UREDNIŠKA KRAMLJANJA
Informativni cilj Dogovorov
Kakor smo ze dostikrat poudarili, mora biti občin-sko glasilo javna tribuna delavskega razreda, samo-uprave, občanov. Zbirati in objavljati mora mne-nja, poglede, predloge, po-bude Ijudi.
Toda hkrati mora obča-ne obveščati o pottiičnogo-spodarsko-kulturnih doga-janjih v občini, v organi-zacijah združenega dela, v krajevnih iu interesnih skupnostih, v družbenopo-Utičnih organizacijah, v občinskih skupščinskih te-lesih, skratka, v vseh aso-ciadjah samouprave in z&ruženega dela. Tu ne gre za dnevno novičarsko', arrtpak za okvirno infor-miranje, za stvari, ki so dolgoročnega in občinsko strateškega pomena. Ko poročamo o delu forumav, moramo torej gradivo od-birati tako, da bomo vse-binsko jedrnati in tehtni, precej manj pomembne pa so za nas protokolarne za-deve. ki jih morajo prina-šati in obravnavati dnev-viki. Spet je -treba pazljivo odbirati, kaj in kako piše-mo, kadar se apušdamo prek svoje ozemeljške me-je v medobčinski, mestni, republiški in državni pro-stor. Da se moramo spu-ščati, je jasno, $aj nismo eehovsko zaplankana sre-nja, marveč sestavni del skupnosti, v kateri imamo dolžnosti in pravice. Ven-dar ko obravnavamo iz-venobčinsko snov, ta snov ne sme biti bres zveze z našo problematiko. Zlasti nam kaže uvažati od so-sedov pohvalne xn korist-ne pobude ter najti spričo teh pobud pogum za sa-mokritične misli. Skopi pa moramo biti v obratni smeri,   namreč   da   bi   se
opajali s samohvalo na ra-čun kritike drugih. Z vso temeljitostjo se moramo zavzemati predvsem za skupne akcije, ki so širo kega družbenega pomena tn pri katerih m nas ni odločilna samo korist naše občihe, marveč korist me-sta Ljubljane, republike in države.
Največ prostora bomo odmerjali občinskemu sa-¦moupravnemu sistemu in razvoju zdruzenega dela. Kako se samouprava kon-stituira, kako se organizi-ra, dogovafja in sporazu-meva in predvsem, kako iunkdonira, to pomeni, kakšen vpliv razvija na družbeno življenje. Pisati moramo o delu in načrtih centralnih občinskih orga-nov, o delu delegatov in delegacij na vseh ravneh, o sistemskih in delovnih razmr.rah v organizacijah sdruženega dela, tako v temeljnih kot v sestavlje-nih, o dosežkih in proble-mih krajevnih in interes-nih skupnostih. Pisati mo-ramo zlasti o konkretnem vplivanju: kako, na pri-mer, vpliva zavestnejše od-ločanje v TOZD na poslo-vanje tovarn. Kako fe po-gnal atvari naprej pristen stik tn nevrekinjen dogo-vor delegatov z baso. In obratno, pisati nam kaSe tudi o primerih, ko dele-gati ne Tiajdejo pravega stika z delavei, pa zatega-delj ne morejo posredova-ti njihovih pobud. Misli-mo, da bome ob takih primerih lahko ugotavljali, da prav tiste organizacije zdruzenega dela in skup-nosti, v katerih stika ni, tudi y gospodarskem in stabUizaciiskem pogledu ne napredujejo.
Z. K.