Listek. Prisega v večnost. (Besnična pripovedka; pmel Ivan Vuk.) Ali je po smrti življenje, ali je večnost ? Se bomo li fie kedaj videli ? Ali si mi za večno izgubljen, brat, sestra, stansi, žena ali dete? Ali je vse ničevo in vse propade samo v prah, v grob ? 0, ali ne vidiS in ne slisiS nič več moje bolesti? Je-li sedaj vtaka vez med ncma pretrgana? Ta in enaka vpraSanja napolnjujejo človeka, ko stoji s krvavečim in solzečim srcem ob grobu dragih. Ab! Vpražanja ne ostanejo nereSena. Kaj je grob? Ali je k»j drugega kakor vrata v večnost? Je-li večnost zaknnkana skrivnost? Ali ni mar večnosti povsod? — Polrebuje duh ali duža drug kraj? NaSe lastno telo, ki je prah in pepel, ono je tisti zapah, kateri nam zapira svet duhov, večnost. Ne, ne! vse vezi, ki nas vežejo na dragega mrliča, ne more raztrgati smrt! — Rakev, ki nam zakriva bledo obliCje ljubega mrliča, ni zapor duSe, ne! Večnost je, svet duhov je, ki je znabiti, ne da bi vedeli, v tesni zvezi s sedanjostjo, s tem svetom, da obkrožujejo duSe dragih naže obližje itd., ne da bi jih naSe telesno motno oko videlo. Vendar naj se nikdo ne predrzne s smelo roko odstraniti vsaj za hip zagrinjala te skrivnosti! — Zgodilo bi se mu. kakor mladeniču v pravljici, ki je odgrnil pcdobo v začaranem stolpu. Tukaj hočem povedati dogodek, ki mi je dal povod k takim vprašanjem. Bilo je jeseni, v času vseučiliSčnih počitnic. Drevje, cvetlice in vsa narava je kazala, da si zeli počitka. Bil sem, kakor vsi moje starosti, dobre volje, saj sem se iabko za nekaj časa odtegail prašnim in suhoparnim knjigam ter se radoval narave, umirajofrh soln^nih žarkov, ki niso bili več tako močni. Lazil sem po gorab in tudi obiskal svcjo sestro in njenega moža, ki sta kupila v teh gorab posestvo. Nekaj sob v gosposki hisi je še začasno imel preiSnji posestnik s svojo soprogo, ki sta bila brez otrok, ter Se nista nasla za se primernega bivaliSča. To mi je tembolj prijalo, ker sem v njem spoznal 8e precej mladega, živabnega moža, ki sva se kmalu sprijaznila. Za kratek čas sva hodila na lov, vozila se ali pa jahala, kakor se }e nama ptljubilo. Kmalu sem pa spoznal, da je raoj novi prijatelj le na videz in prisiljeno dobre volje, da ga v notranjosti muči nekaj, ka mi je še zakrival. Bil je materialist in ni verjel drugega, kakor kar je ravno z rokami otipal. linel je polovično šolsko izobrazbo, in to radi njegovega neredaega življenja; — bral je sila mnogo, skoro preveč, ter ni bral s preirrslekom, ampak {6 zmešal vse skupaj, kar mu tudi ni bilo v prid. Tako je divjal v niem vedno boj. Manjkalo mu je vere, manjkalo razuma, da bi iz tega, kar je bral, vedel potneti resnico. In tako je večkrat dvomil o takih rečeb in pri tem mnogo trpel. Kake pol ure od T. je ležala cb cesti, v prav lepem kraju vas, v katere sredini se je ponosno iz zelenega drevja bliAčal zvonik tamoSoje farne cerkve, dalje gostilaa, občinska hiša, trgovina, pekarija in Sola, kakor imajo navadno premožne vasi. Predno se pride od tod na glavno ce&to, ki vodi t mesto, se je moralo iti nekoliko po »transki stezici, ki je peljala skozi majhen gozdič, mimo velike, stare smreke. Ta je bila znana pod imenom »šepetajoča smreka«. Množina pravljic je krožila med Ijudstvom o tej smreki, vsakdo se je je ognil, posebno pa po noči. V času francoske vojske so se godile pod tem drevesom grozovite reči ia tudi več amorov se je zgodilo. In tako so pripo- vedovali o »šepetajoči smreki« stvari, da so vsakomu vstajali lasje. Vse te pravljice in dogodbe pustimo na stran. Omenim le neko čudno lastnost to smreke, ki ji je dala najbrže tudi to ime ter vzbudila v liudstvu pravljice; gotovega se pa vendar ni dalo nič dognati, odkod prihaja ta čudovitost drevesa. Ako ni pihal noben veter in je narava bila tiha in mirna, gibale so se iglice in tresle veje. Pri tem se je pa slisal čuden šum in fiepet, kakor brenčanje bučelic. Ni se pa vedelo, prihaja to od debla ali vejevja. Jaz sam sem večkrat opazoval to drevo, ter sem bil celo tako predrzen, da sem zlezel na drevo, da bi preiskal in naSel vzrok temu šepetu. Vendar vse zastoDj! Reči pa moram le, da 80 konji postali vsokokrat nemirni, se vspenjali in prhali, ko so prisli v bližiao lega drevesa, — potem pa v divjem begu oddirjali. Da se izcgnem daljšemu popisovanju, povem naj še, da ni preminul dan, da bi ne Sel s kako vefjo družbo kam ali pa satn z Evaldom. Tako se je namreč imenoval moj prijatelj. Če sem se pa zapoznil, Sel sem rajSi po daljžem potu domov, kakor pa po bližnjici mimo >žepetajoče smreke«. Tako smo bili nekdaj na lovu in se vračali zvečer domov prav dobre volje. V živahnem pogovoru z Evaldom nisem opazil, da so najini tovarisi naprej in da sva sama. PriSla sva pod čudno drevo. Pripovedoval sem mu, kako spretno sem danes lovil, kar mi nakrat Erald pretrga besedo in me vpraSa s tako resnobo, da sem se ga ustraSil: »Kaj mislite, ali je Se življenje po smrti? Ali Se ve mrlic sam za se in o tem, kar je bil?« Gledam ga osupnjen. Spočetka sem mislil, da se šali, ko setn pa videl njegov resnobni obraz, mu odvrnem: »Kako pridete nakrat na to čudno vpraSanje?« >Oao me muči danes že celi dan < »Kaj?< vskliknil sem začuden. »Vi se Salite! — Danes? — Na lovu? — V veseli družbi najveselejši med vsemi?«* >Ravno to je«, d6 zamolklo. »Ta vesela družba bo obmolknila, vesela in tekoča kri se nakrat U3tavi — in konec je vsega! — hahaha! — Danes sem bil posebno razpoložen, da postreljam kolikor največ zajcev. Kaki živahni skoki — pritisek s prstom — in vse živahnosti je bilo konec! — Ali mislite morebiti, da si ti zajčki Se sedsj kaj pripovedujejo in pctem, ko bodo v naših želodcih, še kedaj živeli?« >Kaka ceumnost!' sem vskliknil. (Dalje prihodnjič.)