.388"59) Kovani novec 423,194.77iS-50'(4-30,622.638--) Posojila . . , 1.611,408.420-50 (+ 1,489.477-54)
Vrednostni
...	48,656.341"95
Prejšnji
predjemi
državi . , . 1.672,506.347-18 (-f-	445.520.74)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni	600,000.000"—
Vrednosti re-
zervn. fonda	114,434.94098
Vrednosti oštalih fondov 	22,675.370-35
Nepremičnine ........... 159,130.807-79	(+	277.515-54)
Razna aktiva	531.337.606-84 (-	2,578.338'13)
7.008.103.749-61
Pasiva.	Dinarjev .
Kapital . . .	180,000.000-—
Rezervni
fond  134,340.364-24
Ostali fondi .	28,371.717-09
Novčanice v
obtoku . . .4.728,511.350--(-83,447.230--) Obveze na
pokaz 1.681,402.8l6-65(+118,635.504-82)
Obveze z rokom ........ 75,200.000-- (-	400.000--)
Razua pasiva 180,277.501-63 (+ 1,711.370-84)
7.008.103.749-61
Obtok in obveze . . . .6.409,914.166*65 Celotno kritje .... 30-21 °/o Kritje v zlatu .... 29'14°/o Obrestna mera:
po eskomptu ....••■>•> b% po zastavah:	'
na zlato in varaiite	5%
na vrednostne papirje	6%
T. No: 629/67-1936.	1173—3—3
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje po nalogih kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V. No. 74/10 —40 z dne 6. aprila 1936 prve javne ustne zmanjševalnc licitacije za redno dobavo gramoza za vse državne ceste svojega področja v budžetskem letu 1936./87.
Licitacije se bodo vršile po sledečem razporedu:
I.	Dne 22. maja 1936 s pričetkom ob
9.	uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 52:
a)	za državno cešto št. 50:
1.	od km 110-000 do km 124-000 za dobavo 800 m3 jesenskega tolčenca za proračunski znesek din 72.000-—, kav-' cija znaša din 8.000-—;
2. od km 110-000 do km 124-000 za dobavo 320 m3 pomladanskega toičenca za proračunski znesek din 31.500-—> kavcija znaša din 3.2001—;
3. od km 124-000 do km 129-500 za dobavo 515 m3 jesenskega prpdca za proračunski znesek din 30.900-—, kavcija znaša din 3.100-—;
4. od km 124-000 do km 129-500 za dobavo 350 m3 pomladanskega prodca za proračunski znesek din 24.500-—, kavcija znaša din 2.500'—;.
5. od km ,129-500 do km 136:000 'za dobavd 700 m3 jesenskega prodca/ za proračunski znesek din 35.000-—, kavcija znaša din 3.500--;	'
6. od km 129-500 do km 136-000 za dobavo 500 m3 pomladanskega prodca za proračunski znesek din 30.000	, kavcija znaša din 3.000-—;
7. od	km	188-000 do km	141-750	za
dobavo	350	m3 jesenskega	prodca	za
proračunski znesek din 21.000-—, kavcija znaša din 2.100-—;
8. od km 138-000 do km 141-750 za' dobavo 250 m3 pomladanskega prodca za proračunski znesek din 17.500-—, kavcija znaša din 1.800-—;;
9. od	km	141-750 do km	154-179	za/
dobavo	650	m* jesenskega	prodca	za
proračunski znesek din' 52.000*—, kavcija znaša din 5.200-—;	..
10. od km 141-750 do km. 154-179 za dobavo 500 m3 pomladanskega prodca za proračunski znesek din 45.000	> kavcija znaša din 4.500-—;'
b)	za državno cesto št. 17:
11. od km 0-000 do km 7-000 za dobavo 440 m3 jesenskega prodca za proračunski znesek din 17.160"—, kavcija znaša din 1.800-—;
12. od km 0-000 do km -7-000 za do-’
bavo-280 m3 pomladanskega prodca za proračunski znesek din 13.720-—, kavcija znaša din 1.400—;
13. od km 7-000 do km 11-000 za do-, bavo 320 m3 jesenskega prodca za proračunski znesek din 12.480’-!-, kavcija znaša din 1.300—;	u
14. od km 7-000 do km 11-000 za dobavo 180 m3 pomladanskega prodca- za; proračunski znesek din 8.820-—, kavcija znaša din 900-—.
II.	Dne 23. maja 1936 s pričetkom ob
9.	uri v pisarni sreskega cestnega odbora v Ptuju za državno cesto štev. 17:
1. od km 11-000 do km 18-000 za dobavo 500 m3 jesenskega prodca za proračunski znesek din 20.000-—, kavcija znaša din 2.000—;
2. od km 11-000 do km 18-000 za dobavo 200 m3 pomladanskega prodca za proračunski znesek din 10.000—;, kavcija znaša din 1.000-—;	iV
3. od km 18-000 do km,23-600 za dobavo 460 m3 jesenskega prodca za proračunski znesek din 18.400-—, kavcija znaša din 1.900-—;	,	v	i
4. od km 18-000 do km 23-600 za dobavo 180 m3 pomladanskega prodca za proračunski znesek din 7.560-—, kavcija jiiaša din 800-—;
5. od km 24-800 do km 31-000 za dobavo 380 ms jesenskega prodca za proračunski znesek din 15.200—, kavcija znaša din 1.600—;
6. od km 24-800 do km 31-000 za dobavo 150 ms pomladanskega prodca za proračunski znesek din 6.000—, kavcija znaša din 600-—;
7. od km 31-000 do km 38-000 za dobavo 360 m3 jesenskega prodca za proračunski znesek din 14.400-—, kavcija znaša din 1.500-—;
8. od km 31-000 do km 38-000 za dobavo 150 m3 pomladanskega prodca za proračunski znesek din 6.000—, kavcija znaša din 600—.
III. Dne 25. maja 1936 s pričetkom ob
9.	uri r pisarni mestne občine Ormož
za državno cesto št. 17:
1. od km 38-000 do km 43-000 za dobavo 220 m3 jesenskega prodca za proračunski znesek din 10.780-—, kavcija Znaša din 1.100—;
2. od km 38-000 do km 43-000 za dobavo 100 m3 pomladanskega prodca za proračunski znesek din 6.200-—, kavcija znaša din 700-—;
3. od km 43-000 do km 52-000 za dobavo 400 m3 jesenskega prodca za proračunski znesek din 21.600-—, kavcija znaša din 2.200-—;
4. od km 43-000 do km 52-000 za dobavo 140 m3 pomladanskega prodca za proračunski znesek din 8.820—, kavcija znaša din 900-—;
5. od km 52-000 do km 60-350 za dobavo 400 m3 jesenskega prodca za proračunski znesek din 16.000’—, kavcija znaša din 1.600—;
6. od km 52-000 do km 60-350 za dobavo 150 m3 pomladanskega prodca za proračunski znesek din 7.200-—, kavcija znaša din 800-—.
IV. Dne 26. maja 1936 s pričetkom ob
11.	uri v pisarni sreskega načelstva v Dolnji Lendavi za državno cesto št. 47:
1. od km 93-931 do km 98-000 za dobavo 220 m3 jesenskega prodca za proračunski znesek din 7.315-—, kavcija znaša din 800-—;
2. od km 98-000 do km 103-929 za dobavo 90 m3 jesenskega tolčenca za proračunski znesek din 13.500-—, kavcija znaša din 1.400-—;
3. od km 93-931 do km 103-929 za dobavo 110 m3 pomladanskega prodca za proračunski znesek din 4.647-50, kavcija znaša din 500-—.
Proračuni, splošni in posebni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg, soba št. 52.
Kavcije ee polagajo pri onih davčnih Upravah, kjer se bodo vršile licitacije za dotične proge, najpozneje do pričetka licitacije.
Vse dobave jesenskega tolčenca in prodca morajo biti dovršene do 30. septembra 1936, vse dobave pomladanskega tolčenca in prodca pa do 31. decembra 1936.
Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 14. aprila 1936.
Tehn. No. 1298/1-1936.
Razglas
1286
o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste v območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Ljubljani.
V smislu odloka kraljevske banske uprave v Ljubljani V. No. 1934/1 z dne
6.	februarja 1936 razpisuje tehnični razdelek v Ljubljani na podlagi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih izpre-memb oziroma dopolnitev, objavljenih
v »Službenih novinah< z dne 16. februarja 1922 in pravilnika, natisnjenega v »Službenih novinalK z dne 25. novembra 1921, prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na naslednjih progah, državnih cest:
A. Državna cesta št. 2.
Od km do km	m3	Gramoznik	Proračunski znesek
577'0 — 582'5	270	Kušarje	13.600'—
582'5 — 586'0	241	Griže	12.150'—
586 0 — 592'5	310	Draga	15.500'—
592'5 — 598'0	201	Peščenjek	11.256'—
598'0 — 603'5	290	Grosuplje	14.500*—
603'5 — 614'0	520	Pijava gorica	39.000'—
614'0 — 618'304	376	Podutik	31.960'—
620'5 — 625'0	490	Podutik	34.860'—
625'0 — 634'0	1050	Preska	75.450'—
B. Državna cesta št. 49.
Od km do km	m3	Gramoznik	Proračunski znesek
0'0 — 5'0	534	Podutik	47.526'-
5'0 — 16'0	900	Verd, Šinkovec	66.600'—
16'0 — 22'0	350	Verd, Šinkovec	23.350'—
22'0 — 29'0	280	Raskovec, Verd	16.440'—
29'0 - 34'0	460	Žgavec	27.600'—
34'0 - 44'4	681	Garčarevski vrh	40.860'—
Od km do km	m3
0'966— 7‘0	820
70 — 110	520
11'0 — 16'0	510
16'0 — 23'0	640
23.0 — 28'0	360
280 — 330	360
33'0 — 38'0	360
Od km do km	m3
00 — 9'0	468
9'0 — 17'0	328
17'0 — 26'0	390
260 — 37'0	666
370 — 43'0	900
43'0 — 50'0	370
50'0 — 57'0	850
57'0 — 64'0	460
64'0 — 73'0	400
73'0 — 82'548	385
C. Državna cesta št. 50.
Gramoznik Kamniška Bistrica (porfir) Trzin
Kamniška Bistrica (porfir)
Podpeč, Rebro
Rebro
Zadraga
Zavrh
Proračunski znesek 95.120'— 37.960'— 54.060'— 25.600'— 12.600'— 16.200'— 13.680'-
Državna cesta št. 52.
Gramoznik Pijava gorica Podgora Retje
Žlebič, Breg Dolenja vas Gorenje Lužine Kočevje Štalcerski hrib Kaptol Krkovo
Proračunski znesek 28.080'-19.680'-22.815'— 38.961'— 49.500'-20.350'— 47.675'— 26.910'— 22.300'-21.175'—
Licitacija se bo vršila:
a) za progo drž. ceste št. 2: km 598'0 do 634 0 ter
b) za progo drž. ceste št. 49: km 0'0 do 22 0
dne 29. maja 1936 v pisarni tehničnega razdelka;
c) za progo drž. ceste št. 50: km 0'966 do 38'0 ter
č) za progo drž. ceste št. 52: km 0'0 do 37'0
dne 30. maja 1936 v pisarni tehničnega razdelka;
i d) za progo 4r|. cegt$ št. 2: lup 577'0 I do 598'0
dne 2. junija 1936 v občinski pisarni v Višnji gori;
e) za progo drž. ceste št. 49: km 22 0 do 44'4
dne 3. junija 1936 v občinski pisarni v Dol. Logatcu;
f) za progo drž. ceste št. 52: km 37 0 do 82'548
dne 4. junija 1936 v občinski pisarni v Kočevju,
s pričetkom vsakikrat ob 9. uri dopoldne, izvzemši pod I) v Kočevju, kjer je pričetek licitacije ob pol enajstih dopoldne.
Dobava gramoza za jesensko posipanje se inora izvršiti brezpogojno <to 30. septembra 1936, dobava drobca za pomladansko posipanje pa do 31. decembra 1936.,
Pojasnila o dražbeuih in dobavnih pogojih dobijo interesenti v uradnih urah pri tehničnem razdelku Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
Vsak ponudnik mora podpisgli pri licitaciji izjavo, da so mu znani vsi dražbeni in dobavni pogoji in da nanje v celoti pristaja. Kavcija v višini 10% proračunske vsote se mora položiti pred licitacijo pri pristojnih davčnih upravah in je zadevno potrdilo vročiti predsedniku licitacijske komisije pred pričetkom licitacije. Kavcija more biti iz gotovine, iz državnih ali od države ga-rantiranih obveznic ali garancijskih pisem denarnih zavodov, izdanih v smislu čl. 86. zak. o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika o izvrševanju določil iz oddelka >B. Pogodbe in nabave«. Pred vložitvijo kavcije se mora ponudnik zglasiti v pisarni tehničnega razdelka, da se mu izroči nalog, za davčno upravo za prevzem kavcije.
Državna cestna uprava si pridržuje pravico,, oddati dobavo gramoza ne glede na višino ponudbenih vsot. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi.
Tehnični razdelek
pri sreskem načelstvu v Ljubljani, dne 24. aprila 1936.
H*
Št. 168.	1299
Razpis.
Občina Slivnica pri Celju, srez šmar-ski, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje (tajnika). Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom. Varščina: din 5000*—.
Pravilno kolkovane prošnje je vložili do konca meseca maja 1936. Mesečin prejemki din 600-—.
Občina Slivnica pri Celju, dne 26. aprila 1936.
*
Štev. R.U. 221/31-30.
Agrarna operacija: Sovič II. 1305
Razglas
o uveljavljenju skupnih ali menjalnih pravic do uživanja skupnih zemljišč.
V smislu razglasa komisije za agrar- j ne operacije v Ljubljani z dne 3. dec. 1931, štev. E. r. 2125/31, je glede skupnih zemljišč, vpisanih pod vi. štev. 52 k. o. Drave*!, sodni okraj Ptuj; uvedčho agrarno postopanje.'
Po odredbi komisije za agrarne ope- ] racije z dne 13. februarja 1936, štev.
15.	r. 2125/31, se na osnovi § 69. zak. z dne 26. maja 1909, Staj. dež. zak. štev. 44, pozivajo oaebe, ki sicer še j
niso soudeležene, pa si iz kakršnegakoli pravnega naslova laste skupne ali menjalne pravice do uživanja skupnih zemljišč, da svoj zahtevek, sklicujoč se na ta razglas, uveljavijo pri rednem sodišču v 90 dneh, ker bi ga drugače izgubile.
V Ljubljani, dne 24. ap rila 1936.
Komisar za agrarne operacije II: dr. Maršič s. r.
Štev. 1549/V-K.	1320
Razpis.
Ravnateljstvo mestnega vodovoda ljubljanskega razpisuje dobavo:
6.000	m Mannesmannovih cevi iu različnih litoželeznih fasonskih kosov.
Seznani in dobavni pogoji se dobijo v pisarni podpisanega ravnateljstva, Krekov trg 10/11.
Ravnateljstvo mestnega vodovoda ljubljanskega, dne 27. aprila 1930.
❖
Brof: 17.836/1936.	1315-3-1
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranjc radnika održuče kod Okružnog ureda za osi-guranje radnika u Petrovgradu na dan
18.	maja 1936 u 11 sati prije podne
IV.	javim pismenu oiertalnu lieitaciju za izvedbu gradjevinskih i zailatskih radova za novogradnju ekspoziture petrovgradskog Okružnog ureda za osiguranjc radnika u Velikoj Kikindi.
Sve podloge za ovu licitaciju mogu interesenti dobiti kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrovgradu za vreme raspisa i to: uslove i predračune za sveukupne radove uz cenu od Din 100'—, uslove i predračune za pojedine skupine radova uz cenu od Din 20'—, načrte uz cenu od Din 25'—. Središnji ured za osiguranjc raduika . u Zagrebu, dne 25. aprila 1936.
Razne objave
1313
^Vabilo
na
enajsti redni občni zbor,
ki ga bo imela
A. Westen d. d. v Celju
dne 20. maja 1936 ob 10. uri dopoldne v Celju-Gaberje, v pisarni družbe. Dnevni red:
1. Poročilo in predlogi upravnega sveta ter njih odobritev.
‘2. Odobritev računskega zaključka.
3. Poročilo računskih preglednikov.
4. Razpolaganje s čistim dobičkom.
5. Volitev računskih preglednikov za 1. 1936. glasom § 25. družbenih pravih
6. Slučajnosti.
Po § 17. daje posest 25 delnic na občnem zboru pravico do enega glasit-Delničarji glasujejo na občnem zboru osebno ali pa po pooblaščencu, ako-prav slednji niso delničarji. Ti se morajo s posebnim poverilom izkazati. Pravne osebe in varovanci vršijo pravico glasovanja po zakonitih zastopnikih.	,	-	,
Da more izvršiti glasovalno pravipo, mora delničar najmanj 6 dni pred občnim zborom založiti svoje delnice z nezapadlimi kuponi vred pri tovarniški blagajni družbe v Celju-Gaberje.
Upravni svet.
Ponatis se ne honorira!
*	'o
1298-T-3—3
Poziv upnikom.
Upniki Nabavne zadruge »Poroka« v Mariboru reg. zadruge z omejeno zavezo v likvidaciji se pozivajo, da priglasijo svoje terjatve v roku do 15. junija 1936 pri likvidatorjih zadruge.
Likvidatorji dosedanji člani načelstva:
Karner Hinko, krojač; .lan Ignac, urar; Korošec Franjo, mižat, vsi v Mariboru.
Maribor, dne 6. aprila 1936.
Nabavna zadruga Poroka«, registrirana zadruga z omejeno zavezo v .Mariboru.
*
1316
Objava.
Izgubil sem Dijaško knjižico, ifdano za šolsko leto 1935./36., ter jo proglašam za neveljavno.
Alič Fran s. r. dijak lli.-a razreda državne realne gimnazije v Ptuju.
*
1296
Objava.
Izgubil spm izpričevalo obrtno-nada-ljevalne šole v Ljubljani za 1. 1925./26., glaseče se na ime Avgust Kregar, rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za ne* veljavnov
Kregar Avgust s. r.
Objava.
Izgubil sem saobraCajno knjižico št. 18, izdand od šreškega načelstva v'Kočevju-Proglašam jo za neveljavno.
Putre Ivan, Zajčje polje 3, občina Mozelj.
*
1300
Objava.
Izgubil se je obrtni list, izdan dn®
15.	junija 1930, št. 4875/1, za izvrševanje obrta vrtnarstva v Sp. Gorja*1 št. 32 na ime Repe Viljem.
Proglašam ga za neveljavnega.
Kepe Viljem s. r.
...............................      "	■	    •	*..........-	1	i'
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska iu zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mikalek v Ljubljani,