! nr m ' a N $ ¡K /. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 15, DECEMBRA 1961 * POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI jr LETO X. — ŠTEV. 51 V OSPREDJU RAZPRAVE Z II. PLENUMA SZDL SLOVENIJE Dan Jugoslovanske ljudske armade bo praznik vseli nas. Že zdaj se povsod pripravljajo, da bo čini lepši, čimbolj slovesen, hkrati pa prisrčen in neposreden. Po vsem koprskem okraju številni delovni kolektivi sprejemajo v goste pripadnike JLA, delovni ljudje in zlasti mladina pa obiskujejo vojake v njihovih domovanjih. Med seboj izmenjujejo življenjske izkušnje in navezujejo še prisrčnejše vezi, ki naj v takšni obliki ostanejo itudi vnaprej. l'a saj sta tudi res eno: armada in ljudstvo, ljudstvo in armada — nikjer ni :vi in mi ali mi in vi. Na sliki: da bi lahko sledili razvoju svoje domovine in dogodkom po svetu, pride prav tudi čas med odmorom pri delu in učenju, da žejno srce mladega borca vsrka spet nekaj novega Minuli-ponedeljek so se v veliki dvorani Ljudske skupščine LR Slovenije sestali člani Glavnega odbora SZDL Slovenije ter številni drugi delavci raznih področij družbenega življenja na II, plenarno sejo. Udeleženci tega pomembnega shoda so obravnavali predvsem široko področje dela SZDL v komuni, v ospredju pa je bila razprava o nadaljnjem razvijanju sistema delitve dohodka. Iz referata in iz razprave je bilo moč povzeti, da uveljavljanie načela dohodka po delu bistveno povečuje zanimanje občanov za aktivno sodelovanje pri urejanju osebnih in skupnih zadev v komuni, okraju, republiki in celo zvezi. Poglabljanje upravljanja občanov prek raznih organov samoupravljanja pa v slednji komunalni skupnosti poraja čedalje večjo potrebo po uveljavljanju Socialistične zveze. Razprava pa je nakazala tudi vrsto problemov v zvezi z delitvijo dohodka v raznih družbenih službah, kjer se kolektivi prav tako želijo kar najhitreje otresti administrativnih vezi. Vsklajeva-nje osebnih dohodkov v prosveti in ostalih družbenih službah pa bo treba postaviti v ospredje in jih prilagajati s premiki osebnih dohodkov v gospodarstvu ' Ob koncu razprave je spregovorila tudi predsednica GO SZDL Slovenije Vida Tomšičeva, ki je potrdila ugotovitve sogovornikov — namreč, da ljudje vsepovsod čutijo možnost in odgo- vornost za reševanje svojih problemov v okviru komun. Tako je po njenem prepričanju že dosežena takšna stopnja zainteresiranosti in aktivnosti občanov, da se je treba najodločneje boriti proti ostankom preživelih sistemov in proti vsem poskusom iz-podkopavanja novega gospodarskega sistema. Tovarišica Tomšičeva jc ob koncu dejala, da se morajo predvsem organizacije SZDL dosledno boriti za pravičnejšo delitev osebnih dohodkov, OBČINSKI ODBORNIKI IZ IIRPELJ SO OBISKALI PODJETJA V Koristni stiki na relaciji komuna—podjetje bodo brez dvoma prispevali k boljšemu razumevanju potreb in razvijanju medsebojnih odnosov KOPRSKO V ZNAMENJU PRAZNOVANJA JLA Dvajseti rojstni dan naše ljudske armade so delovni ljudje širom po domovini tesno povezali z zaključnimi proslavami obletnice vstaje. Pravzaprav izzveneva letošnje jubilejno leto prav v znamenju tega praznika, saj je že porajanje prvih partizanskih enot pomenilo za vse narode Jugoslavije začetek novega velikega obdobja. Tesna povezanost med čuvarji naše neodvisnosti in delovnimi ljudmi prihaja v celoti do izraza v teh prazničnih dneh tudi pri nas na Koprskem, saj prav ta košček naše domovine dolguje naši ljudski armadi zahvalo za njegovo dokončno priključitev k matični domovini. Prav zato imajo vse prireditve, ki že potekajo, ali pa so še na seznamu obsežnega programa, skupno obeležje: utrjevanje medsebojnih stikov lil medsebojno spoznavanje dela, življenja, uspehov in tudi problemov. Naj povemo najprej, da bo osrednja svečanost v počastitev Dneva JLA v Postojni, 22. decembra ob 17. uri, kjer se bodo na slavnostni akademiji zbrali razen zastopnikov JLA tudi vsi nosilci spomenice 1941 iz našega okraja, dalje predstavniki delovnih kolektivov in družbenega ter političnega življenja pri nas. Istega dne zvečer pa bo priredil predsednik OLO Koper Albin Dujc v Postojni slavnostno večerjo za najbolj zaslužne in ugledne predstavnike civilnega in vojaškega življenja v našem okraju, predvsem seveda za nosilce partizanske spomenice 1911, To pa bo le zaključna prireditev obeh velikih jubilejev — praznika armade in obletnice vstaje, kajti v vseh občinskih središčih, v vseh več- jih krajih in tudi v gospodarskih organizacijah in ustanovah že izvajajo obsežen program mitingov, predavanj, razstav, obiskov borcem itd. V postojnski občini bodo na primer organizirali mitinge v dneh od 11. do 20. decembra v Planini, Stu-denem. v Bukovju, Zagorju, Dolnji Košani in drugod. Kot organizatorji nastopajo postojnski garnizoni, razna društva in šolska mladina. Kazen tega so na vseh osnovnih šolah te občine razpisali nagradna tekmovanja — pismene naloge, od katerih bo 21 najboljših izdelkov nagrajenih. Tudi predavanja po šolah in razna športna srečanja sodijo v program teh prireditev. Dne 9. decembra so v Postojni pripravili pripadnikom JLA lep sprejem v Postojnski jami, v dneh 11., 12., 13. in 14. t. m. pa so dijaki postojnskih srednjih šol in osemletk obiskali bor- ce v vojašnicah. Pri medsebojnih obiskih velja omeniti še sprejem oficirjev iz i'osiojne m Pivko na OuLO Postojna ter vrsto obiskov borcev raznim gospodarskim organizacijam. V Kopru bo slavnostna akademija na večer praznika dneva JLA. Lep program bodo izvedli pripadniki JLA in člani postojnske Svobode. Okrajno mesto pa je počastilo TOjstni dan naše armade tudi s topografsko razstavo, ki je v koprskem Muzeju. Interne proslave imajo tudi v koprski občini v vseli večjih gospodarskih organizacijah, predavanja po šolah itd. Člani ZB in Z V VI obalnih občili pa bodo opravili več obiskov bolnikom vseh treh bolnišnic. V Izoli bodo imeli slavnostno akademijo 23. decembra, program pa bo izvajalo delavsko-prosvetno društvo (Nadaljevanje na 3. strani) Pretekli teden je bila v Ilrpeljah seja obeh zborov ljudskega odbora, na kateri so pregledali devetmesečne dosežke v realizaciji letošnjega ob-činskee-i družbenega plana. Na pobudo predsednika ObLO Antona Ovča-riča so se člani obeh zborov po seji odpeljali is posebnim avtobusom v vsa večja podjetja, da bi se seznanili s procesom proizvodnje in problematiko posameznih gospodarskih organizacij v občini. Obiskali so industrijska obrata TOS v Hrpeljah in »IPLAS« v Podgradu ter Hrušicl, novo opekarno v Jazerini pri Obrovu, obrat MEHANOTEHNIKE v Materiji ter si ogledali obnovitvena dela de-stilaoijskega in s- išiln/iškcga obrata portoroške ZAČi->i£:E »SUDEST» v Gradišču. Odbornike so spremljali predstavniki političnih organizacij. Predsednik Ovčarič je člane ljudskega odbora seznanjal z začetkom in razvojem posameznih gospodarskih organizacij, predstavniki podjetij pa so odgovarjali na vprašanja o tehnološkem poteku proizvodnje, o izvrševanju plana, organizaciji novega gospodarskega sitema, o investicijah, delovni disciplini, uveljavljanju samoupravnih načel,' finančnem stanju podjetja in podobno. S posebnim zanimanjem so občudovali grandiozni, sodobno opremljeni opelcarniški objekt v Jazerini, kjer so dani vsi pogoji za rentabilno eksploatacijo surovinskega terena in bo ta opekarna eden izmed najpomembnejših virov gradbenega mate- riala v koprskem okraju. Odborniki so se pohvalno izrazili o organizaciji dela v vseh podjetjih in po osebnem prepričanju dobili potrdilo realnosti suhoparnih številk, lci so jim bile predočene na seji v zvezi z realizacijo družbenega piana. Nadvse posrečena in koristna je bila zamisel take ekskurzije izvoljenih predstavnikov ljudstva, ki jim je na ta način omogočen življenjski stik z gospodarskimi organizmi, Itaterih delovanje mora spremljati, nadzorovali, pospeševati in tudi usmerjati prav ljudski odbor. na LONFERENCAK ŽENA PRED DVAJSETIMI LETI SO USTRELILI PINKA TOMAŽlCA IN NJEGOVE TOVARIŠE Šestdeset protifašističnih borcev na drugem tržaškem procesu že drugo leto je Evropa ječala pod fašistično strahovlado. Decembra 1941 je obtičal nemški vojni stroj pred Moskvo ln Leningradom, ko je na ozemlju bivše Jugoslavije razplam-tevala oborožena ljudska vstaja pod vodstvom komunistične partije. V fašističnih ječah v Trstu, Kopru, Rimu in drugod je čakalo veliko anti-fašistov na sodno obravnavo. Obtoženi so bili terorističnih akcij, širjenja propagande in priprav za oboro- NOVE SEJE OBEH ZBOROV ObLO PIRAN za skupno reševanje problemov obalnih občin V ponedeljek, 11. decembra, popoldne je imel občinski zbor Občinskega ljudskega odbora Piran svojo 47. sejo, zbor proizvajalcev pa 54. sejo,-oba pa sta se sestala še k 4-2. .Skupni seji obeh zborov. Na dnevnem redu je bila vrsta vprašanj, Med drugim je bila sprejeta odločba o prepustitvi pristanišča v Piranu in ladijskega pomola v Portorožu podjetju »Luka Koper«. Potrjena je bila pogodba -med občinskimi ljudskimi odbori treh obalnih mest glede skupne zavarovalnice za območje občin Koper, Izola in Piran. Prav tako je bilo sklenjeno, da je Občinski ljudski odbor Piran lahko soustanovitelj Zavoda za izmero in kataster zemljišč za območje treh obalnih občin. Na sejah so obravnavali tudi problematiko Rižanskega vodovoda in poročilo Vodne skupnosti Koper. Odobrenih je bilo več predlogov za nro-dajo nepremičnin družbene lastnine in še vrsta sklepov bolj lokalnega značaja, Na skupni seji obeh zborov so prišla na vrsto tudi razna imenovanja. Tako je bil za novega direktorja gostinskega podjetja »Hotel Metropol« imenovan Slavko Zupan iz Izole. Za ravnatelja Zavoda za gluho mladino v Portorožu je bil imenovan Janko Blažej iz Pirana, ženo vstajo, sabotaž in boja za str-moglavljanje fašističnega režima na ozemlju tako imenovane Julijske krajine. Zloglasna specialna fašistična policija OVRA je s adističnimi metodami vodila preiskavo o dejavnosti obtoženih antifašistov. Nad leto dni so se vrstila neskončna zaslišanja podnevi in ponoči. Nekatere obtožence so tako strahotno in rafinirano mučili, da so zblazneli ali pa podlegli mukam; tako Slavko Skamperle in študent Uršič. Po dvajsetletnem brezpravju in zatiranju so se znašli na skupni platformi boja proti fašizmu ljudje raznih svetovnih nazorov: komunisti, krščanski socialisti, liberalci in iskreni rodoljubi. Med njimi so bili intelektualci, delavci, kmetje, trgovci, študenti in dijaki — prežeti z neomajnim idealom, da bo doseglo zatirano primorsko ljudstvo nacionalno in socialno osvoboditev. Pred začetkom velikega tržaškega procesa so podvzele fašistične oblasti izredne ukrepe. Vse vojaštvo tržaškega garnizona, fašistična milica in drugi varnostni organi so bili v strogi pripravljenosti. Sam Mussolini je prevzel režijo tega »monstre« procesa, ki je presegal po svoji inscena-oiji vse dotedanje podobne fašistične podvige. Dne 2. decembra 1941. leta se je začela ob 9. uri sodna obravnava v palači porotnega sodišča v Trstu. Posebnemu sodišču je predsedoval konzul fašistične milice Tringali Casanova. Prvi dan procesa so pripeljali 00 vklenjenih obtožencev, naslednje dni pa so jih vodili pred sodišče prostih rok. Najprej je predsednik sodišča prebral seznam obtožencev. Med njimi so manjkali Mlekiiž, Santaleza in. Uršič, ki so ostali onemgli v celici zaradi prestanih muk. Pred sodiščem so se tri dni zapo- redoma vrstili pripadniki intelektualne skupine. Najmarkantnejša obtoženca sta bila med njimi študent Kaus iz Tolminske in prof. dr. Lavo Cermelj. Javni tožilec ju je besno sramotil z vsemi možnimi epiteti. Četrti dan so prišli na vrsto komunisti. Med njimi je bilo 12 prisotnih in 4 odsotni obtoženci. Predsednik sodišča je uvodoma dejal: »Sedaj začenjamo s Tomažičcvim procesom. Kaj so zasledovali komunisti, je zlasti razvidno iz njihovega strupenega glasila »Dela«, ki je pozivalo ljudstvo k sabotažam in odkritemu odporu!«. Z najnizkotnejšimi žalitvami je fašistični veljak Faslace napadel obtožence, ki so mu prezirljivo odgovarjali, ne da bi jili zbegal ton fašistične justice. Naposled so se pojavili pred sodiščem tako imenovani »teroristi«. S ponosno dvignjeno glavo je med njimi glavni obtoženec Ivančič ravnodušno poslušal hude obtožbe. Zaradi prestanega mučenja in izrednega poguma tolminskega upornika je vzbujal splošno občudovanje. Dne 14. decembra ob 12,35 uri so po 12 dneh razglasili razsodbo: devet obtožencev je bilo obsojenih na smrt, ostali pa na 973 let strogega zapora in odvzema vseh državljanskih pravic. V sodni dvorani so bili zbrani sami fašistični veljaki in posebni povabljenci, ki so ob tem trenutku malone podivjali in vsevprek vpili: »Na smrt! Živio Duče! Na smrt!«. Komunisti so jim odgovorili z dvignjeno stisnjeno pestjo. Cez noč so spremenili 4 smrtne ob-=^dbe na dosmrtno ječo. Na smrt ob-siijv- ,e: Pinka Tomažiča, Simona Kosa, Ivana Ivančiča, Ivana Vadnala in Viktorja Bobka pa so odvedli v posel) ni jetniški oddelek. Tomažič se je rodil 20. marca 1915 (Nadaljevanje na 3, strani) Po vseh občinskih središčih našega okraja so bile v kratkem času ustanovne Konference za družbeno aktivnost žena. Njihova skupna značilnost — slišati jo je bilo v referatih i.n v razpravi — je bila poudarjena prioriteta v reševanju številnih problemov ki so sicer družinski, terjajo pa družbeno skrb. To so tisti problemi, 'ki jih je zaostrilo vedno večje število zaposlenih žena (vsak tretji zaposleni je pri nas žena), kar je postal tudi najobičajnejši Dokaza-telj pri ocenjevanju potrebne družbene intervencije. Ta dva problema, poudarjena na. vseh konferencah kot najbolj ipereča, sta bila: VARSTVO OTROK in DRUŽBENA PREHRANA. Nič drugače ni bilo tudi v Kopru. Da -pa to niso samo naši, specifični problemi, nam že priča resolucija Ljudske skupščine, -ki se ji je zdelo potrebno, da opozori komune na ureditev otroškega varstva. Iv temu lahko -priključimo še tisti širok kompleks ustvarjenih pogojev za širšo družbeno skrb družini, kar je so-vpadlo z vsestranskim vrenjem v komuni in s časom velikih dogajanj v našem gospodarstvu. To je razgiban čas, ko se lomijo danes že zastareli odnosi do dela in proizvodnje, do razdelitve sredstev in formiranja raznih skladov in odrejanja prioritetnih naslovov na posetnici: 'kam, koliko, zakaj. In če bodo v ves ta živahni proces vključene naše žene kot proizvajavke in upravljavke in še kot nosivke tistih silnic, ki -bliskovito spreminjajo odnose v naših družinah, potem ne bomo več govorili samo o perečih problemih, ampak bomo lahko vnesli tudi bolj optimistični ton v svoje razprave in gradili svoja spoznanja s perspektivo reši-.tve. Konference za družbeno aktivnost žena koprske občine se je udeležilo lepo število tovarišic in, kar je še posebno razveseljivo, tovarišev, predstavnikov družbenih in političnih organizacij, sindikata, delovnih kolektivov in raznih organizacij. To dejstvo je še podčrtalo že tako značilno prelomnico spoznanja, da so to družbeni in ne ženski problemi in da je bil prav to tudi vzrok, da so ženske organizacije in društva prerasla v današnjo višjo obliko Konferenc. Uvodni referat .podpredsednika občinskega odbora SZDL Žarka Živca je po temeljiti analizi stanja izluščil prioritetna vprašanja, ki terjajo družbeno intervencijo. Tudi tovariš Živec je postavil na čelo vprašanja otroškega varstva in družbene prehrane. To so vprašanja, o katerih smo že toliko razpravljali in govorili in za katera žal moramo še vedno reči, da niso urejena. Konferenca si jih je ponovno zapisala na prapor in sredi neusmiljenega vsakodnevnega tempa smo se ponovno zavedeli, da je rešitev (Nadaljevanje na 8. strani) NA MLADINSKIH KONFERENCAH OBLIKUJEJO MLADI SVOJE DELOVNE PROGRAME S konference mladih članov Počitniške zveze LETNI OBRAČUN POČITNIŠKE ZVEZE V PIRANU V minulih dveh mesecih so bile v našem, okraju konference osnovnih organizacij Ljudske mladine, le dni pa zaključujejo z delom občinske letne konference, ki so letos presenetile z vsebinsko bogatimi razpravami mladih. Ozka, čestokrat osebna problematika posameznikov, ki je v dosedanji praksi mladine domala povsod prevladovala, že odstopa mesto aktualnim družbenim nalogam, ki jih mladina sprejema za svoje vodilo v programih za naslednje obdobje. Nekaj misli o vsebini letošnjih mladinskih konferenc posreduje za naše bralce predsednik okraj- V nedeljo, 10. decembra 1961, je bila v. Piranu letna skupščina Počitniške zveze Piran. Predsednik občinskega odbora te zveze — profesor Ernest Kopriva — je v svojem poročilu povedal med drugim, da slavi zveza letos desetletnico svojega obstoja. Zrasla je iz družine ferijalcev na Pomorski srednji šoli. Danes šteje 15 družin in preko 320 članov. Posamezne družine so v teku leta opravile vrsto izletov, pohodov, potovanj in obiskov. Člani odbora ali posameznih družin so se udeležili raznih proslav širom po državi ob 20-letnici ljudske vstaje, Dve ekipi sta se udeležili tudi pohoda »Ob žici okupirane ¡Ljubljane«. V času od pretekle letne skupščine je bilo prirejenih tudi več seminarjev in razstav ter teden Počitniške zveze. Družina PSŠ je imela v okviru geografskega krožka vsako drugo sredo predavanja o raznih potovanjih. Ista družina je tudi letos organizirala v prostorih ribiške šole prenočišče za člane PZ. Prenočišče je imelo 20 ležišč. V dveh mesecih glavne sezone je tu našlo prenočišče 105 študentov iz raznih republik naše države in tudi šest iz inozemstva. Na skupščini glavnega odbora Počitniške zveze Slovenije letos aprila je bila organi- zacija PZ Piran proglašena za najboljšo v Sloveniji in je ¡prejela kot nagrado dva kompletno opremljena šotora četverca. Člani Počitniške zveze v Piranu pripravljajo tudi za prihodnje leto podoben, vendar še širši program dela. Med novostmi bodo družabni večeri, za katere so se odločili na podlagi ugotovitev v diskusiji na skupščini, ko so mnogi delegati ugotavljali, da se poznajo člani zveze v glavnem samo znotraj svojih družin, ni pa dobrega kontakta med družinami. Jule Odločna intervencija sil OZN v Katangi Sile OZN v Katangi so z vso razpoložljivo vojaško močjo odločno odgovorile na izzivalne in napadalne nastope žandarjev secesionista Combe ja. V zadnjih dneh je bil glavni cilj oddelkov OZN Elisabethvill, kjer so »modre čelade« že zasedle vse glavne komunikacije. Razen tega so reakcijska letala mednarodnih oddelkov OZN napadla z raketami in topovi več čombejevskih vojaških taborišč v Elisabethvillu in okolici, kjer je glavnina sovražnih čet. Vzporedno z letalstvom razvijajo aktivnost tudi ¡kopenske sile, ki so potisnile Combejeve vojake na manjše .prostore, kjer se bodo v naslednjih dneh odvijali odločilni spopadi za dokončno očiščenje tega predela, čeprav je pričakovati, da bodo predvsem evropski plačanci, ki vodijo vse vojaške operacije proti OZN, napeli vse sile, da bi onemogočili uspeh akcije OZN. Prekinjeni diplomatski odnosi med Albanijo in ZSSR Sovjetsko zunanje ministrstvo je objavilo sporočilo, v katerem potrjuje sklep o odpoklicu sovjetskega poslanika in vsega osebja poslaništva ter sovjetskega trgovinskega odposlanstva iz Tirane. Hkrati je SZ zahtevala, naj albanski poslanik z osebjem poslaništva v Moskvi zapusti sovjetsko ozemlje. V Moskvi tudi hudo obtožujejo albansko partijsko vodstvo, izredno poslabšanje odnosov med obema državama pa je razvidno iz sklepa albanske vlade, da Albanija po vzgledu Kitajske ne bo navzoča na zasedanju odbora za medsebojno gospodarsko pomoč v Varšavi. Odločna zahteva Indije po priključitvi Goe Indija je ponovno sprožila odločno in nepopustljivo zahtevo po popolni priključitvi Goe. V zvezi s tem bo poslala Indija spomenico Varnostnemu svetu, hkrati pa indijska vlada zavrača portugalski predlog, da bi na mejo med Indijo in to portugalsko posest poslali mednarodne opazovalce. Vendar se, kot vse kaže, Portugalska sploh ne zmeni za indijska prizadevanja in težnjo, da bi poravnali spor po mirni poti. Iz Goe pa ponovno prihajalo vesti o spopadih pripadnikov osvobodilnega gibanja s portugalskimi enotami, ki z orožjem čuvajo to ¡kolonialno posest v Indiji. Zadnji dnevi Adolfa Eichmanna V Jeruzalemu se je pred dnevi začel zaključni del procesa proti zloglasnemu vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu. Obrazložitvi ugotovitve o krivdi, kar bo trajalo več dni, prisostvujejo tudi številni tuji novinarji, 'ki bodo, kar svet upravičeno pričakuje, obvestili človeštvo o najstrožji kazni. poroča iz Obnovili bodo partizanski spomenik v Velikovcu V pismu z dne 24. novembra 1961 sporoča notranje ministrstvo, da je ministrski svet privolil v to, da bo na obnovljenem spomeniku v Velikovcu ostal dosedanji napis: «Padlim za svobodo proti fašizmu 1942—1945« nespremenjen in da je za vsako spremembo spomenika in napisa potrebno privoljenje vlade avstrijske zvezne republike. Hkrati s tem je ministrstvo dalo deželni vladi nalogo, da stori vse za obnovo tega spomenika. Do sovražnikov demokracije je treba biti strog in odločen O neonacistični nevarnosti ne 'kaže več izgubljati besed, ker takšna nevarnost obstoji in postaja tudi iz dneva v dan večja, Naposled so uvideli to tudi na uradnih mestih, kjer so v zadnjem času poudarili, da .je treba proti sovražnikom demokracije ukrepati strogo in z vso odločnostjo. " Koroški Slovenci smo že ničkoliko-krat opozarjali na nevarnost neonacizma in na škodljive posledice razpihovanja narodnostne mržnje. nega komiteja LMS France k e r n e 1. Ob nekaterih pozitivnih ugotovitvah okrog letošnjih mladinskih konferenc po aktivih in občinah naj posebej omenim oceno, da se je mladina odrekli) zgolj razpravam o ozki notranji problematiki, kajti že površna analiza je pokazala, da so bili pogledi mladih tokrat usmerjeni na družbeno dogajanje pri nas. Naj omenim samo nekaj aktivov tovarniške mladine — najbolj ¡pozitivne rezultate so pokazale konference v Mehanotehniki, v podjetju »Javor« v Pivki, v sežanskem obratu Iskre, pri Gradbeniku v Izoli itd. —, kjer so razpravljali predvsem o problematiki decentralizacije odnosov v samem podjetju, o življenjskih in delovnih pogojih mladih, o njihovem strokovnem in političnem izobraževanju ter udejstvovanju in podobno. -— Ali. pa velja podobna ocena tudi za šolsko in vaško mladino? Tega v celoti ne bi mogel trditi, vendar je tudi šolska mladina usmerila svoje razprave na probleme okrog novih pogojev dela v šolah — na vprašanja samouprave in samofinansiranja šolstva, velik interes mladine za aktualno problematiko na eni in dokaj dobro poznavanje novih smernic v šolstvu na drugi strani nesporno narekuje, da bo .potrebno v bodoče brez odlašanja vključevati šolsko mladino v večji meri v šolske organe samouprave. Tem .prej, ker gre v prvi vrsti za njihovo lastno problematiko, kot so ugotovili na večini konferenc šolskih aktivov. Ocenjevanje dela vaške mladine pa je treba nedvomno podre- diti nekaterim objektivnim težavam. ki so zavladale na našem podeželju po povečani fluktuaciji vaške .mladine v industrijo. Če ocenjujemo delo vaške mladini, ne bi mogli izluščiti iz njenega dela kdo ve kakšnih rezultatov globokega snovanja — seveda z nekaterimi izjemami, kjer je vaška mladina glavni pobornik za socializacijo podeželja: v Slavim. Kočah, v Dekanih, Škofijah in v večini večjih podeželskih krajev na Postojnskem. Toda domala povsod na podeželju se lahko mladina postavlja z lepimi delovnimi uspehi pri urejanju vrste komunalnih in podobnih objektov, V zadnjem razdobju pa postajajo tudi zbori volivcev tribuna za vaško mladino in prav po zaslugi tega družbenega organizma so mladi marsikje pospešili rešitev tega ali -na onega akutnega vaškega problema, To nesporno dokazuje, da je mladina na podeželju dovzetna in zainteresirana za naš družbeni razvoj ter si v čedalje večji meri prizadeva izboljšati pogoje za svoje delo in za svoja hotenja, (bb) PRIPADNIKI JLA V POSTOJNSKI JAMI V okviru bogatega programa prireditev v čast 20. obletnice ustanovitve JLA na Postojnskem so si pripadniki krajevne garni-zije v soboto dopoldne ¡brezplačno ogledali Postojnsko jamo. Ob tej priložnosti je bil v Jamski restavraciji tudi miting, na katerem je pripadnikom JLA govoril med drugimi tudi eden od preživelih udeležencev diverzantske akcije v jami kapetan Tušar. DELOVNE POGODBE TEKSTILCEV NE BODO OBNOVLJENE Vsedrža.vna pogajanja za obnovitev delovnih pogodb za tekstilne delavce so se zaključila 'brez rezultata in bo zato še nadalje tekla ostra sindikalna borba. Na Tržaškem sta sindikalni organizaciji tekstilcev sklicali skupni sestanek in sprejeli sklep o nadaljnji borbi. POČASTITEV SPOMINA TOMAŽICA IN TOVARIŠEV Ob 20. obletnici ustrelitve antifa-šistov Pinka Tomažiča, Simona Kosa, Ivana Ivančiča, Ivana Vadnjala in Vika Bobka bo v nedeljo, 17. decembra, ob 15. uri na openskem strelišču na pobudo posebnega odbora slovesna počastitev spomina padlih. Ta odbor sestavljajo člani Zveze .partiza- MLADINA V HRPELJAH JE ZBOROVALA Pretekli torek se je zbralo na redni letni konferenci občinske organizacije LMS v Hrpeljah 29 delegatov (od 32 vabljenih) iz 18 osnovnih organizacij, v katerih je vključenih okrog 360 članov. 14 osnovnih organizacij je v vaseh, 2 v podjetjih TOS in IPLAS. 2 .pa na osemletnih šolah. Po socialni strukturi pripada 84 članov kmečkemu sloju, 159 delavskemu, 32 je uslužbencev, 23 vajencev, 58 dijakov, 4 pa neopredeljenim stanovom, Iz poročil predsednika in sekretarja mladinskega komiteja izzveni ugotovitev, da organizacija in njene komisije v preteklem poslovnem letu niso mogle uresničiti vsega programa dela, ki so si ga mladinci zadali na lanski konferenci. Tega dejstva pa ni pripisovati toliko pomanjkanju pripravljenosti komiteja in članstva, kolikor pomanjkanju materialnih sredstev, ki v najrazličnejših oblikah ovirajo in celo onemogočajo uspešno delovanje organizirane mladine. Kljub skromnim materialnim pogojem .pa je mladinski komite v okviru ideološko vzgojnega dela organiziral na osemletnih šolah nekaj predavanj, za katera je bilo veli- ko zanimanja, kakor tudi za de-batne ure. Nadalje so mladinci sodelovali '.pri gradnji športnega igrišča v Hrpeljah (ki pa še vedno ni dograjeno!), pri čiščenju ruševin na pogorišču SUDEST v Gradišču, pri gradnji vodovoda v Zazidu in pri podobnih akcijah. Pomembno je, da je bilo vključenih med letom v organe samoupravljanja .precej mladih I i u d i, ki se uspešno udejstvuiejo, Mladina vztrajno spodbuja podjetja k organizaciji tečajev za pridobivanje strokovne .polkvalifikacije in kvalifikacije za mlade kadre, ki so v pretežni meri kmečkega stanu. Nič kaj razveseljiva ni bilanca kulturnoprosvetnega dela. Mladina je sicer sodelovala v raznih občasnih proslavah, športnih nastopih, štafetah in pohodih po partizanskih poteh, v Počitniški zvezi, vendar .pogreša sistematičnega, organiziranega izživljanja na področju športa in prosvetnega dela. Pomanjkanje ustreznih prostorov, rekvizitov pa tudi vodstvenega kadra se pojavlja vedno in vedno kot temeljna ovira. Tako zaželeni in potrebni izobraže-valno-zabavni klubi v vaseh ne morejo zaživeti, ker ni prostora, ni sredstev za nabavo televizij- skega sprejemnika in radijskega aparata, šaha, časopisov in revij, za ureditev knjižnice in podobno. Prosvetna dvorana v Pregarjah še vedno služi za skladišče 'kmetijski zadrugi, v Podgradu že tri leta rešujejo vprašanje dvorane, ki jo uporablja vojaški garnizon. V Golcu .pa imajo-na razpolago kar dve dvorani, nimajo pa ne odra ne radijskega in televizijskega sprejemnika. V sklepih za bodoče delo mladinske organizacije je v glavnem poudarjeno tisto, kar ni bilo opravljeno v preteklem letu. Splošna poživitev programskega delovanja mladinske organizacije naj bi v bodočem letu prispevala k boljšim in vidnejšim rezultatom, Končno so izvolili nov 13-članski komite, 3 člane revizijske komisije, za delegata na VII. republiškem mladinskem kongresu pa je bil določen Vinko Skrjanc. Konference so se udeležili tudi predsednik okrajnega komiteja LMS Franc Kernel, sekretar Emil Berce, predsednik ObLO Anton Ovčarič, sekretar Obč, komiteja ZK Viktor Ljubic in drugi. J. Z. nov Tržaškega ozemlja, ANPI, FIAP in ANPPIA ter združenja antifaši-stičnih političnih preganjancev Tržaškega ozemlja. Spomin Pinka Tomažiča in tovarišev so počastili tudi na zadnji seji tržaškega občinskega sveta. O njihovi junaški smrti in življenju je govorila svetovalka Marija Bernetič. Ob koncu je predlagala, naj bi eno izmed tržaških ulic posvetili Pinku Tomažiču. ZA UREDITEV CESTNEGA PROMETA MED ITALIJO IN FLRJ V Trstu so se zbrali predstavniki tržaške, goriške in videmske trgovinske zbornice ter člani italijanske uradne delegacije in odgovorni jugoslovanski predstavniki, da 'bi sporazumno uredili cestni .promet med obema sosednima državama. Razpravljali so predvsem o nekaterih vprašanjih avtobusnega in osebnega prometa. Na prihodnjem sestanku, ki bo v Sarajevu, pa bodo urejali vsa vprašanja, povezana z rednimi avtobusnimi progami in s tovornimi avtomobili, VSEDRZAVNA STAVKA ŠOLNIKOV Vsedržavna sindikalna organizacija je potrdila enotno stavko na osnovnih in srednjih šolah, ker oblasti še vedno nočejo pristati, da bi tudi za šolnike veljale iste pravice kot za ostale kategorije ostalih uslužbencev. Tudi sindikat slovenske šole je sklenil, da se slovenski šolniki pridružijo vsedržavni stavki, RRIPRAVE NA TRŽAŠKI VELESEJEM Prihodnji tržaški mednarodni vzorčni velesejem bo urejen podobno kot je bil lani in načeloma v istih paviljonih. Med najpomembnejšimi manifestacijami v okviru velesejma bo dan, posvečen lesu, ter konferenca o pohištvu. Do sedaj se je .prijavilo za .velesejem že 10 držav, med njimi tudi Jugoslavija. 0 & S g 3 Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170, Posamezen izvod 20 din. — Letna naročnina 800 din, za tujino 1600 dinarjev ali 3,5 am, dolarja. — Bančni račun 600-70-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk« KAKO BODO DELILI CISTI IN OSEBNI DOHODEK V PODJETJIH PIRANSKE OBČINE v nos n (i Boo Potrjeni pravilniki o delitvi čistega in osebnega dohodka v piranskih podjetjih »Splošna plovba«, Hotel »Central« in »Začimba« Zbor proizvajalcev ObLO Piran je v petek, 8. decembra, na svoji 53. seji obravnaval poročilo komisije za pregled pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi' osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah. Obravnavani so bili pravilniki »Splošne plovbe«, hotela »Central« in tovarne »Začimba«. V podjetju »Splošna plovba« so 29. septembra določili 22 ekonomskih enot, tako da je vsaka ladja samostojna ekonomska enota — prav tako pa tudi vsak sektor v upravi podjetja. Trenutno te enote- še niti nimajo vseh materialnih .pogojev, toda formirane so bile prav zato, da čimprej začno poslovati kot servisi, ki bodo preko internih obračunov zaračunavali svoje usluge ostalim enotam. Ekonomske enote nimajo predstavniških organov, temveč odloča na sejah celoten kolektiv. Tako so že sprejeli pravilnik o delitvi čistega dohodka. Ta predpostavlja hitrejše naraščanje sredstev za sklade, torej zagotavlja nadaljnja sredstva za razširjeno reprodukcijo. Pravilnik predvideva, da se sredstva čistega dohodka, ki bi nastal izključno zaradi ugodnega gibani" na pomorskem tržišču, ne pa kot rezultat prizadevanja kolektiva, razporedi doslej največji devizni dohodek V letošnji turistični sezoni smo imeli .doslej največji devizni dohodek od turizma. Po evidenci Narodne .banke je bil ta dohodek do 'konca septembra več kot 4 milijarde 347 milijonov deviznih dinarjev, kar je 37 "/o več kot v enakem obdobju preteklega leta. sodobne metode gradnje Koncentrirana in polmontažna gradnja že daje prve rezultate in odpira .perspektivo za hitrejšo ureditev stanovanjskega problema. Teh sodobnih metod gradnje stanovanj v Jugoslaviji so se po-služili zlasti v Novem Beogradu, v Grbavici, v Sarajevu, v Ivjub-ljanl in Reki. Prihranki, ki so jih imeli na gradbiščih z novim načinom, so se izkazali pri prihranjenem času dn denarju. finansiranje sezonskih in izrednih potreb gospodarstva Zvezni izvršni svet je sprejel odlok o finansiranju sezonskih in izrednih .potreb gospodarstva v letu 1961. Po tem odloku lahko odobrava Narodna banka ikredite poslovnim bankam za te potrebe tudi nad zneskom sredstev, Qci Jih predvideva zvezni družbeni plan za leto 1961. Vendar odobrena vsota ne sme biti višja od 50 milijard dinarjev. posvetovanje pekov in mlinskih tehnologov V Novem Sadu je bilo prvo posvetovanje pekov in mlinskih tehnologov Jugoslavije, na katerem je sodelovalo več kot 150 predstavnikov zainteresiranih gospodarskih organizacij in znanstvenih institucij. Na posvetovanju so prebrali 12 ireferatov, ki so bili v zvezi s proizvodnjo moke In kru-na, tehničnimi napravami lin s tehnološkimi postopki. domača kamena sol V tuzlanskem rudniku soli izjavljajo, da bo moč kupiti prihodnje leto na našom tržišču prve količine kamene soli, proizvedene v naši deželi. Ta sol je globoko v notranjosti zemlje. Da bi prišli do nje, so rudarji najprej zamrznili podzemne vode, .potem pa prevrtali ledene plošče. v sklade, Ker pa pravilnik upošteva tudi možnost depresije na tržišču, predvideva poseben izravnalni sklad, v katerega se odvajajo sredstva iz čistega dohodka toliko časa, da doseže višino osebnih dohodkov, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred zadnjo delitvijo čistega dohodka. Pravilnik o delitvi osebnega dohodka mora sprejeti vsaka ekonomska enota zase. Osnove za ugotavljanje osebnega dohodka so: poslovni uspeh dejavnosti kot celote, uspeh ekonomske enote, vrednost delovnega mesta v .procesu dela in osebni uspeh delavca pri delu, kakor tudi učinek delavca, merjen po količini in kvaliteti dela, prihranek na materialnih in drugih stroških itd. V gostinskem podjetju hotel »Central« v Portorožu imajo štiri ekonomske enote. Delitev čistega dohodka so določili v razmerju 70%> za osebne dohodke in 30% za sklade, medtem ko je to razmerje v povprečju Slovenije 76,9 nasproti 23,1 odstotka. Delavci v okviru ekonomskih enot so nagrajeni na podlagi doseženega prometa in določenih meril osebnega dohodka za vsako delovno mesto. Komisija za pregled pravilnikov je poudarila, da je delovni kolektiv »Centrala« pri izdelavi .pravilnika o delitvi čistega dohodka .upošteval princip dobrega gospodarjenja. V podjetju »Začimba« so pri sestavljanju pravilnikov o notranji delitvi spoznali, da je bila letošnja razdelitev podjetja na ekonomske enote premalo proučena in da je treba formirati nadaljnje proizvodne enote. Kolektiv je pri sestavljanju nravilnika o delitvi čistega dohodka upošteval dosedanjo postopno rast gospodarske moči podjetja in je za .perspektivo zagotovil še hitrejši tempo razvoja s tem, da je zagotovil sredstva, potrebna za razširjeno reprodukcijo, po drugi strani pa poskrbel, da se sredstva, namenjena za osebne dohodke, porazdele v skladu z uspehi gospodarjenja in prizadevnostjo vsakega posameznega člana kolektiva. Razmerje med osebnimi dohodki in sldadi znaša 78 proti 22 °/o. Pri tem pa pravilnik določa, da delavski svet lahko določi tudi višjo stopnjo za sklade, če smatra, da je doseženi čisti dohodek rezultat ugodnejših tržnih pogojev in ne .prizadevnost članov kolektiva, Tudi v tem podjetju so s pravilnikom določili formiranje nekakšnega izravnalnega sklada za .primer izpada proizvodnje oziroma prodaje. Zbor proizvajalcev je pravilnike vseh treh gospodarskih organizacij potrdil z manjšimi spremembami in dopolnitvami. Jule Lenassi PODJETJE »LUKA KOPER« SE ŠIRI TUDI NA PIRAN IN IZOLO Kljub obsežnim gradbenim delom se tovorni promet preko koprskega .pristanišča razvija hitreje, kot so zmogljivosti tega pristanišča, Zato je podjetje »Luka Koper« sklenilo posebne .pogodbe z občinskima ljudskima odboroma Izola in Piran, da sta mu prepustila v uporabo še tamkajšnja pristanišča oziroma operativno obalo, ObLO Piran je v ponedeljek, 11. decembra, na sejah obeh zborov sprejel posebno odločbo, s katero je prepustil morsko luko v Piranu in pomol v Portorožu »Luki Koper«. Pristanišče v Piranu bo uporabljano za ves jav- ni plovni promet, pomol v Portorožu pa izključno za potniški .promet. Podjetje »Luka Koper« mora skrbeti za zdrževanje in gradnjo operativnih obal, luko-branov in drugih objeli tov ter skrbeti za čiščenje in poglabljanje pristanišča. Samo pa sme izkoriščati, oziroma sme proti določeni tarifi prepuščati v uporabo operativno obalo, .prezimovališča itd. Tarifo za uporabo obale za ribiške in športne čolne pa bo podjetje »Luka Koper« lahko postavilo samo sporazumno z ObLO Piran. KMETIJSKA ZADRUGA V LUCIJI IZPOLNILA LETNI PLAN Porast lastne proizvodnje — Načrt za obnovo 18 ha vrtnarskih površin Kmetijska zadruga v Luciji nri Portorožu je edina kmetijska organizacija v piranski občini in ima za preobrazbo kmetijstva vsekakor odločilno vlogo na svojem področju. Zadnja leta je zadruga uspela z boljšo organizacijo dela in z modernimi proizvodnimi sredstvi močno povečati hektarske donose vrtnin. Zlasti velja to za paradižnik, kumarice, zeleno, papriko, cvetačo, fižol in ohrovt. Pri teh pridelkih se je razmerje obsega proizvodnje močno nagnilo v korist družbenega sektorja. Medtem ko so posamezni kmetovalci ugibali in zavračali pobude strokovnjakov, so na zadružnem posestvu marljivo delali. Z mehanizacijo in agrotehničnimi sredstvi ter z negovanjem kultur po strokovnih nasvetih so dosegli letos pridelek štirih vagonov kumaric na hektar. Za kraje na območju zadruge je to rekorden pridelek. Spričo takih uspehov in ker ljudje vidijo, da je po novem obdelana -zadružna zemlja boljša kot njihova, imajo danes večje zaupanje v zadrugo. 'Ze pretekli mesec je iucijska zadruga izpolnila letni plan realizacije in ga bo do konca leta z okrog 350 milijoni dinarjev presegla več kot za 30 odstotkov. Pri tem so imeli v zadrugi za 24 odstotkov 'večji količinski obseg blagovnega prometa, s katerim ustvarja zadruga le polovico svoje realizacije. Druga polovica pa odpade na lastno proizvodnjo in na usluge. 2e iz tega je moč sklepati, da so vsa prizadevanja v za- drugi usmerjena v prvi vrsti za dvig lastne proizvodnje. Ekonomska enota zadružnega posestva obdeluje za zdaj 140 ha površin. V načrtu za prihodnje leto pa imajo ureditev nadaljnjih 18 ha zanemarjenih površin za vrtnarstvo in rastlinjak. Izračunali so, da bodo to investicijo poplačali v desetih letih, čeprav jih bo to stalo skupno nad 67 milijonov dinarjev. Ko so v kolektivu zadruge za letošnji Dan republike prvič de- lili dohodek po uspehu dela ekonomskih enot, so ugotovili, da je z izgubo poslovala le ekonomska enota treh trgovin za preskrbo Pirana in Portoroža z zelenjavo na drobno. To pa zaradi itega, ker so trgovine po predpisih nedavno preuredili in morajo izposojena sredstva ustvariti in vrniti v petih letih. Toda navzlic temu je kolektiv zadruge na trdnih nogah in lahko vedro gleda v bodočnost. G. Baruca Mlade kri na poti v svobodo (Nadaljevanje s 1. strani) v Trstu in jc v svojem kratkem življenju prehodil trnovo pot revolucionarja in delavskega voditelja. Pretresljive so njegove poslednje besede, ki jih je zapisal v poslovilnem pismu: »Ljubil sem naš kras, morje, naravo, otroke, vse kar je bilo okrog mene. Mlad sem. V tej kratki življenjski dobi sem mnogo doživel in ravno zato dam svoje živ- sejmi gozdarstva, lovstva in ribištva Razen mednarodnega sejma kmetijstva, ki ga organizirajo redno vsako leto v Novem Sadu, bosta prihodnje leto v tem mestu še dve sejemski .prireditvi, in sicer sejem gozdarstva, lovstva in ribištva ter sejem sadjarstva in vinogradništva. Ta dva nova sejma naj bi omogočila gospodarskim organizacijam še močnejše in neposrednejše sodelovanje z domačimi in tujimi kupci. ljenje brez kakšnegakoli obžalovanja, kajti pred mano je žrtvovalo življenje mnogo tovarišev in tovarišic za. svobodo in sooializem. Ko boste živeli svobodno v naši svobodni domovini, spomnite se na nas vse in na vse, ki so ipred nami in ki bodo za nami žrtvovali svoje življenje za dokončno zmago delovnega ljudstva.« Ob zori dne 15. decembra 1941 je skupaj s štirimi tovariši omalinil pred puškinimi cevmi na openskem strelišču pri Trstu. V zadnjem življenjskem utrinku je z bojnim vzklikom naznanjal pot bližnji svobodi, ki bo terjala v NOB toliko žrtev za zmago vzvišenih narodnih in socialnih idealov. Soobsojenci s tržaškega procesa NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Prt pripravah novega družbenega gospodarskega plana za prihodnje leto naletimo na mnogo vprašanj, ki jih bo treba rešiti. Ne da bi hoteli z vrstnim redom, kakor bomo nekatera izmed njih nanizali, tudi poudariti njihov večji ali manjši pomen, se bomo dotaknili nekaterih izmed njih. Prispevek do izrednega dohodka naj bi zajel tisti del akumulacije, ki ni rezultat prizadevanj delovnih kolektivovAnalize so pokazale, da s takim izrednim prispevkom ni bilo pravilno rešeno vprašanje omenjene akumu- Razbiti avtomobili ta motorno dvigalo Ce se že ni moč povsem 'izogniti prometnih nesreč, v katerih često-krat obležijo razna motorna vozila nemočno na cestah, bi vsekakor morali imeti v Interesu vseh uporabnikov cest naši prometni organi na razpolago tudi samohodno dvigalo, Takšna motorna dvigala so marsikje drugod že postala sestavni del opreme reševalnih ekip, na Koprskem pa je odstranjevanje razbitih ali poškodovanih avtomobilov še vedno akuten problem. Niso redki primeri, da zapirajo razbita težja vozila prehod na najbolj prometnih cestah tudi po več ur, kar .povzroča znatno gospodarsko škodo transportnim podjetjem, poslovnim ljudem, turistom ipa nemalo nejevolje ln .težav zaradi izgube čestokrat dragocenega i asa. V Ilirski Bistrici sta se na primer zagozdila dva tovornjaka na mostu na glavni prometni žili in je !bil pre- hod čez most zaprt za ves promet skoraj deset ur. Preteklo soboto so stale na primer dolge kolone vozil celi dve url in pol v bližini Kopra pred razbitim vozilom, ki ga niso mogli, odstraniti s ceste. Takšnih primerov nI jnalo, vendar se .pripetijo tudi nesreče, ko leži hudo poškodovan voznik ipod razbitim avtomobilom in prisotni mu kljub vsem prizadevanjem ne morejo pomagati. Z nabaivo ustreznega, okrog 5-ton-skega motornega dvigala vsekakor ne bomo smeli odlašati tudi v našem okraju. Reševalna ekipa poklicne gasilske enote v Kopru bi nedvomno lahko 7. .motornim dvigalom prišla znatno prej na prizorišče nesreče, kot pa je to primer Lsedaj, ko so prometni organi kljub prizadevanju in svoji iznajdljivosti čestokrat tarča upravičeno nejevoljnih voznikov motornih vozil. b ladje. Mnenja so zato precej enotna, in sicer da naj bi se ta dohodek zajel na drugačne načine, kakor na primer z obrestmi ha osnovna sredstva, ki naj bi jih revalorizirali, o čemer je v zadnjem času tudi precej govora. Poleg tega naj bi ga zajeli s posamično obdavčitvijo in podobno. Drug problein je kreditiranje. Morda stopa to vprašanje na prvo mesto, ker se je letos izkazalo, da mnogo podjetij ni moglo v redu izvrševati svojih nalog, ker niso imela na razpolago dovolj obratnih sredstev. Že sedaj pa je znano, da bodo v prihodnjem letu v tem pogledu nastopile olajšave in da bo na razpolago več obratnih sredstev. Pri tem pa bo izvršena tudi korenita sprememba v zvezi z medsebojnimi terjatvami in dolgovi podjetij, kar — kakor je znano — zelo ovira splošen razvoj v gospodarstvu. Napovedani so že razni ukrepi, ki naj bi jih izvedli v bližnji prihodnosti za izbolišanje tega stanja. Med drugim je napovedano, da bo obvezno riobotanje medsebojnih terjatev in dolgov med gospodarskimi organizacijami, in sicer po stanju 31. decembra 1961. Pomembno trjrrašanje, ki smo ga nakazali, pa je revalorizacija osnovnih sredstev, ker sedanje knjigovodske vrednosti osn&vnih sredstev ne odgovarjajo več dejanski, to je tržni vrednosti ve- čine osnovnih sredstev. To pa zopet ovira ustvarjanje dovoljnih sredstev za njihovo obnovo in za opravila. V tem pogledu je napovedan poenostavljen postopek, ker to ne bi terjalo prevelikih stroškov in seveda tudi določen čas. Govora je tudi o spremembah stopenj prometnega davka, višine obresti od gospodarskih skladov in drugo. Vsi ti in podobni problemi v zvezi s spremembami, a samo nekaterimi, v zunanjetrgovinskem oziroma deviznem režimu — naj bi bistveno prispevali k izboljšanju gospodarskega sta-_ nja v prihodnjem letu, bolje v njegovem hitrejšem in boljšem razvoju. Pri tem ostanejo osnovna načela, na katerih sloni naše gospodarstvo, nespremenjena, ker so se izkazala kot dobra in so prav ta načela pripomogla k doslej nepričakovanim uspehom. Priprave za rešitev nakazanih vprašanj so v teku in vsi organi, ki delajo na novem družbenem načrtu, skrbno proučujejo dosedanje rezultate ter na podlagi njih sprejemajo ustrezne spremembe za prihodnje. Majhen. zastoj v nekaterih gos-podarskih vejah bo potrebno v prihodnjem letu čimprej nadomestiti s pospešeno dejavnostjo, kar bo možno z rešitvijo prej omenjenih vprašanj, oziroma z odstranitvijo nekaterih ovir. -žj- Rojstni dan armade (Nadaljevanje s 1. strani) Iz Izole. Ob tej priložnosti bodo razvili rezervni oficirji in podoficsirji svoj društveni prapor. Kot v vseh ostalih občinah bodo praznovali Dan JLA po vseh osnovnih šolah, v gospodarskih organizacijah in ustanovah. 22. decembra bo tudi predsednik ObLO Izola sprejel številne bivše borce in aktiviste, občani pa si bodo lahko v teh dneh ogledaili zanimivo razstavo »Vojni dnevi«. Podoben program izvajajo tudi v sežanski občini, kjer imajo po šolali predavanja že od 10. decembra dalje. 21. decembra bo na ObLO Sežana, sprejem za zastopnike obmejnega garnizena, komandant garnizona pa bo sprejel zastopnike civilnega življenja. Proslave .bodo še na večer pred praznikom v Lokvi, Dutovljali in v Štanjelu. Za praznovanji v ostalih občinah no zaostajajo tudi na Ilirskobistri-škem in na Hrpeljskem, kjer bo — v Ilirski Bistrici — svečana akademija 20. decembra, 22. decembra pa bo odpotovala tamkajšnja vojaška enota v g09te v Ljubljano. Okrog 600 mladincev in mladink iz vse občine bo obiskalo vojašnice, pripadniku vojske pa bodo vračali obiske kolektivom. Občani Hrpelj pa so se povezali z vojaškimi enotami reškega področja. Medsebojni obiski, obdaritve, predavanja In podobno so le del obsežnega programa prireditev tudi na Ilrpelj-skom. b rasa šef Čeprav je minilo že 16 let od časa, ko smo po zidovih in hišah pisali razne parole z daleč vidnimi črkami, da bi opozorili tujce na to, da želimo v Jugoslavijo itd., »Jcrase« taki napisi še vedno več naših hiš in zidov. Tisoči ljudi hodijo mimo ?ijih, a nikomur ne pade na pamet, da bi jih odstranili in ne bi prt tujcih več vzbujali čudne pozornosti, da na primer »Želimo Jugoslavijo!«, ko jo že davno imamo itd. In še nekaj, celo Stalin se še šopiri ponekod; tudi v neki ulici sredi Kopra. R. G. ?m u mm v našim krajih it p&b ljub® v naših krajec ^ m ubjekihi v naših krajih it pks ljudeh ¥ na mu kra s s« i Tudi v letošnjem letu je priredilo AMD v Izoli tečaj za šoferje amaterje. Po končanem teoretičnem delu so začeli s praktično vožnjo. Po Izoli je začela krožiti stara Balilla, ki je bolj trpežna kakor istrski osel. 2e dlje časa se je AMD Izola trudilo, da bi dobilo boljše vozilo. Nekega dne pa tehničnega .inštruktorja ni bilo na predavanje. Tri dni so tečajniki spraševali po tovarišu Kočevarju. V četrtek popoldne pa se je pripeljal s »fičkom«. Kombinat Delamaris je namreč po nizki ceni odstopil AMD Fiat 600, ki je bil pokvarjen. AMD ga je .popravilo in sedaj se v njem učijo bodoči šoferji amaterji. AMD v Izoli počasi in vztrajalo napreduje. Društvo ima že tisto, kar mu je v sedanjem napredku tehnike nujno potrebno: ima lepe prostore, mehanično delavnico s potrebnim orodjem, do- bro opremljeni kabinet in predavalnico ter dve vozili za praktično vožnjo. F, B. PREGLED KOLES IN MOTORJEV Posebna 'komisija je te dni izvršila tehnični pregled (koles, mopedov in motorjev v gospodarskih organizacijah in šolah tolminske občine. Večje število koles in -mopedov je komisija izločila iz prometa, ker niso ustrezali predpisom o cestni varnosti. Uporabniki bodo vozila lahko ponovno uporabljali, ko bodo odstranili napake. Pri tem pregledu se je izkazalo, da bi bilo potrebno večkrat organizirati takšno kontrolo, da bi lahko preprečili nesreče na cestah, Kffliffl Mlf •••tirpTntHHiuM •••»« mM»m iHtHM ••«>»» »•»• ■»»' SREČANJA MED PRIPADNIKI JLA IN PREBIVALSTVOM PO OKRAJU V okviru zaključnih proslav 20. obletnice jugoslovanske ljudske vstaje so vojaki in starešine vojnega odseka Novo mesto obiskali 27. novembra delovne kolektive Dane na Mirni, Tovarno šivalnih strojev Mirna ter kmetijske zadruge in sušilnice na Mirni. Pobudo Iza obisk so dali občinski odbor .SZDL v Trebnjem in našteti kolektivi. Vojaki in starešine so bili od delavcev in uslužbencev prisrčno sprejeti, Z zanimanjem so si ogledali proizvodne naprave in proizvodnjo, predstavniki kolektivov pa so jim povedali marsikaj zanimivega o svojem delu in o organizaciji proizvodnje. Ko je bil ogled opravljen, so delovni kolektivi povabili svoje goste — vojake in starešine JLA — na skupno kosilo in jih obdarili s praktičnimi darili. Vojaki in Starešine vojnega odseka Novo mesto se delovnim kolektivom na Mirni za priiazen sprejem najlepše zahvaljujejo. 7 MILIJARD DINARJEV ZA DRUŽBENI STANDARD Predvideni gospodarski razvoj v okraju zahteva 'tudi v prihodnjem obdobju povečana investicijska vlaganja. Za razdobje 1961—1065 so predvidena investicijska .vlaganja v osnovna sredstva za okrog 35 milijard dinarjev. Od tega za gospodarstvo 28 milijard, za družbeni standard pa 7 milijard dinarjev. ODPRTO PISMO Celjske turistične zveze Te dni je Celjska turistična zveza naslovila odprto pismo na vse okrajne in občinske sanitarne ter tržne inšpekcije ter jih prosila, da opravijo že letos vse preglede turističnih in gostinskih objektov in zaradi tega že zdaj izdajo odločbe za ureditev tistih reči, ki jih bodo našle pomanjkljive. Zakaj že zdaj? Kolektivi gostinskih in turističnih objektov imajo v zimskem obdobju največ časa za ureditev morebitnih pomanjkljivosti. Ce bi s temi rečmi začeli na pragu turistične sezone ali pa v njenem največjem teku, bi bilo vse skupaj prepozno. 670 NOČITEV V NOVEMBRU V postojnskih gostiščih so zabeležili v novembru nadaljnjih 566 nočitev domačih in 104 nočitve 'tujih gostov. S tem se je skupno število nočitev v enajstih mesecih povzpelo na 25.743, kolikor jih niso v Postojni zabeležili še nobeno .povojno leto. Zanimivo, je, da odpade od skupnega števila kar 16.980 nočitev na tujce in samo 8,763 na domače turiste. _ RAZPRAVA O PRAVILNIKIH Posebna komisna sveta za delo ObLO Postojna je doslej podrobno pregledala devet pravilnikov o delitvi čistega in isto število pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov gospodarskih organizacij postojnske občine. O poročilu komisije je v ponedeljek razpravljal svet za delo, v prihodnjih dneh pa bo o tem podrobno spregovoril še zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora, in če bo potrebno, posameznim gospodarskim organizacijam priporočil, naj osnove in merila delitve vskladijo s smernicami družbenega piana in veljavno gospodarsko politiko. RADIJSKI IN TV SPREJEMNIKI ZA BORCE Do tako obsežnih" izmen j av daril, kakor jih oodo ob letošnjem Dnevu JLA izmenjali občani naših oočin in garnizoni na Koprskem, doslej še nikoli ni prišlo. Dejansko gre za vrsto praktičnih kolektivnih daril večmilijonske vrednosti. Vsekakor se bodo pripadniki- JLA z največjim veseljem posluževali raznih klubskih oprem, vrste TV sprejemnikov in radijskih sprejemnikov ter kar 36 tranzistorjev — povečini daril kolektivov naši ljudski armadi. OGNJEMET OB BELEM DNEVU Marsikoga je začudil ali vsaj presenetil ognjemet, ki ga je lahko opazoval v krajših presledkih skoraj vse popoldne v ponedeljek, 11. decembra. Potrebovali so ga za snemanje nekaterih zunanjih prizorov novega bosansko-sloven-skega celovečernega filma, glasbene komedije »Vidiva se snet zvečer«. To so bili istočasno zadnji zunanji posnetki, ki jih je režiser František Ča.p potreboval za svoj novi film. Notranje posnetke so .prav tako že končali — večinoma v ateljejih »Filmservisa« v Piranu, nekaj pa tudi v ateljejih in pod kupolo Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Vodstvo filma želi, da bi .premiero pokazalo že za Silvestrovo, kar pa zaradi zamude, ki jo je pri snemanju povzročilo slabo vreme, najbrž ne bo mogoče, ¥ Lokvi so s! vsi zavihali rokafe Lokev ima 227 hiš, ki .pa so večinoma že stare in so nujno no-trebne popravila. Nekateri va-ščani so že začeli popravljati strehe. Tistim, ki imajo delovno silo, je lahko, kako pa naj popravijo svoje hiše na primer matere padlih borcev in vdove? Kdo ■naj jim pomaga? Takšna in podobna'vprašanja je na svoji seji ne dolgo tega obravnaval odbor ■SZDL. Ustanovili so razne sekcije in med njimi tudi sekcijo za komunalna dela. Takoj je začela z delom. Do sedaj je sodelovala že -pri popravilu treh hiš. Vse delo so opravili prostovoljno in vrednost tega dela že presega pol milijona dinarjev. Veliko za- RAZSTAVA TURISTIČNIH LEPAKOV V avli turističnega doma v Portorožu je že dalj časa razstavljeno 14 osnutkov, ki so jih razni avtorji poslali Turističnemu društvu Piran-Portorož na njegov razpis nagradnega natečaja za nov propagandni lepak tega našega turističnega centra. Med razstavljenimi plakati je razobešen tudi že tiskan lepak, katerega je upravni odbor društva izbral kot najprimernejšega med vsemi poslanimi osnutki. Tudi publika, ki si ogleduje risbe — največ med čakanjem pred začetkom vsakokratne kino .predstave — se v glavnem strinja, da je bil izbran najefektnejši plakat. Osnutki propagandnih lepakov ostanejo razstavljeni do nadaljnjega. Jule slug za aktivnost sekcije pa ima predvsem njen predsednik Andrej Mevlja. Pri tej sekciji sodelujejo tudi strokovnjaki, kot tesarji, zidarji itd. K. N. PRIPRAVE NA PROSLAVO DNEVA JLA NA HRPELJSKEM S proslavitvijo Dneva JLA bodo zaključene tudi proslave 20. obletnice ljudske vstaje. V hr-peljski občini -bodo v ta -namen priredili velike kulturne manifestacije, ki jih ob sodelovanju pripadnikov JLA organizira poseben odbor. V program .proslave je med drugim vključen še koncertni nastop vojaške godbe ter gledališka predstava reških igralcev v Podgradu. V okviru proslav so predvidena tudi štiri predavanja o razvoju, .pomenu in delu JLA. Predavali bodo oficirji na osnovnih šolah. Kolektivi v .podjetjih pripravljajo sprejem predstavnikov vojske ter obdarovanje članov vojaških enot. V Hrpeljah bodo prav tako koncert vojaške godbe, .predavanja ter kulturni nastopi, J. Ž. ZAČASNI SVET KOLEKTIVA ObLO POSTOJNA Po obsežnih pripravah in političnem delu je delovni kolektiv ObLO Postojna prejšnjo sredo izvolil -prvi začasni svet kolektiva. Po volitvah in razglasitvi rezultatov je sindikalna podružnica priredila družabni večer. Pridni Lokovci — člani sekcije za komunalna dela pri krajevnem odboru SZDL — pomagajo sovaščanom pri urejevanju domov KJE SO TRGOVSKE UZANCE? Že nekaj let kupujem premog pri podjetju »Bor« v Škocjanu pri Kopru, vendar moram reči, da sem imel pri tem še vedno kakšne težave. Ko sem na primer sredi poletja hotel izkoristiti čas, ko je regres za gospodinjski premog največji (zakaj si ne bi prihranil nekaj stotakovi, če je mogoče?), premoga niso imeli. Doslej se mi. še ni zgodilo, da bi bil premog dobil na dom, ne da bi se bil moral oglasiti pri podjetju vsaj tri- ali štirikrat. Letos me je razburilo to, da kupec — vsaj zame kot zasebnega kupca jc bilo tako — ob plačilu ne dobi nobenega potrdila o plačilu in da ?nora vnaprej pod,pisati dobavnico, čeprav mu bodo dostavili, po besedah uslužbenca v pisarni — premog v najbolj ugodnem primeru šele čez 10 dni. (Nimajo prevoza.) Skratka: človek plača, podpiše dobavo, kakor da je že izvršena, in gre praznih rok iz podjetja. Ne rečem, da bi podjetje kogarkoli hotelo ociganiti, vendar tak način poslovanja ni v skladu z običajnimi normami trgovskega poslovanja. Kaj pa bi že stalo podjetje, če bi. svoje poslovanje uredili tako. da bi bila ena kopija o plačilu še za kupca? — Če ima kdo lasten prevoz in odpelje premog takoj, je vse v redu. Saj pač nikomur ni do tega. di dobi račun samo zato, da pa ima. Premog gori v peči tudi brez računa. Če pa lastnecra prevnm nimaš, je zadeva vendarle nekoliko nerodna. Mar jo nemociore. da se prav moje — ali tvoje ali njeaovo — potrdilo v podjetju izaubi? S čim naj tedaj d.okažem. da sem res plačal in da premoaa še nisem dobil, čeprav sem dobavnico že podpisal? K—e. Koper, Jurčičeva 3 NEHAJMO PAfiTTT SLOVENSKE PRIIMKE! Ne vem., zakaj in ne vem, čemu se je pričelo vo naši Prhnorski kakor kuga širiti pačenje skoraj vseh tistih naših priimkov, ki so nastali iz čisto preprostih besed, katerih sicer v navadni rabi nihče ne izaovarja z napačnim naglasom. Nihče namreč ne reče, da je na nebu oblak, da je hišo zajel požar da je zid zaradil zidar, da je podkev skoval kovač, da je pijača gorjuva. da je zaprhal per-havec. da je na streho sedel no-lob, se iz grmovja oglasil jereb itd. Toda kakor kd^> aovori o ljudeh. so to sami Čblaki. Požarji, Zidarji. Kovači, Gorjupi, Perhav-ci. Golobi. Jerebi itd. Enako stlačeno naalašenje doživljajo vriimki Furlnn (Furlan 1, Novak /Nnimk). Kardelj (Kardelj), Grželj (Gfžol.j). Bandelj (Bandelj). Stroar (Stfgar). Tržan (Tfžan), Lesjak (T.esiak). Sedmak (Sedmak) Trčelj (Tfčeli), Pnlišak (Poljšak). Žvnančič ižuvančič) in nešteti d.ruai. Vse te in neštete drvae nriimke smo. ndkar so nastali, Slovenci naalašali na drugem zlonu in nikomur ni padlo na pamet, da bi jih povačil. Tako popačeni priimki zvenijo, kakor da jih izaovarjajo Madžari ali pa Nemci. Zato — nehajmo! R ŽRTVE NENAVADNE PREDRZNOSTI Tovariš urednik! Pred časom je postala neka tiranska družina žrtev nenavadne predrznosti in samovoljnosti. Njena krivda je bila v tem — če temu sploh lahko rečemo krivda — da je kanalizacija iz hiše. v kateri. stanujejo, speljana vod hišo Lojzeta Berceta. Ko je bila družina na. dovustu. ie Berce meni nič tebi nič zavrl kanalizacijo Ko so se vrnili domov, so člani družine kot vo vava.d.i uvornhlioli vodo in stranišče. Niso vedeli. da se vse to odteka vod hišo. Za to so zvedeli šele 27. novembra t. Z., ko jim. je Berce višal pismo. Preden se je Berce lotil sv\oje predrzne namere, je o tem obvestil pristojni organ na občini. To- da tam so vso stvar vzeli površno, namesto da bi takoj reagirali in mu preprečili, da bi svojo pret-njo tudi uresničil. Družina, ki je postala žrtev te samovoljnosti, ni lastnik hiše, v kateri stanuje. Če je bilo kaj narobe, bi se moral Berce vomeniti z lastnikom, ne pa s stanovalci. Da pa bi bila zadeva še bolj zamotana, stanuje Berce stalno v Trstu, kjer ima v predmestju tri-nadstropno hišo, ki jo v poletnih mesecih oddaja turistom. Hiša v Piranu mu je le nekakšen »počitniški dom«, kjer prebije le dva ali tri mesece na leto. V ostalih mesecih pa je hiša prazna kakor toliko hiš v. Piranu, čeravno se zdi stanovanjsko vprašanje v Piranu skoraj nerešljivo. Navsezadnje so odgovorni ljudje ugotovili, da je navravil Berce samovoljno in protipravno dejanje. Vendar, preden se bodo odgovorni ljudje usmilili in popravili kanalizacijo, bo prizadeta družina oropana pravice do osnovne osebne higiene. Ali je v naši socialistični domovtini moč tolerirati takšno predrznost in samovoljnost? Miloš Jovanovič KOPRSKA SEMENARNA PRIMER PREŽIVELE KRAMARIJE , V zadnjem času lahko večkrat beremo o potrebi po special'zaciji naših trgovin, kar marsikje tudi že uspešno uvajajo. Vendar bolj izrazitega kramarskega lokala, kakor je koprska semenarna, ki posluje v sestavi Mototehne (?), zIpiia ne bi našli v našem okraju. Zaradi sedanjega dokaj neurejenega stanja semenarske službe smo predvsem prizadeti Proizvajalci vrtnin, kajti semenarna oziroma trgovsko podjetje Mototeh-na nabavlja vsa semena iz notranjosti in na jvečkrat se zgodi, da izbor semenja ne ustreza klimatskim pogojem našega obalnega področja. Že dejstvo, da je vprašanje proizvodnje rane vrtnine pri nas iz leta v leto bolj pereče, nikakor ni v skladu s sedanjo ponudbo semenja. Zato se pridelovalci po vrtnin upravičeno sprašujemo. zakaj ne prevzame poslov sedanje semenarne to ali ono obalno kmetijsko posestvo, saj bi tako koprski kombinat in kmetijske zadruge Izola, Koper in Lucija morale biti zainteresirane za dober izbor semenja že zaradi sodelovanja oziroma odkupa naših vrtnarskih proizvodov. Končno pa so družbena sredstva tudi sama največji odjemalec semenja in — kolikor mi je znano — se posamezna posestva ali celo obrati oskrbujejo s semenjem več ali manj samostojno. Nastaja torej vprašanje dvotirnosti v preskrbi s semenjem, kar nedvomno veča tudi stroške nabave. Sicer pa še danes nismo dobili pojasnila, kako je prišlo do tega anemaličnega pojava, da je trgovsko podjetje z izrazitim predmetom poslovanja z industrijskim blagom (naziv podjetja dovolj zgovorno potrjuje mojo trditev) prevzelo prodajo predmetov povsem kmetijskega značaja. Smo tik pred obdobjem, ko bo vprašanje nabave semena zopet aktualno, zato smo pridelovalci vrtnin upravičeno zaskrbljeni, da se bodo tudi tokrat ponovile stare napake — v našo škodo in v škodo potrošnikov. Tone Molk. Piran Prejeli smo pismo mlade tova-rišice, hčerke v NOB padlih staršev, ki nam piše iz Gračišča o nemogočem položaju, v katerem se je znašla zaradi tega, ker nima stanovanja. Krivdo meče deloma tudi na Zvezo borcev (kateri odbor?), -vendar pa njenega prispevka ne moremo objaviti, ker je pismo podpisano samo z imenom Natalija, naslov pa ni priložen. Že večkrat smo poudarili, da anonimni prispevki načelno romajo v koš, zato izjemoma prosimo, da nam tovarišica Natalija pošlje svoj popolni naslov, da bi lahko prispevek objavili. Uredništvo KÖITUKA PROSVETA ^ CCOLTÜßA PROSVETA iz KULTURA PROSVETA ^r KULTURA PROSVETA ir C-CULTU1A PROSVETA iz KULTURA PR KOPRSKA MLADINA USTANOVILA SVOJO KULTURNO-UMETNlSKO SKUPINO Pretekli teden se je zbralo v mali gledališki dvorani v Kopru okrog 150 dijakov z vseh koprskih srednjih in obeh osnovnih šol na ustanovni občni zbor mladinske kulturno umetniške skupine. Pobudo za ustanovitev te skupine so dali mladinci sami, poudarili pa so jo še s svojim vsestranskim zanimanjem iza kulturno in prosvetno delo ter zabavno življenje. Kot so poročali dijaki s posameznih srednjih šol, imajo že zdaj kulturno umetniške sekcije. Med težavami, s katerimi se srečujejo te sekcije, so med drugim tudi v tem. da prevladuje na nekaterih šolah ženska, na drugih pa moška mladina. Za uspešno delo so morali iskati sodelovanje, ki ga bo zdaj prav gotovo laže najti v okviru kluba oziroma društva. Tudi pomanjkanje SLIKARSKA RAZSTAVA LEA VILHARJA V ILIRSKI BISTRICI Za Dan republike je bila v Ilirski Bistrici odprta razstava slik Lea Vilharja. Vilhar je razstavil 25 olj, pretežno pokrajinskih motivov z notranjske"-1 sveta. Nekaj je bilo tudi alžirskih platen. Razstavo je obiskalo prav lepo število Bistričanov, saj • . Pravzaprav ni nikoli sama v svoji samoti. Kar naprej jo obiskujejo ljudje. In kadar teh ni, se pogovarja s 'kokošmi. Lotos poleti je imela dva piščančka. Bila sta črna kot oglje in ga srečolov z nad 1000 dobitki, med temi pet srn, ki jih bo prispevala domača lovska družina. Vrednost vseh dobitkov je ocenjena na več sto tisoč dinarjev. Kakor vsako leto je tudi letos občinski ljudski odbor iz proračunskih sredstev določil 100 tisoč dinarjev za novoletno jelko. Prav tako so se bolj kakor v preteklih letih odzvala s prispevki podjetja. Obdarovanje otrok bo kolektivno in sicer po željah pionirskih odredov. Ves čisti dobiček zabavne prireditve je namenjen za čim ■bogatejšo opremo novoletne jelke in bo to hkrati prva večja zabavna prireditev v letošnji sezoni v Hrpeljah. J. Ž. SVEČANOST POSTOJNSKIH PIONIRJEV Ob priliki svečanega sprejema ■učencev prvih razredov v pionirsko organizacijo so pred kratkim na postojnski osemletki razvili tudi prapor, ki ga je pionirskemu odredu »Staneta Rozmana« poklonil krajevni odbor SZDL. Učenci postojnske osemletke so pripravili ob tej -priložnosti bogat kulturni program, na novo sprejete učence v pionirsko organizacijo pa so primerno pogostili. učiteljica PAVLINA MARINIČ-KU-MAR iz Kojskega, ki praznuje 18. decembra devetdesetletnico rojstva. Želimo ji še obilo zdravja ln dobr« volje v zasluženem pokoju ni ju bilo več kot vsakega za e«« pest. Ves dan sta se podila po kuhinji in veži, po vrtu in za hišo, ves dan jo bilo slišati njun droban: »Piu-piu!« Bila sta nerazdružna in kadar sta se izgubila, je učiteljica PavTiua spraševala 'ljudi v liiši: »Kje sta moja fašista?« Nil ju 'bilo težko izslediti, zakaj njun neprestani »piu-piu« je bil najboljši kažipot do njiju. Brž iko sta jo zaslišala, sta bila že pri njej in zaplesal« okoli njenega krila. Pred nekaj teimi sta piščanca, že odrasla in eden od njiju je moral itil pod nož. Ostal je samo eden, 'ki ne more najti svojega brata in teka za .gospodinjo ter g svojim piu-piu sprašuje, kje je oni drugi. In ¡ko bo tudi ta odšel za svojim bratom ... Ne, učiteljica Pavlina ne bo ostala sama. Zlasti ne ob sto-jem jubileju, iko jo bo obkrožila njena številna idružina. Tudi tedaj bo zapela s -svojim zvonkim glasom, -kakor je nekoč zapela s svojim brato™, Srečkom Kumarjem, znanim glasbenikom ln dirigentom, ki že neka) let počiva v grobu in katerega spomenik 'krasi središče Kojskega; VAS J A OCVIRR MOCAN NEBLAGOVNI PRILIV DEVIZ IZ TURIZMA Se vedno moremo srečati ljudi, Iti imajo o turizmu zelo nejasne ali celo povsem zgrešene pojme in ¡menijo, da se ta panoga tiče bolj ali manj le gostinstva. Prav tako pa srečamo tudi druge, ki jim ni >posebno všeč, da prihajajo k nam tuji turisti, ki da izkoriščajo našo gostoljubnost in žele ceneno preživeti svoje dopuste Jn oddihe. Statistike pa nam govore povsem nekaj drugega. Najprej to, da nase usluge, zlasti v boljših turističnih središčih, niso mič cenejše kot v nekaterih drugih turističnih državah, potem pa še to, da nam pritekajo prav od teh tujih turistov devize, za katere nam ni treba ničesar izvažati v zameno. Oglejmo si zato, kaj pravi statistika o letošnji turistični sezoni v Jugoslaviji. Medtem ko se je število nočitev domačih jugoslovanskih turistov letos povečalo samo za en sam odstotek nasproti nočitvam leta 1960, se je število tujih pomnožilo za 31 odstotkov. Mimo tega so ti turisti tudi več potrošili kot leto prej in zaradi ugodnejšega kurza ¡dolarja nasproti di- MEHANIZACIJA METKOVICA Promet v luki Metkovič je iz dneva v dan večji. Zaradi tega je potreba po mehanizaciji vedno občutnejša. Primitivno pretovarjanje blaga povzroča večje stroške. Zato se je podjetje v Metkoviču odločilo, da nabavi sodobno dvigalo, ki bo imelo nosilnost 8 ton. Skozi imenovano lu-ko gre tudi del tranzitnega blaga za Bosno—Hercegovino in Črno goro. nanju tudi skoraj povsem opustili vtihotapljanje zunaj nabavljenih dinarjev. Leto še ni zaključeno (začenja se celo zimska sezona), vendar kažejo kalkulacije, da nam bo dal letos dotok tujih turistov do 31. decembra nič manj kot okoli 25 milijonov dolarjev, ali 18 milijard 750 milijonov dinarjev. Med panogami, ki nam dajejo devize, bo tako turizem med sedemindvajsetimi na osmem mestu! Je pa ta pritok, kot smo že dejali, med vsemi edini, ki nam ga ne" daje izvoz, torej stoodstotno čist. Turizem s tujimi gosti je dalje najčistejši komercialni turizem, in to v celoti, medtem ko štejemo turizem z domačimi gosti samo deloma — in to v precej nizki meri — med komercialnega. Morda komu to razločevanje ne bo jasno, če ne povemo, da štejemo v komercialni turizem tiste goste, tuje ali domače, ki niso deležni popustov, katere dajemo članom sindikatov v idružbcnih obratih in počitniških domovih. 'Prav 'dohodki od komercialnega turizma nam pa dajejo možnost, da laže omogočamo članom naših delovnih kolektivov cenejše letovanje, bivanje v središčih zimskega turizma in deloma tudi v raznih zdravstvenih kopališčih. Kot vidimo, komercialni turizem ne prinaša koristi samo državi, turističnim središčem in gostinskim ter z njimi povezanim drugim gospodarskim panogam, marveč tudi samemu delovnemu človeku. Medtem pa, ko so tuji turisti polnili pri nas do malih izjem le hotele, ki so vsi družbenega sektorja, so. iskali letos tisti naši ljudje, ki jih štejemo v panogo komercialnega tu- rizma, predvsem manjše turistične in celo neturistične kraje, pretežno ob morju, to pa iz preprostega razloga, ker jim je bilo tako 'letovanje cenejše. Talko so imeli od turizma neposredno korist tudi ljudje v takih krajih, ki sicer turizma ne poznajo. To so skoraj izključno manjši .pasivni kraji vzdolž naše jadranske obale in po otokih. Mi na našem slovenskem morju takih krajev nimamo, zato teh turistov tudi ne moremo privabljati. Ce pa si ogledamo pripadnost tujih turistov, lcl so nas letos obiskali, ne moremo biti povsem zadovoljni, ker je bil prav dotok tistih, ki so števflo nočitev najbolj povečali, pogojen manj v turističnih kot drugih vzrokih. Največ, namreč 630.000 nočitev več kot lani, so nam dali Avstrijci. Za njimi se uvrščajo Zahodni Nemci s porastom za 100,000 nočitev in šele nato slede drugi. Od naše propagandne politike bo v bodoče odvisno, ali bomo znali privabiti tudi več turistov drugih narodnosti, Skan-dinavcev, Francozov, Angležev, Italijanov, Američanov itd. R, R. Parkirni prostor .pred Postojnsko jamo zdaj razširjajo. Pokazalo se je namreč, da je postal veliko premajhen spričo rastočega obiska v Jami in naraščajoče motorizacije v svetu. Samo letos je parkiralo na njem nad trideset tisoč motornih vozil PRED OBČNIM ZBOROM TURISTIČNEGA DRUŠTVA V POSTOJNI NAŠDOMACl FELJTONCEK BINCETOV BINE: Na Postojnskem stoji vas. Njeno ime niti ni tako hudo pomembno, da bi ga ibilo treba imenovati. Niti. niso razmere v tej vasi tako edinstvene, da bi jih foilo treba postavljati na vpogled. Življenje se odvija normalno, samo . . . Da, v tistem srečnem, »ta dolnjem koncu« te dni ni bilo vse normalno. V vas se je namreč pripeljal advokat z vesoljnim sodniškim zborom in se ustavil pri hiši posestnika A. F. — in ito na dvorišču... Saj, na »borjaeu« . . . Vse se je namreč sukalo in motalo okrog tega dvorišča. Tudi začetek. Lastnik ima soseda in sosed ima avto (če bi imel samo a.vto brez soseda, bi bilo najbrž vse lepo in prav). Avto pa je treba nekje obrniti in zmeda je že tu. A. P. ne odstopi niti centimeter zemlje niti za sekundo. Zato si je s pomočjo častivredne družine na vse načine prizadeval, da zagreni sosedu veselje do življenja, da mu uniči živce ali ga kako drugače onesposobi. V ta namen so po dvorišču zvečer razpostavi j ali razne bojne zapreke, ob katere naj 'bi zadel avto: voz, tram — vse je prišlo prav, -da, mislili so že na protitankovske jarke. Na srečo se je prej sosed te komedije naveličal. Ker so ibili vsi pametni prigovori samo olje na ogenj, se je ibilo treba zateči k .posledn}i rešitvi — sodišču. Privlekli so na dan pogodbe, kjer je pisalo, koliko centimetrov prostora ima ta in koliko oni. Potem je pisalo o skupni uporabi dvorišča. Hkrati se je izkazalo, da A, F. pridno izkorišča te pravice, celo živino napaja na sosedovi zemlji — toda, da bi dovolil sosedu obrniti avto na dvorišču? Ne in trikrat ne. Tisto dopoldne so planila na dan še Vsa druga zatajevana nasprotja. Advokat s svojim štabom je pretrpel veliko preizkušnjo: moral je poslušati, kaj je vse kdo komu vrgel v obraz, ikollko svinj in podobnih častivrednih vzdevkov so si izmenjali, kdo je komu nočno posodo pod plot izpraznjeval itd. itd. Ob tem ipletenlčenju in vnetem pranju tujega perila se je glavni problem skoraj izgubil. Toda saj je tudi A. F. kot trmast osel vztrajal pri svojem: dokumenti ga niso brigali, vse priče je proglasil za krive — to je njegovo In niti sosedova kura ne sme stopiti gor, kaj pa šele avto! iNe pusti, pa amen. Smejala se je tiste dni vsa vas, saj se ¡človek pravzaprav mora smejati. Toda nekaj grenkega je v takem smehu. Te intrige ivse preveč dišijo po tistih časih pred desetletji, ko so se sosedje pravdali, če je kura kršila nedotakljivost njihovega ozemlja ali svinja poškilila čez plot. Grunti so šli tokrat v nič. Danes, ko po nekaj deset družin živi v stanovanjski skupnosti, toi človek mislil, da je to že zdavnaj pokopana preteklost. No, zato so danes taki ljudje, ki ne morejo drugače skozi življenje, kot da so skregani s svojo okolico in na vse strani kažejo zobe, smešni in tragični obenem. Upravni odbor Turistično olepševalnega društva v Postojni je na zadnji seji razpravljal o vrsti pomembnih vprašanj za nadaljnji razvoj turizma na postojnskem kraškem prostoru. Odbor je ugotovil, da je letošnja vsestransko rekordna turistična sezona znova opozorila, da je v ondotni turistični službi še vedno ogromno vrzeli in organizacijskih pomanjkljivosti, ki so v mnogočem krive, da komuna kljub sijajnim prirodnim lepotam od turizma nima takih ekonomskih koristi, kakor bi jih lahko imela. Turistično gruštvo je letos posvetilo veliko skrb nadaljnji ureditvi Carnp hotela pri Pivki ja- mi. Nerešena pa je ostala vrsta vprašanj, delno zaradi materialnih in kadrovskih težav, delno zaradi kratkovidne omame, da bo rastoči obisk Postojnski jami sam po sebi postopno odpravil probleme, ki se v zadnjem času kopičijo in ki vidno zavirajo vsako nadaljnjo rast turizma na Postojnskem. Upravni odbor TD je zato, zavedajoč se svojih nalog in potreb, ki jih je posebno letos ostro navrgla v ospredje turistična sezona, sprejel vrsto zelo pomembnih sklepov, med katerimi sodi na prvo mesto odločitev, da se v Postojni že pred začetkom prihodnje sezone odpre poseben urad Turističnega društva. Prostore za Naše edino podjetje za prevoz potnikov po morju »Jadranska linijska plovidba« iz Rijeke ima med, drugim v načrtu gradnjo treh velikih potniških oziroma potniško-tovornih ladij. S tem povečanjem bodo razbremenjene ladje tipa »Jugoslavija«, tako da jih bodo lahko uporabili v notranjih longitudinalnih eks^resnih in brzih progah. Na ta način bo promet vzdolž naše obale od Reke do Kotora znatno izboljšan. Za imenovane proge bomo potem imeli na razpolago G večjih potniških ladij luksuznega tipa, in sicer: »Jugoslavijo«, »Jadran«, »Jedinstvo«, »Partizanko«, »Pro-leterko« in »Dalmacijo«. Prve tri imajo okrog ¿500 BRT vsaka in po 200 postelj za potnike, četrta 1700 BRT, peta 1322 BRT in zadnja S00 BRT ter 132 do SO postelj za potnike. Prve tri nameravajo itporabiti za popoldansko oziroma večerno redno dnevno brzo progo (odhod iz Reke) proti Kotoru, zadnje tri pa bi uvrstili v jutranjo dnevno redno progo (prav tako odhod iz Reke) proti Ulci-nju. Na ta način bi odpadle ladje tipa »Maribor« in »Ivan Cankar« ki so sedaj v jutranjih progah. To je lepo in razveseljivo. Toda naše področje ostane še vedno zapostavljeno. Sezonska proga Trst—Koper— Pula—Mali Lošinj—Zadar—Split —Dubrovnik—Ulcinj dvakrat na teden z motornima ladjama tipa »Maribor« nikakor ne zadovoljuje! Vožnja traja okrog 40 ur, ladji sta majhni in brez komforta, nimata zadostnega števila postelj za tako dolgo in pomembno progo. Če omenimo, da so bile na tej progi pred 50 leti večje, hitrejše in boljše ladje, je menda dovolj povedano! Iz Trsta v Kotor je trajala vožnja na luksuzni potniški ladji z 2200 BRT leta 1914 27 ur in pol! Pri tem vidimo, da v pogledu hitrosti na morju ni- smo mnogo naredili... Nasprotno, kar krepko smo nazadovali! Zato je nujno, da bi tovariši pri »Jadroliniji« pri reševanju tega vprašanja, ki je, to je treba priznati, precej težavno, mislili tudi na naše ožje področje, ki ni prav nič manj pomembno kakor ostalo. Tem bolj zato, ker so svoj čas ponovno obljubili, Ida bodo dali boljše ladje. Za progo (Trst)—Koper—Pula— Split—Dubrovnik—Kotor je za začetek potrebna vsaj dvakrat na teden ekspresna proga z eno ladjo tipa »Jugoslavija«! Naša obala ii feint športi MELIORACIJSKA DELA V SECOVELJSKI DOLINI GREDO II KRAJU 245 ha obsegajoče Sečoveljsko polje med rekama Dragonjo in Drnico postaja ena sama rodovitna ravan. Vodna skupnost Koper, ki je deta 1959 začela na tem področju z melioracijo, zaključuje te dni s svojimi del/i. Za več desetin kilometrov večjih in manjših drenažnih jarkov in prekopov je bilo izkopanih skoraj 70.000 kubičnih metrov zemlje. V zadnjih mesecih so bila v teku v glavnem še razna planiranja zemljišč. Kmetijski kombinat že z vso na- glico pripravlja površine za sodobno obdelavo. Nekdanje mila-kuže so izginile, trsja ni več — prihodnjo pomlad bo Sečoveljsko polje že dalo prve pridelke. Vodna skupnost je za melioracije tega polja porabila nekaj nad 5G milijonov dinarjev. Nekaj nad 5 milijonov dinarjev je skupnost porabila za čiščenje novih in starih kanalov ter druga dela po lanski hudi poplavi, ki je prizadela to dolino. Jadranje, veslanje, plavanje, to so tri športne panoge, ki nimajo nikjer tako ugodnih pogojev za razvoj kakor na morju, čeprav so sicer mogoče tudi na jezerih in večjih rekah. Ce pa se vprašamo, kako smo Slovenci doslej izkoristili svoje morje za te tri športne panoge, moramo žal ugotoviti, da zelo malo. Največ smo še dosegli z jadranjem, saj so postale zlasti koprske .regate državnega in mednarodnega .pomena, Faf angel in K osmin a pa sta zastopala na rimski olimpiadi .vso državo. Toda kljub ■vsemu temu tudi jadralnemu športu vse doslej še nismo znali dati trdnih temeljev in se mora za svoj obstoj boriti z vsemi mogočimi ovirami in težkočami. Tudi veslaški šport je nekaj časa dobro obetal, a je v zadnjem času skoraj povsem shiral. Vzroki za tak položaj so podobnega značaja kakor uisti, ki duše jadra.lstvo. A kaj naj rečemo o plavalnem športu? Tega skoraj sploh nismo oživeli. Dosegli smo le nekaj poskusov z mlajšo mladino, nadaljnjega razmaha pa ni in ni. Pri tem športu sicer niso potrebni .dragi čolni In jadrnice, zato pa po športnih predpisih urejeni plavalni bazeni. Medtem ko jadranje in veslanje ne prinašata dohodkov od gledalcev. bi mogle plavalne tekme privabiti veliko obiskovalcev z vstopnino in še vstopnino od kopalcev, ki bi se bazenov posluževali. Izkušnje drugih so pokazale, da so bazeni lahko rentabilni in se sami vzdržujejo. Urbanistični načrt Kopra določa med drugim tudi središče za vodne športe z lokacijo ob velikem prekopu sredi Bonifike, v katerega bosta speljana Badaševlca in Semedelski ka-ivM, Trenutno še ni sredstev za uresničenje tega prekopa, n razvoj Kopra nas bo silil čedalje bolj k temu, da jih najdemo iin načrt uresničimo. Mimo tega nas k temu sili razrvana cesta Koper-Semedela. Tretji razlog pa je končno trudi pobuda slovenskih vodnih športnikov, v prvi vrsti jadralcev, ki so se lotili akcije za zgraditev osrednjega slovenskega Brodarskega doma prav ob našem slovenskem Jadranu. Tu je torej pripravljena sodelovati vsa Slovenija iin zbrati za dom nemajhna sredstva — okoli 300 milijonov dinarjev. Pogoje za graditev bomo seveda morali ustvariti sa.mi z ureditvijo prostora. Ker pa pri tem ne gre samo za to, da omogočimo postavitev doma v Kopru, marveč tudi za nujno ureditev vodnih tokov ter vključitev vodnih športov v pogoje za uspešnejši razvoj turizma, problema ne smemo zanemarjati. R. G. urad že urejajo na Titovem trgu, poleg menjalnice tujih valut pa bo združeval informacijsko, re-cepcijsko in propagandno službo. Druga .pomembna odločitev je, da se v Pivki prej ko mogoče ustanovi samostojno turistično društvo. V .ta namen bodo tamkaj v .prihodnjih dneh sklicali propagandno zborovanje, neposredno zatem pa še ustanovni občni zbor društva. Postojnsko turistično društvo bo hkrati priredilo tudi v ostalih naseljih postojnske občine vrsto zborovanj in predavanj s prikazovanjem diapozitivov o najznačilnejših in ■naj.privlačnejših krajevnih turističnih postojankah. Društvo bo tudi v bodoče posvečalo veliko skrb nadaljnjemu razvoju campinga pri Pivki jami, v katerem je letos nočilo že sedem tisoč domačih in tujih turistov. Tjakaj bodo postavili še 6 weekend hišic s 24 ležišči, s čimer se bodo .pokrite noeitvene zmogljivosti povečale do prihodnje spomladi na 55 ležišč. Izdali bodo tudi osem tisoč turističnih razglednic z motivi campinga, v sodelovanju s turističnim društvom Cerknica pa tudi poseben prospekt o doslej premalo propa-.siranih lepotah ondotnih .področij. Društvo bo v bodoče posvetilo večjo skrb tudi olepšavi mesta. Kot že letos pred poslopjem občinskega ljudskega odbora, bodo postonno nodrli vse ograde vzdolž Ljubljanske ceste v Postojni, zelene in cvetlične oovršine pa nasadili s tulipani in drugim cvetjem. V programu je tudi olenša-va doslei za turizem nenrimerno urejene železniške postaje, kamor bodo do spomladi nostavili tudi poseben kiosk za informacije. Uoravni odbor TD se ie hkrati zavzel za čimprejšnjo nostavitev sodobno urejenih .prodajaln pred vhodom v Postojnsko jamo ter kritično ocenil delo Turističnega doma pri Pivki jami, ki spada v sklop Jamske restavracije. fma) Razveselite svojce naročite jim »SLOVENSKI JADRAN« Oktobrska številka revije POMORSTVO je spet izredno bogata tako v besedi kakor tudi v sliki. Privlačna je že naslovna fotografija v barvah: Poveljnik m/l OREBIC s potniki kupuje spomlnčke na obali grške luke Eievsis, Znotraj sega čez dve strani fotoposnetek an/1 BELA krajina, ki je največja ladja jugoslovanske trgovske mornarice za prevoz razsutega tovora. Zgradil jo je nedavno puljskj Uljanik za SPLOSNO PLOVBO v Piranu. Uvodne strani prinašajo obširno slikovno dokumentirano poročilo o letošnji proslavi Dneva mornarice in •pomorstva predvsem v Puli .pa tudi po ostalih mestih vzdolž naše obale in po otokih. Sledijo 'članki in razprave: Ustanovitev Uprave za pomorstvo I.,R Hrvatske: Naše ladje na Baltiškem morju 1980 in 1961; SPLOŠNA PLOVBA v letu 1960 (v slovenščini napisal Viktor Pirnat); Pomorsko gospodarstvo izvenblokovskili držav in naše sodelovanje; Sudan poglablja gospodarsko sodelovanje z našo državo Gradnja prvih ladij sudanske trgovske mornarice v puljskem Uljaniku); Casablanca — pomorsko središče Maroka; obširna .pregleda: Pomorski ka-levdoskop in Iz našega in inozemskega pomorstva: Na obisku pri poljskih pomorščakih: Krožna potovanja z ladjami Jadrolimje ter Ob zaključku sezone okrog Dubrovnika. Dve književni prilogi: Resnična zgodba nekega kapitana trgovske ladje na osnovi dejanskega dogodka ter Prvo vkrcanje v .priredbi J. Su-šanja. Revijo POMORSTVO, pregled pomorskega gospodarstva in pomorske misli, izdajajo Združena pomorsko-gospodarslca podjetja in izhaja na Reki. Slovensko uredništvo je v Ljubljani. V. P. TRADICIONALNA BRAKADA NA HRPELJSKEM 0 29. in 30. novembra je naš največji praznik in prav v teh dneh prireja lovska družina iz Kozine veliko dvodnevno brakado v Bešklh brdlb. To lovišče je precej oddaljeno in ker v tem delu ni veliko divjadi, zadostuje že ena sama brakada za vso lovsko sezono. Za letošnjo brakado so mobilizirali vse lovce. Zasnovali so velik strateški načrt za osvajanje terena. Lovcem so dodelili stojišča .. . V največji tlhotl jih je vodil vodja na dogovorjena mesta. Med njimi so bili tudi gonjači in seveda naš Nane, ki ima na grbi že svojih šest križev. Še malo in lovovodja bo dal znak za račetek lova. Vse otrpne v prisluškovanju. Posluh! Zdajci se oglasi rog. Brakada se je začela. Na mah so spustili gonjači pse ... Že so na sledi divjačini, ki je vse leto živela mirno in brezskrbno. Lovcem na stojišču je postalo okoli srca nekam tesno. Sem in tja že počijo posamezni streli. Gonjači si manejo roke. Divjad jc od vseh strani obkoljena in ta obroč se začne zoževati. Divjad se skuša prebiti preko državne meje na italijansko stran, kakor bi vedela, da ji lovci tja ne smejo slediti. Čuvaj lovskega društva Draga na italijanski strani ve povedati, koliko srnjadi se vsako leto na dan brakade zateče preko meje v njihovo lovišče. Menda se je pred leti zatekel tja tudi ob-streljen zajec in se hotel skriti na vrtu nekega vaščana. Imel pa je smolo. Vaščan ga je opazil in ga »milostno« potlpal s krbačo. Pečenka je bila gotovo okusna. popoldne je že in brakada se bliža kraju. Zborno mesto je na Beki pri Coparju, ki je tudi lovec. Na mizo priroma steklenica domače kapljice. Tudi kuharica ima polne roke dela. Iz kuhinje se širi duh po pra-ženi čebuli ... Po nekaj osušenih litrih se začne nova brakada, tokrat seveda v kuhinji. Strelci kar se da zgovorno kažejo z rokami, kako je puška »padla« k očesu, kako je reklo bum in kako je divjad obležala. Brakada prav gotovo ne bi imela svojega pravega konca, ko je ne bi zaključil iegavl Nane iz Klanca.. DOM SZDL V IZOLI Pretekli torek je bila v Izoli lepa svečanost, na kateri so predali svojemu namenu preurejene prostore II. krajevne organizacije SZDL. Kot smo pred nedavnim že napovedali, so člani te krajevne organizacije s pomočjo nekaterih podjetij, med katerimi so se posebno odlikovali kolektivi Gradbenika, Elektro-Kopra, Opekarne Ruda, Uprave komunalne dejavnosti in drugih, adaptirali to poslopje. Dom Socialistične zveze bo postal stalno zbirališče Izolanov, ko bodo reševali razne probleme komune, se usposabljali za delavsko in družbeno upravljanje in podobno. Razen tega bosta v novih prostorih Doma SZDL v Izoli dobili svoj sedež tudi večerna politična šola in Delavska univerza. Velika in lepo urejena dvorana pa bo služila izolski mladini tudi za vzgojo in razvedrilo. V njej bodo dobili zatočišče še šoloobvezni otroci zaposlenih staršev. D. R. 0 0 Naj bo že kakorkoli, tradicionalne brakade so svojevrstno lovsko doživetje, ki se ga radi spominjamo vse do druge lovske sezone, ALBIN KOROŠEC ZA JESEN IN ZIMO DOBITE NAJCENEJE V »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, Trst, Ulica Cellini štc-v. 2, poleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s .pro-pustnico imajo poseben popust. Živahna Mima dejavnost v Ravnu Proslave 20. obletnice vstaje so močno poživile tudi ljudskopro-svetno dejavnost v Ravnu nad Piranom, Domače LPD »Sloga« se je najbolj izkazalo minulo nedeljo, ko so člani tega društva počastili obletnico vstaje in hkrati 10-letnico delovanja društva z veseloigro »Poslednji mož«. Dramska sekcija »Sloge« je pod vodstvom režiserja Ludvika Jureša prijetno presenetila vaščane in okoličane z dobro podanim odrskim delom. Razen režiserju gre zasluga za uspelo izvedbo tudi marljivi mladini iz Ravna .in Dro-svetnim delavcem, ki jih je sodelovalo pri igri kar pet. Lep uspeh in priznanje občinstva sta vzbudila v vrstah dramske sekcije pravcato delovno vnemo, zato bodo svoj orogram razširili in prireditev ponovili v bližnjih krajih že ta in prihodnji mesec. V tem razdobju bodo na-študirali še eno dramsko delo ter uredili razstavo o razvoju prosvetne dejavnosti v Ravnu v preteklih desetih letih. Po nedeljski prireditvi je bil tudi ples, ki velja za najbolj privlačno obliko izživljanja domače mladine. Seveda ni izostal tudi KOPER — 15. in 17. decembra Italijanski CS film SLADKO ŽIVLJENJE, 18. in 19. decembra francoski barvni CS film NENAVADNA AMERIKA, 20. in 21. decembra ameriški film ZLATA TROBENTA. IZOLA — 15. decembra ameriški film NEKATERI SO ZA VROČE, 16. in 17 decembra ameriški barvni CS film DOLGO TOPLO LETO, 18. in 19. decembra italijanski CS film SLADKO ŽIVLJENJE, 20. in 21. decembra italijanski barvni CS film ANA IZ BRUKL1NA. ŠKOFIJE — 16. decembra ameriški film ZLATA TROBENTA, 17. decembra Japonski CS film SMRT NA PACIFIKU, 19. decembra italijanski barvni CS film ANA IZ BRUKLT-NA, 21. decembra francoski barvni CS film NENAVADNA AMERIKA. ŠMARJE — 16. decembra japonski CS film SMRT NA PACIFIKU, 17. decembra ameriški film ZLATA TROBENTA, 20. decembra francoski barvni CS iilm NENAVADNA AMERIKA. POSTOJNA — 16. in 17. decembra ameriški barvni CS film OBRAČUN V TEBL-ROKU, 19. in 20. decembra ameriški film POLKOVNIK IN JAZ, 21. in 22. decembra jugoslovanski barvni film NAJBOLJE JE ZNATI. SEŽANA — 16. in 17, decembra nemški film TI SI MOJA PESEM, 19. in 20. decembra ameriški CS film DIRKAČI. 21. in 22. decembra jugoslovanski CS film TRI ANE. Za družbeno aktivnost žena (Nadaljevanje s 6. strani) določanju politike ali smeri organizacije pri reševanju vrste zadev in problemov, ki so načelnega ali konkretnega pomena za podjetje, ustanove itd. Vsekakor bi bilo pričakovati, da ob njihovi močni udeležbi v proizvodnji tudi zahtevajo, da gospodarske organizacije določijo sredstva za gradnjo objektov varstvenih ustanov in objekta družbene prehrane. 2e iz tega je razvidno, da položaj zaposlenih žena ni lahek. To in verjetno tudi stališče organov gospodarskih organizacij vplivajo na prepočasnost pri strokovnem izobraževanju žen. Več kot polovica zaposlenih žena nima kvalifikacije. Tudi ta podatek je zaskrbljujoč, Ni si težko predstavljati, kaj vse je in kaj bi lahko konferenca, ki je bila temu namenjena, spregovorila o navedenih in še drugih vprašanjih, ki spremljajo in ki bodo spremljala ženo, ki vsak dan zapusti dom za osem ur in se viključi v proizvajanje dobrin, vzgaja otroke, opravlja delo v pisarni itd. Udeležencem konference, med njimi je bilo večje število vodilnih ljudi iz gospodarskih organizacij, ustanov itd., je bilo priporočeno, naj o teh problemih razpravljajo na najbolj merodajnih mestih in forumih. Aktivno bo moralo biti tudi predsedstvo stalne konference. Le tako, 'to je le, če bodo vsi odgovorni činitelji v komuni iskali in tudi našli pravilne rešitve, bo moč govoriti o razbremenitvi žena in o tem, da so podani vsi pogoji za njihovo družbeno aktivnost. In čeprav ni pričakovati, da bodo vsi problemi rešeni čez noč, bo vsaka rešitev v tej smeri le korak proti cilju. Zato je odveč govoriti o nujnosti in o intenzivnosti prizadevanj. -er lep finančni uspeh in čisti dobiček, ki so ga namenili za ureditev odra, -eš ZAMENJAM STANOVANJE — trisobno z balkonom v I. nadstropju v Opatiji z ustreznim v Kopru. — Naslov: Randič, Opatija, Spinčičeva ulica št:. 3 (pri Tržnici). ENODRUŽINSKO HIŠICO z vrtom v Mariboru zamenjam za enakovredno v območju Portoroža ali Pirana. Vseljivo takoj, .Naslov v upravi gledališča Koper, PRODAM, novo kovinsko montažno garažo 4 X 2,5 m. Cena ugodna. Vprašati na upravi lista, KUPIM, dobro ohranjen mali štedilnik ali pečko. Naslov v upravi časopisa. KONFERENCA ŽENA KOPER (Nadaljevanje s l. strani) teh vprašanj naša skupna družbena skrb in naloga. Vprašanja varstva in prehrane so danes v središču, ker je od tega odvisen tudi naš osebni in družins'ki standard. Toda le referati in razprave ne zadostujejo, potrebno Je konkretno reševanje, sistematično delo, ije poudaril med drugim predsednik Komisije za družbeno upravljanje pri OO SZDL Rado Celiovin. Predlog, naj bi o tej problematiki razpravljal ObLO Koper, so udeleženci Konference soglasno sprejeli. Ob zaključku razprave, M je bila številčno in vsebinsko zelo plodna, so izvolili organe Konference in sprojeLi pravila njenega delovanja. X. L. Gostišče RIVIERA Piran bo priredilo 31. dccembra 1961 VESELO SILVESTROVANJE Vstopnina s konsumacijo samo 1.500 din za osebo — Igrali bodo VESELI KRANJCI — Poskrbljeno bo tudi za spccialitete: ribe, čevapčiči, ražnjiči in pečena purica — Obiskovalci s predhodno rezervacijo bodo prijetno jiresenečeni z novoletnimi darili! Pohitite rezervirati mesta! ZAHTEVAJTE * ZAHTEVAJTE * ZAHTEVAJTE bresc1a Najboljša konfekcija! — Najnižje cene! Scala d'Oro — Rhodiatoce •— Vlakna za nove čase KRILA VOLNENA »TERITAL« — BLUZE — JOPICE RHODIA Spodnja krila iz nylona in lyona — Dežni plašči »ETERNO« itd. Zastopnik za Jugoslavijo: POLITECNICO COMMERCIALE Predstavništva nacionalnih in inozemskih tvrdk TRST, Ulica F. Denza 6--Telefon 61-543 — 26-917 Vabimo Vas na ki ga bo priredil HOTEL PALAČE PORTOROŽ v vseh prostorih hotela in restavracije »Jadran« Poskrbite si pravočasno rezervacije osebno ali po telefonu štev. 61-64! Upravni odbor trgovskega podjetja »SOČA KOPER« — KOPER razpisuje delovno mesto VODJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji: 1. ekonomska ali pravna fakulteta s 3-letno prakso v knjigovodstvu; 2. ekonomska srednja šola s 3-letno prakso v knjigovodstvu; 3. nepopolna srednja šola s 5-letno prakso v knjigovodstvu. Mesečni .prejemki določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velja do zasedbe razpisanega mesta. S stanovanjem podjetje ne razpolaga. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri industriji .plastičnih mas in umetnih smol »IPLAS« Koper razpisuje prosto delovno mesto za KVALIFICIRANEGA STRUGARJA Nastop službe takoj, Mesečni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. V poštev pridejo reflektanti, ki stanujejo v Kopru ali Izoli. Prijave vložite .pismeno ali osebno v tajništvo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Na podlagi 21. člena zakona c-prislojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih upravnih organov razpisuje komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Piran delovno mesto DIREKTORJA Tovarne kemičnih in pralnih izdelkov »Jadranka« v Piranu Pogoji: inženir kemije s petletno prakso na vodilnem delovnem mestu ali diplomiran ekonomist oziroma inženir tehnične stroke do deset let prakse na vodilnih mestih v kemični industriji. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in sedanjo zaposlitvijo je poslati do 20. decembra 1061 na ObLO Piran. Stanovanjska skupnost Koper Goriška 6 raznisuje prosto delovno mesto UPRAVNIKA SERVISOV Pogoji: višja ali srednja šolska izobrazba s petimi leti prakse na vodilnem mestu. — Rok .prijave do 25. decembra 1961 Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Piran razpisuje po 33. in 164. členu zakona o javnih uslužbencih tale delovna mesta r 1. referenta za turizem in blagovni promet v oddelku za gospodarstvo, 2. referenta za proračun v oddelku za finance, 3. referenta za promet v odseku za notranje zadeve, 4. referenta za civilno zaščito in požarno varnost v odseku za notranje zadeve, 5. referenta za registracije v odseku za notranje zadeve, 6. strojepisca — stenografa v odseku za notranje zadeve. • Pogoji: ad 1 do 5: srednja strokovna izobrazba z ustrezno prakso; — ad 6: nepopolna srednja strokovna izobrazba. Plača po predpisih ZJU s polo-žajno plačo in posebnim conskim dodatkom. Zaželeno znanje italijanščine. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz 31. člena ZJU in pogoje po tem razpisu, naj vložijo kolko-vane prošnje v 15 dneh od dneva objave. Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Piran fêoLGUo-KOPER VSAK DAN, RAZEN NEDELJE: glasba za dobro jutro z objavami ob 7,15 in 7.35, poročila ob 7,30 in 13.30. dnevnik ob 15,00. PETEK, 15. XII. 1961: 13,40 Tri skladbe — .trije zbori — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Operetne melodije — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra, SOBOTA, 16. XII. 1961: 13,40 Popevke ,in ritmi od tu in itam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Zapojmo in zaigraj-mo. NEDELJA, 17. XII.: 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: »Javna oddaja v počastitev 20, obletnice JLA v Tolminu« — 13,30 Sosedni kraji .In ljudje — 14.09 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Pojo Vokalni kvintet Kranjčani, 2enskl kvartet, Slovenski oktet in zbor »Svoboda« iz Kopra. PONEDELJEK. 18. XII.: 13,40 Odlomki Iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne. TOREK, 19. XII.: 13,10 V ritmu K malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 šola in življenje: »Postojnski pionirji o JLA« — 14,50 S festivala mladinskih zborov v Celju 1901 — .Mladinska zbora glasbene šole iz Skopja ln Zavoda za glasbeno vzgojo iz Ljubljane — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 15' iz ansamblom Veseli iplan-šarji. SREDA, 20. XII.: 13,40 Zabavni ritmi — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo vam bodo igrali in peli: Mario Pezzotta, Jackie Gleason, (Majda Sepfe in Glaueo Masettl — 15,15 Zabavna glasba, vmes replame — 15,30 Poje moški zbor Iz Proseka-Kontovela p. v. Milana Pertota. ČETRTEK, 21. XII.: 13,40 V zabavnem ritmu z orkestrom Eddle Bar-cley — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za iprljetno popoldne — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne. PETEK, 22. XII.: 13,40 Poje zbor Doma JLA Iz Beograda — 14,00 Vedro in .popularno — 14,30 Iz dunajskih operet — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. □ MALI NOGOMET O □ p J iüdälkaliii o ! O (O) (Ö Na občinskem sindikalnem prvenstvu v Kopru so zmagali nogometaši iz sindikalne podružnice Časopisno-založniškega podjetja »Primorski tisk« V nedeljo se je končalo občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu. Udeležilo se ga je 19 ekip. Zmagalo je moštvo ČZP Primorski tisk, drugo mesto je zasedel Vojni odsek, tretje Kruh. V osmini finala je bilo moštvo ČZP prosto, zato pa se je v četrt finalu pomerilo z Iplasom. Iplas je že v prvi minuti dosegel gol in držal ta rezultat nespremenjen skoraj tik do konca tekme. Tedaj je Furlanič iz penala izenačil. Ker se je tekma končala v regularnem času neodločeno, je vsako moštvo streljalo po pet pe-nalov. Najprej so streljali igralci Iplasa in bili dvakrat uspešni. Igralci ČZP Goslar, Hiršman, Ra-dešič, Furlanič in Zelezinger pa so vsi zatresli mrežo in se z rezultatom 6:3 uvrstili v polftnale. Polfinalna tekma s Kruhom je bila od vseh tekem najbolj dramatična. V prvem polčasu je vodil Kruh že z rezultatom 3:0, v drugem polčasu pa je uspelo Ze-lezingerju znižati rezultat najprej na 3:1, nato pa je bil dvakrat uspešen še Goslar. Od treh stre-ljanih penalov sta bila uspešna Goslar in Furlanič, medtem ko je dosegel Kruh le en gol. V finalni tekmi pa so se pomerili igralci ČZP Primorski tisk z Vojnim odsekom, ki je pred tem premagal Gradbenika z rezultatom 3:2 in Molotehno s 5:0. V fi- NAPOVED VREMENA Od 15. XII. do 22. XII. 19G1 Prodor hladnega zraka, ki so nam ga že lep čas obetali meteorologi, je naposled le zajel 'naše kraje. Meteorologi pa menijo, da se utegnejo tako hladni idnevi vleči do nekako 12. februarja, ko bo nastopil toplejši zrak. V tem tednu moremo pričakovati le nnrzlo vreme, nemara .tudi nove snežne padavine in močnejši severovzhodni veter. Temperature se bodo gibale okoli 0 stopinj Celzija. čestitka Čestitke in najlepše želje NERINI GRJZONIČ in DINU PEHARCU ob njuni odločitvi za skupno življenjsko pot! Kolektiv tiskarne ČZP Primorski tisk nalni tekmi je bila premoč gra-fičarjev očitna, kar se kaže tudi v rezultatu. Svoje nasprotnike so premagali z rezultatom 8:3. Gole so dosegli Furlanič 4, Goslar 3 in Lenassi 1. V imenu občinskega sindikalnega sveta je zmagovalcem čestital tovariš Vesel. Na zaključni prireditvi ob koncu tekmovanja vseh panog .pa bodo prejeli še pokal. A. G. V nedeljo, 10. t. m., je bil občni zbor TVD Partizan Izola. Udeležba je .bila pičla, kar je odraz nedejavnosti upravnega odbora v minulem razdobju. Iz poročila je bilo razvidno, da so kljub nedejavnosti odbora nekatere sekcije kar dobro delovale, tukaj velja omeniti odbojkarje, rokometaše in Igralce namiznega tenisa. Naloga novega odbora bo v prihodnjem v tem, da bo razvijal sekcije, ki so bile doslej prepuščene samim sebi in svoji pobudi. Prisotni so grajali odnos predsednika do društva, ki mu je bilo društvo deveta skrb, namesto da bi bil njegova gonilna sila. Zaradi manjših gmotnih sredstev v prihodnjem letu se bo TVD Partizan omejil na gojenje nekaterih panog, katerih uspeh bi bil z večjo širino manjši. Na občnem zboru so izvolili nov devetčlanski odbor. V njega so ponovno izvolili vse delavne člane dosedanjega odbora. Ob tej .priložnosti so se zahvalili tudi kolektivu Meha- notehnika, ki je dal društvu v začetku leta dotacijo in mu tako omogočil dosedanjo dejavnost. db Pred Dnevom JLA:. tudi naši mornarji se s kopenskimi silami in letalstvom vred pripravljajo iia jubilejni .praznik vse naše armade. Na sliki: borbeni čolni pri svojih vajah za izpopolnitev obrambne sposobnosti vojne mornarice V počastivev Dneva republike so v tovarni Tomos priredili športna tekmovanja med posameznimi obrati. Tekmovali so v nogometu, odbojki, balkanski štafeti in podobno. V glavnem je tekmovanje dobro uspelo, saj je tekmovalo približno 750 ljudi. Sindikalna podružnica OLO Koper je organizirala v počastitev 20, obletnice ljudske revolucije medčlansko strelsko tekmovanje z zračno puško. Za tri prva mesta so določili .praktične nagrade. Tekmovanja se je udeležilo 21 članov in 2 članici, med katerimi so izbrali deset najboljših, ki so se pomerili za prva tri mesta. Prvo mesto je zasedel Jernej Stražar, drugo Avgust Vogrič, tretje pa Aljoša Škabar. Od dve sto možnih točk je dosegel Stražar 152, Vogrič 137 in Škabar 121. To strelsko tekmovanje je bilo obenem tudi priprava za tekmovanje v okviru delavskih športnih iger, ki jih prireja občinski sindikalni svet Koper. Na to tekmovanje bo poslala sindikalna podružnica uslužbencev OLO Koper dve ekipi. F. P, STRELSTVO Te dni je strelska družina v Hruševju zaključila društveno tekmovanje za letošnje leto. Med člani je dosegel I. mesto Edvard Progar, med mladinci Stano Škr-janc, med pionirji pa Danilo Na-doh. Naslov .prvaka SD Hruševje za ženske pa je v letošnjem letu osvojila Gizela Suša, na drugo mesto pa se je uvrstila Fanči Vo-dopivec. V .počastitev dvajsete obletnice vstaje bo priredil NK Delamaris v dneh 17. in 24. t. m. mladinski nogometni turnir. Na njem bodo lahko nastopali vsi mladinci, ki so rojeni od vključno leta 1942. Razpored tekem za dan 17. tega meseca je naslednji: prva tekma se bo pričela ob 12.30 uri. druga tekma se bo pričela ob 14. uri, Finale bo 24. tega meseca: premaganca prve in druge tekme ob 10.30 uri, zmagovalca prve in druge tekme ob 12. uri. Vse tekme bodo igrali dvakrat po 40 minut. V primeru neodločenega izida bodo streljali po pet enajstmetrovk. Zmagovalec turnirja bo prejel pokal v trajno last. A, G. V nogometu je zasedla I. mesto Orodjarna, v odbojki obdelo-valnica, v balkanski štafeti montaža, v štafeti 4 X 100 orodjarna, v crosu je v splošnem .plasmanu zmagala orodjarna, med posamezniki pa je zasedel prvo mesto Jože Prinčič s časom 8,32. V streljanju je zmagala orodjarna. V teku na 1500 metrov je bil prvi Rehar iz montažnega oddelka, ki je to progo pretekel v času 4,52 minute. V vlečenju vrvi je ,r>red-njačila spet orodjarna. V tekmovanju skakanja z vrečo je bil prvi Jože Peruničič, prav tako pa je zasedel Perunčič prvo mesto tudi v skoku v daljino, skočil je 5.15 metra daleč, in v metu krogle; vrgel jo je 11,95 m. Pri skoku v višino je vse posekal Skočaj (167,5 cm). V polževi vožnji s kolesi je bil najuspešnejši Mulej, ki je 50 m dolgo pot prevozil v treh minutah in 16 sekundah, v spretnostni vožnji z mopedi Bertok, v namiznem tenisu pa v splošnem plasmanu orodjarna. Zmagovalec tekmovanja je postal oddelek orodjarne, ki je dosegel 298 točk in je dobil prehodni pokal. Ostali oddelki pa so se razvrstili takole: 2. montaža 258 točk, 3. obdelovalnica 197 točk, 4. uprava postrojenja 113 točk, 5. uprava 110 točk, 6. pločevinama in prešarna 68 točk, 7. notranja in zunanja trgovina 32 točk. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, za to pa imata največ zaslug Rajko Krasna in Vlado Jenko. ODBOJKA V nedeljo, 17. t, m,, bodo v Izoli odigrali prijateljsko tekmo med odbojkarsko ekipo CRDA iz Trsta in domačim TVD Partizanom. Začetek tekme bo ob 10. uri dopoldne na letnem igrišču TVD Partizana Izola. db Pred nedavnim je bil na občinskem odboru SZDL sestanek predsednikov društev in organizacij z območja občine, ki so se ga udeležili predstavniki VK Ar-go, TVD Partizan, Strelske družine, ZROP, DIT. DPD Svobode, Rdečega križa in upokojencev. Namen sestanka je bil, da bi vskladili čas občnih zborov in da bi bili le-ti dobro pripravljeni, Največ občnih zborov bo v januarju. Glede finansiranja društev in organizacij so sklenili, naj bi v prihodnje gmotno podpirali samo tiste, ki s svojo dejavnostjo koristijo družbi, ne pa tistih, ki služijo zgolj zabavi posameznikov in skupin. Na sestanku so tudi predlagali, naj bi kino Zvezda in telovadnica TVD Partizana zamenjala svoje prostore. Kino bi bil tako bliže središču mesta, TVD Partizan pa bi tako dobil telovadnico, ki bi po svojih dimenzijah ustrezala pogojem za gojitev nekaterih športnih panog. Vrh tega bi bile vse panoge športa osredotočene v parku Arrigo-ni. kjer imajo sedaj svoj sedež že veslači, kegljači in strelci, db PREKUPČEVALCI Z MAMILI PRED OKROŽNIM SODIŠČEM V KOPRU Minuli torek je senat Okrožnega sodišča v Kopru zaključil razpravo proti skupini prekupčevalcev z mamili, ki so bila namenjena zamejstvu. Ker gre za prvi primer takšne vrste .prepovedane trgovine, ki je bil pred koprskim Po več kot dveletnem delovanju skrbno organizirane tihotapske mreže, katere niti so vodile iz Trsta v Ljubljano, Zagreb ln drugam, je našim varnostnim organom uspelo po-loviti vse člane velike tihotapske druščine, ki ji je načeloval tržaški trgovec Bruno Plcmontesi s svojim blagom, katerega je s pomočjo sodelavcev na naši strani pretapljal v dinarje z vollklmi zaslužki. Tako so se 7, glavnim obtožencem Piemontesljem znašli na zatožni klopi koprskega Okrožnega sodišča tudi naši državljani Silvester in Ciril Perčič Iz Tubelj, Milena Perčič iz Ravna, Ludvik vi-Olč iz Gorjanskega in Jože Trobec iz Velikega dola, vsi iz našega okraja; ■med razpečevalci raznega blaga, predvsem dežnih plaščev, najlonskih nogavic, ženskih naglavnih rut, ročnih ur in podobnih predmetov v skupni vrednosti najmanj 18 milijonov dinarjev, sta imela glavno vlogo še Juraj Dudmir iz Zagreba in Brane Stro.hsack iz Ljubljane. Za manjše ali večje nagrade so so- delavci obtoženega Piemontesija spravljali blago bodisi na dom Silvestra Perčlča v Tublje, ali pa so ga sami oziroma s pomočjo svojih sodelavcev pošiljali po .raznih kanalih v Ljubljano in Zagreb, glavni torišči tihotapske dejavnosti te skupine, Okrožno sodišče v Kopru je izreklo glavnemu obtožencu Brunu Pie-monteslju enotno kazen 1 leto in 2 meseca zapora, 600 tisoč dinarjev denarne kazni .ln plačilo Zaseženega premoženja v vrednosti 1 milijon 300 tisoč din; Anton Mihelčič je bil obsojen na 10 mesecev zo.pora in 75 tisoč din denarne kazni ter 200 tisoč din plačila zaseženega premoženja, Ciril Perčič na 5 mesecev zapora 'in 30 tisoč din denarne kazni, Silvester Perčič nn 100 tisoč din denarne kazni, Ludvik Vlčlč na 80 tisoč din denarne kazni in Milena Perčič na 20 tisoč din denarne kazni, razen tega je bilo obtožencem naloženo plačilo stroškov kazenskega postopka in preostali zneski plačila zaseženega premoženja. b) sodiščem, in ker je trgovina z mamili po mednarodni konvenciji .podvržena strogim kazenskim sankcijam v vseh državah podpisnicah, velja o poteku razprave oziroma o ugotovitvah sodnih oblasti, ki so izrekle prekupčevalcem surovega opija stroge kazni, zapisati nekaj več. V vlogi trgovcev s surovim opijem oziroma prekupčevalcev, ki so kljub svoji premetenosti padli v mrežo varnostnih organov, nastopa kaj pisana bratovščina lovcev za lahkim zaslužkom. Glavni obtoženec Marcel Antunovič, ladijski disponent z Reke, italijanski državljan, je kmalu potem, ko je preteklo leto obsedel deset in pol letno zaporno kazen zaradi tatvin večjega obsega, našel somišljenika v osebi Lazarja Kajta-zija, filigranista, prav tako iz Reke, Ta zveza je kmalu rodila poznanstvo z Muso Biljalom, prav tako starim znancem tuje lastnine, doma iz Preševa v Makedoniji. Načrt o dokončni tihotapski poti surovega opija v inozemstvo pa je »zveza« uresničila po razgovoru z bratoma .Petrom in Giu-seppejem Parovelom iz Trsta, ko sta se mudila v Reki. Vzporedno s tem poznanstvom z italijanskima državljanoma pa sta Kajtazi in Biljali skovala načrt o dobavlja-nju surovega opija iz Makedonije. Drugo poglavje te afere z mamili ima svoj začetek z nakupom 8,5 kg surovega opija, ki ga je Biljali nabavil v Makedoniji po 20 tisoč dinarjev za kilogram in ga nato prodai Kajtaziju na Reki po 70 tisoč dinarjev za kilogram. Kajtazi je svojemu pajdašu izplačal najprej 240 tisoč dinarjev kupnine, kasneje pa je primaknil nadaljnjih 30 tisočakov. Cena Biljalijevega »blaga« pa se je dvignila že pri tretjem obtožencu Antunoviču, ki je Kajtaziju zagotovil kupnino 100.000 dinarjev za kilogram, vendar s pridržkom kasnejšega .plačila. Obtoženi Antunovič je tako no-hitel s iprvo količino 1,85 kg opija že junija letos do Giuseppa Parovcla in mu ga prodal za višjo neugotovljeno ceno. Visok znesek naj bi bil .plačljiv po predaji opija Tržačanu Petru Paro-velu. Omenjeno količino opija sta pretihotapila čez mejo D'Ago-stin, in Feruccio Fontanot iz Trsta. Po dogovoru med tihotapci opija naj bi Antunovič že avgu- sta prinesel preostalih 6,5 kilograma mamil na dogovorjeno mesto v bližino Kopra. No, poskus tihotapstva z opijem iz Jugoslavije so zahvaljujoč budnosti naših varnostnih organov in meddržavnemu sodelovanju policije v boju proti temu družbenemu zlu zatrli že v kali in nevarni elementi, ki so se poskušali po tej poti dokopati .do lahkega zaslužka, so za rešetkami — tako na italijanski strani kot pri nas. Tričlanski senat koprskega Okrožnega sodišča je obsodil prekupčevalce z opijem na naslednje kazni: Marcela Antunoviča na tri leta strogega zapora, Giuseppa Parovela na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora, Lazarja Kajtazi-ja na 10 mesecev zapora in na 200 tisoč dinarjev denarne kazni ter Muso Biljalija na 11 mesecev zapora in na 160 tisoč dinarjev denarne kazni. Večina obtožencev mora vrniti tudi stroške kazenskega postopka. Medtem pa je bil Ferucio Fontanot zaradi pomanjkanja dokazov o sodelovanju s tihotapci mamil oproščen, vendar se je pred istim sodiščem skupno z M. B. iz Trsta zagovarjal hkrati za ilegalno vodenje ljudi čez mejo ter je bil obsojen na deset mesecev zapora, njegov pajdaš M. B. pa na 4 mesece zapora. NA MEDENE TEDNE V KANADO Kanadska vlada je prišla zaradi, pomanjkanja gozdnih čuvajev na izvirno misel: brezplačno daje novo-poročencem za mesec dni v gozdovih pokrajine Manito-ba na razpolago popolnoma opremljeno iveekend hišico. Mlada zakonca preskrbi tudi s potrebnim živežem. Za plačilo morata mladoporočenca le skrbeti, da takoj s pomočjo raket ali radijske zveze obvestita gozdno upravo, če bi na območju njune hišice nastal gozdni požar. Prehoditi pa morata seveda dnevno nekaj kilo-me'rov gozdnih poti do okoliških opazovalnic, s katerih morata nadzorovali zaupano jima gozdno področje. V PORTOROŽU SO BILI LETOS TUDI LAPONCI V letošnjem poletju so se pojavili v Portorožu tudi prvi 'turisti iz Laponske. Lepote naše domovine in milo podnebje so pritegnili na naše Primorje tudi prvi dve turistki iz Laponije, s severnega dela švedske. Katarina Veni in Karla Blind, ki sta učiteljici v .Jukasjarviju. pravita, da bosta našo sončno in gostoljubno deželo priporočali tudi drugim svojim sorojakom. Na sliki: učiteljica Karla Blind med poukom v Japonski šoli pretirana skkb za Čistočo Neki hotel v Texasu v ZDA ima v svojih tujskih sobah naslednja priporočila za goste: Pri nas ne serviramo nobenega sadja, da ne bi gostje prišli v izkušnjavo in to sadje jemali v spalnice. Čc že čistite svoje čevlje v sobi, votem uas prosimo, da za to uporabljate brisače drugega hotela. Prosimo vas, da nam javite, če opazite v sobi miši: dali vam bomo na razpolago živo mačko. Če opazite požar: skočite skozi okno in pojdite na levo. Brez komentarja. Pianist na sliki ni nihče drug kot bivši predsednik ZDA Harry Truman, ki je pred dnevi na drobnem koncertu predvajal nekaj glasbe za zaključeno družbo v Beli hiši v IVashinglonu. Prisotni so bili še sedanji predsednik ZDA Kennedy s soprogo in drugi ■ku in Veliluki pa skupno 8 motornih ladij za malo obalno plovbo. Marsikdo, ki se je sprehajal po parku hotela Palače v Portorožu, je bil presenečen, ko je ugledal cele grede paprik, ki so »mirno« rastle pod palmami. Podoba je res nenavadna. Nemara je komu šinilo v glavo, ida se je vrtnar zmotil in namesto rož posadil zelenjavo. Toda ne. Vrtnar Luciano Gamboš je napravil to nalašč. Ta strokovnjak je bil ob neki priložnosti na Siciliji, kjer je prvikrat videl v parku poleg cvetja fefercnc. Luciano se je odločil, in v letošnjem poletju v parku zasadil papriko, lcl ji pravijo v Italiji »ornamentan«. Plodovi paprike te vrste so raznobarvni: rumeni, zeleni in rdeči. Lucianov poskus je povsem uspel. Park je s paprikami veliko pridobil na svojem estetskem tvidezu VEC SREDSTEV ZA PROUČEVANJE OCEANOV Vojna mornarica ZDA jc do-določila skoraj 1 milijardo dolarjev za uspešnejše in obširnejše proučevanje oceanov. Ta ukrep jc odgovor ZDA Sovjetski zvezi, ki že nekaj let intenzivno proučuje in raziskuje vse oceane na svetu. Torej, tudi na tem področju velika tekma! Kdo bo imel več uspeha? »Ne, hvala. Zdaj bi rad spal. Zame je najboljše zdravilo spanje. Če morete, mi preskrbite kakšno civilno obleko.« »Dobro.« »Bo mar sem kdo prišel?« »Ne, muzej je zaprt. Tudi vi ste imeli ipri tem prste vmes,« se je nasmehnil starec. »Muzej bomo kmalu odprli,« je dejal Dementjov in se tudi nasmehnil. Tri dni je prebil v muzeju. Rana se je le težko celila. Ponoči je imel visoko temperaturo. Četrtega dne se je njegovo stanje poslabšalo. Čutil je, da izgublja zavest. Ze drugega dne je čuvar Dementjovu predlagal, da bi poklical zdravnika, ki je bil njegov prijatelj. Dementjov je odklonil. Zdelo se mu je primerno, da o njem ve čim manj ljudi. Sedaj pa se je odločil, da ga polcrče. Na večer je čuvar pripeljal visokega in suhega človeka, ki je bil povsem plešast. Ne da bi Dementjova pozdravil, je zdravnik sedel na rob zaboja, položil svoj kovček poleg sebe in prijel ranjenčcvo roko. »T-a-k-o,« je zategnil in nagrbančil čelo. »T-a-k-o,« jc ponovil, pregledal rano in zamrmral nekaj po latinsko. Kirurg je vzel iz kovčka nekakšne instrumente in Dementjov je slišal žvenketanje jekla. Čuvar je prinesel krop. Zdravnik je razkužil instrumente in z neprčakovano prijaznim glasom dejal: »Zdaj vas pa prosim, da malce potrpite.« Dementjov je dolgo stiskal zobe in se mučil. Čiščenje rane je trajalo celo večnost. Narkoza ni delovala in tako je od bolečin nekajkrat zastokal in padel v nezavest. Mahoma pa je začela bolečina popuščati. Dementjov je začutil olajšanje in kmalu je zaspal kot ubit. XIX. Dva dni Dovgalev ni poročal svojemu poveljstvu, da se Demcntjovova radijska postaja ne pojavlja v etru. Sprva ni hotel misliti na to, da bi se utegnilo kaj primeriti. Z Dementjovim je imel doslej en sam krajši zastoj. Vrh tega pa se je v svoji dolgi praksi v delu z obveščevalci Dovgalev naučil potrpežlji%'ega čakanja. Minil je tudi tretji dan, od Dementjova pa nikakršnega glasu. Že navsezgodaj je prišel Dovgalev v oddelek za radijsko zvezo. Dežurni je vstal in ne da bi odložil slušalke, je pogledal Dovgaleva z očmi, ki so bile od nespečnosli krvave. Dovgalev je odšel, ne da bi črhnil eno samo besedico. V kabinetu se je odločil, tla bo čakal do opoldne. Potem bo javil poveljstvu. Dovgalev ni vedel, da se je komandant že prejšnjega večera zanimal za Dementjova, in ker je vedel, da polkovnik težko prenaša izgubo slehernega svojih ljudi, ga ni ničesar vprašal. Ob dvanajstih je Dovgalev dvignil slušalko in poklical poveljstvo. »Tukaj polkovnik Dovgalev. Že tretjega dne nimamo zveze z N.« »In kaj potem?« je dejal komandant veselo. »Vaš človek gotovo ni v položaju, ki bi mu ga zavidali. Sovražnik mu dela neprilike. Tudi to, kar je doslej napravil, je več kot imenitno. Mišljenja sem, da ne kaže delati očitkov svojemu človeku samo zaradi tega, ker je prekinil zvezo.« »Vse to tudi jaz razumem,« je dejal Dovgalev. »S'tno je le, da se med tem časom sovražnik neovirano evakuira.« »Kako neovirano? Vaš človek je vse to imenitno napravil in naši piloti so se že prilagodili, času, ko nemške ladje odplovejo. Če bo kaj novega, mi javite.« Polkovnika Dovgaleva so pohvalili, vendar si ni mogel kaj, da ni bil zaskrbljen. Dobro je poznal svojega Dementjova in je zato vedel, da ga je lahko le skrajna sila primorala, da svojega dela ni nadaljeval. Mučno mu je bilo, da mu ne more pomagati. Ni mu šlo v glavo, da ga je izgubil ravno v teh poslednjih dneh vojne. Minil je še en dan. Dementjov se ni javljal. Te noči je dobil Dovgalev obvestilo drugega človeka iz N., ki se polna dva meseca ni javljal, sedaj pa je nenadoma sporočil novico o Dementjovu. »Tukaj so razkrinkali kapetana Ruckerta. Vedo, da je ruski agent. Medtem ko so ga hoteli aretirati, jim je pobegnil. Na begu so ga ranili. Vodijo podrobno preiskavo.« Dovgalevu se je nekaj posvetilo. Hotel je temu človeku ukazati, naj Dementjovu pomaga. Toda to bi bilo bržkone brez haska. Agent je delal v telefonski centrali in vsak dan poslušal razgovore gestapovcev. Kako neki bi mogel v tako velikem mestu najti Dementjova? Dovgalev je to novico takoj sporočil poveljstvu. Komandant mu je rekel: »Prepričani smo, da se je Dementjov dobro skril. Verujemo v najboljše. Pozdravljam vas, dragi polkovnik in vam čestitam. Jutri je Prvi maj! Angleški radio je med drugim poročal, da je Berlin kapituliral...« XX. Dementjov je izgubil občutek za čas. V kleti je bilo tako temno, da ni vedel niti tega, kdaj je dan in kdaj noč. O 1. maju ga je obvestil čuvar. V klet je prinesel steklenico vina. Odprla sta jo in si natočila v kozarce. »Naj živi Prvi maj!« je rekel Dementjov klavrno in napravil požirek. Začudeno je pogledal okoli sebe. Klet je bila nizka. Vsenaokrog so ležali zaboji. V siju trepetajočega plamenčka sveče so se lesketali dragoceni okviri. V kotu je stal viteški oklep. Dementjov je mislil na to, kako je včasih praznoval praznik 1. maja. »Poslušal sem radio London,« je rekel čuvar. »Berlin je padel.« Dementjov mu ni verjel, vendar je nenadoma začutil, da mu po licih drsijo solze. »Zakaj jočete?« ga je vprašal čuvar. STANOVANJSKA HIŠA V 35 URAH Tovarna stanovanjskih zgradb »Vostrijakovskij« v Moskvi izdela dvosobno stanovanje v 20 minutah. Sedaj to tovarno modernizirajo in preurejajo, da bo lahko izdelala 60 stanovanj v 35 urah! Tovarna dela po novih principih in je prototip avtomatične tovarne stanovanj in hiš bodočnosti. Stanovanjska hiša s 5 etažami in 60 stanovanji bo sestavljena iz 90 blokov in 30 stebrov iz armiranega betona za temelje in nosilce. Na tak način zgrajena hiša bo izredno lahka. Za gradnjo take stavbe potrebujejo sedaj 6 mesecev. Med 26 podjetji za pomorske prevoze v Jugoslaviji so tri specializirana za malo obalno plovbo. To so podjetja za malo obalno plovbo v Splitu, Veliluki in Dubrovniku. V perspektivnem petletnem planu pa so imenovana podjetja upoštevana za gradnjo motornih ladij manjše tonaže za posebne potrebe naše obale, Izgrajevalni načrti so že izdelani. Obalna plovba v Splitu želi zgraditi 6 novih ladij, podjetji v Dubrovni- Naročajte, berite in širite »Slovenski Jadran« Popolnoma tiho in brez dima, brez izpušnih plinov dela gornji avtomobil; izdelanega sicer v Evropi so ameriški tehniki opremili s. posebnimi električnimi akumulatorji, ki jin med vožnjo sproti polni poseben dinamo stroj. Rezultat: okrog 70 km hitrosti na uro, popolnoma neslišna vožnja in razmeroma poceni pogon. Tako se je Dauphine spremenil v posebno prikladno vozilo za mestni promet »FRANCE« NA POSKUSNI VOŽNJI Ponos francoskega ladjedelništva >po drugi svetovni vojni je bil preizkušen v vožnjah na relaciji Saint Nazaire—Le I-Iavre. Poleg posadke so se voženj udeležili mnogi strokovnjaki (138 inženirjev in 400 ladjedelnišlcih delavcev), da med vožnjami lahko ugotovijo morebitne nedostatke in jih odpravijo. Lastniki in projektanti so bili izredno zadovoljni. zlasU v pogledu hitrosti, vendar niso dali nilkake izjave. Presenečenje bo na koncu! V UMSKEM FJORDU — FARMA OSTRIG Limskega fjorda ne obiskujejo domači in tuji turisti le zaradi naravnih lepot, marveč tudi zaradi farme ostrig. Kdor prvikrat obišče ta'šest 'kilometrov dolg kanal, ima vtis, kakor da je vse področje posejano z nekakšnimi minami. Vendar je to le videz. Iz vode gledajo železni sodi, ki .so napravljeni posebej za potrebe farme. Pod sodi so klade, na 'katerih se zadržujejo ostrige. Gojenje ostrig je več kot enostavno, vendar potečeta dve leti, preden so ostrige godne za v želodec. Stare ostrige odlagajo ikre, ki se zaustavijo na prvem trdnem predmetu, na katerega naletijo. Največkrat so to klade in sodi. Takšne »pasti« postavljajo ostrigam povsod po fjordu. Za »trgatev« ostrig ni določenega časa, nabirajo jih lahko vsak dan, če je potrebno, vendar jih je največ v maju. Farma ostrig v Limskem kanalu je stara že nekaj deset let, zdaj jo vodi podjetje »Ribarstvo« iz Poreča M. J. PRIREDITVE ZA OTROKE RAZNIH NARODNOSTI V PORTOROŽU V mesecu juliju in avgustu so imeli na vrtu restavracije Jadran v Portorožu posebne prireditve za otroke različnih narodnosti. Otroci so lahko tod v spremstvu staršev, ki so bili na letovanju, našli tudi duševno razvedrilo. Vsak četrtek popoldne je bil vrt restavracije Jadran poln otrok in njihovih staršev. Tod so plesali kolo, valček, recitirali v raznih jezikih. Vsi so se dobro razumeli, kakor da bi govorili en sam jezik. Kdor je znal igrati na kakšen instrument, je lahko tukaj pokazal svoje znanje. Organizator, režiser in iniciator te pobude, ki je v naši državi edinstvena, je bil Adolf Jenko, plesni mojster iz Ljubljane. Eno takšnih prireditev je posnel za švedsko televizijo tudi publicist Ulf Carlsson. Letos pozimi bodo ta film prikazovali na švedski, norveški in danski televiziji 15. decembra 19G1 o Z A D N -JA STRAN o Leto X. — Štev. 51 ŽUŽELKE NA ANTARKTIKI Strokovnjaki so bili doslej prepričani, da so pingvini edini živalski zastopniki Antarktike, te sorazmerno najmanj raziskane celine, ki jo pokriva debela plast ledu. Pred nedavnim pa je neka novozelandska odprava odkrila približno 150 kilometrov južno ori McMur-dovskega oporišča nekaj živih žuželk iz vrste, ki nosi latinski naziv collembola. Žuželke so našli na višini 1500 metrov.