1 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXIII. — iSIm 1979 — ŠTEVILKA 2 Spremeniti obnašanje Letošnje leto se je začelo v znamenju izjemno zapletene in pomembne akcije zveze komu nistov, katere cilj je: odločno in močno vplivati na dosledno uresničevanje stabilizacijske politike v naši družbi in hkrati krepiti vse institucije naše samoupravne demokracije. Ta dva tokova političnega angažiranja komunistov sta, realno gledano, neločljiva, ker mnogi negativni pojavi, zaradi katerih je spet postala zelo aktualna že prej zastavljena politika stabilizacije, izvirajo iz nespoštovanja nekaterih temeljnih pravil obnašanja v sistemu socialistične demokracije. Pred letom dni smo lahko govorili o nepopolnosti sistemskih rešitev in posamezne nesprejemljive postopke opravičevali s pomanjkanjem pravil obnašanja. Danes pa lahko rečemo, da je to stvar preteklosti. V resnici se srečujemo — kot so že večkrat ugotovili na sestankih vodstva zveze komunistov — s pojavi prilaščanja samoupravnih pravic delavcev ter institucij samoupravnega in političnega sistema. Kako bi mogli drugače pojasniti, da že več let v nasprotju z jasno preciziranimi dogovori in politiko družbenoekonomskega razvoja trošimo znatno več, kot nam dopuščajo razpo- ložljiva sredstva družbenega proizvoda. Čim bolj se je to neskladnje poglabljalo na škodo reproduktivne sposobnosti gospodarstva ter se manjšale njegove možnosti, da bi združevale delo in sredstva v cilju svojega razvoja, tem več dohodka so odtujevali od delavcev. Neskladje je trenutno doseglo razmere, ki jih ni mogoče še naprej dopuščati, saj postajajo bistvena ovira za združeno delo, da bi odločneje delovalo v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu, oziroma da bi uresničevalo svoje temeljne samoupravne pravice na področju raz- V NOVEM, SVETLEM IN ZRAČNEM HLEVU NA ŽOVNEKU (Foto inž. Boris Skalin) POROČILO VOLILNE KOMISIJE O IZVEDBI VOLITEV V ORGANE UPRAVLJANJA SOZD HMEZAD ŽALEC A) DELAVSKI SVET SOZD HMEZAD: DO, TOZD, DS Skupne službe Datum volitev Delegat in namestnik , Priimek in ime Volil. uprav. Glaso- valo Število glasov L KMETIJSTVO ŽALEC 1 TOZD Kmetijstvo Latkova vas 14. 12. Cilenšek Franc; del. 137 128 121 TOZD Kmetijstvo Latkova vas 1978 Hribernik Stane, nam. 137 128 112 2. TOZD Kmetijstvo Petrovče 14. 12. Rojnik Milenko, del. 304 283 242 TOZD Kmetijstvo Petrovče 1978 Zupanc Stanko, nam. 304 283 243 3. TOZD Tovarna krmil Žalec 26. 12. Pišek Marica, del. 35 28 26 TOZD Tovajna krmil Žalec 1978 Graselii Milan, nam. 35 28 25 4. DS Skupne službe DO 14. 12. Brežnik Jože, del.: 29 27 26 DS Skupne službe DO 1978 Natek. Andrej, nam. 29 27 27 H. KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE 1. TOZD Kmetijska preskrba 11. 12. Gobec Janko, del. 35 35 33 TOZD Kmetijska preskrba 1978 Stojšek Franc, nam. . 35 35 33 2. TOZD Proizvodnja in storitve 11. 12. Kramer Franc, del. 84 68 66 TOZD Proizvodnja in storitve 1978 Klemenčič Ivan, nam. 84 68 66 3. TOK Kooperacija 11. 12. Strašek Vinka, del. 1015 828 758 TOK Kooperacija 1978 Kovačič Jože, nam. 1015 828 807 4. Skupne službe DO 11. 12. Sovič Edo, del. 33 33 33 Skupne službe DO 1978 Ceh BenjaT nam. 33 33 33 HI. KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA 1. TOZD Blagovni promet 24. 11. Gobec Branko, del. 99 83 58 TOZD Blagovni promet 1978 Novak Anton, nam. 99 83 71 2. TOZD Mlekarna 24. 11. Kirn Darko; del. 34 33 31 TOZD Mlekarna 1978 Štemberger Milka, nam. 34 33 32 3. TOK Kooperacija 24. 11. Šircelj Anton, del. 171 143 S 125 TOK Kooperacija 1978 Primc Milan, nam. 171 143 125 4. DS Skupne službe DO 24. 11, , Svetek Jože, del. 25 25 20 DS Skupne službe DO 1978 Ilijaš Feruccio, nam. 25 25 25 IV. NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC 1. TOZD Transport 27. 11. Bevc Jože, del. 29 28 26 TOZD Transport 1978 Babič Vinko, nanj- 29 28 28 2. TOZD Veleprodaja 27. 11. Pšafcer Ciril, del. 87 79 75 TOZD Veleprodaja 1978 Lovrenčič Janez, nam. 87 79 75 3. TOZD Maloprodaja 27. 11. Tiselj Slavko, del. 53 42 41 TOZD Maloprodaja 1978 Jager Alojz, nam. 53 42 39 4. DS Skupne službe DO 27. 11. Rimat Jožica, del. 27 24 21 DS Skupne službe DO 1978 Žgajner Leopold, nam. 27 24 22 V. CELJSKA MESNA INDUSTRIJA 1. TOZD Proizvodnja 11. 12. Grabnar Ludvik, del. 274 224 211 TOZD Proizvodnja 1978 Jazbinšek Anton, nam. 274 224 211 2. TOZD Prodaja na veliko in .izvoz 11. 12. Cverlin Avgust, del. 83 66 57 TOZD Prodaja na veliko in izvoz - 1978 Jagodič Vinko, nam. 83 66 51 3. TOZD Maloprodaja 11. 12. Klanjšek Mirko, del. 134 119 118 TOZD Maloprodaja 1978 Hren Alojz, nam 134 119 118 4. TOZD Združena hladilnica 11.12. Strmšek Karl, del. 10 10 10 TOZD Združena hladilnica 1978 Praznik Anton,- nam. 10 10 10 5. DS Skupne službe 11. 12. Goličnik Ivan, del. 77 65 62 1978 Jurkovič Anica, nam. 77 65. 62 VI. STROJNA ŽALEC 1. TOZD Proizvodnja kmetijske mehan. 5. 12. Vaši Frane, del. 83 77 69 TOZD Proizvodnja kmetijske mehan. 1978 Rančigaj Jože, nam. 83 77 67 2. TOZD Storitve 5. 12. Jelen Janez, del. 83 73 69 TOZD Storitve 1978 Šertl Jože, nam. 83 73 69 3. DS Skupne službe DO 5. 12. Cetina Bernarda, del. 13 13 13 DS Skupne službe DO 1978 Lubej Rozalija, nam. 13 13 12 VII. GOSTINSTVO, TURIZEM ŽALEC 1. TOZD Hotel Prebold 14. 12. Vitanc Jožica, del. . 66 49 46 TOZD Hotel Prebold 1978 Knap Zdenka, nam. 66 49 47 2. TOZD Samopostrežna restavracija 14. 12. Kukovec Ljudmila, del. 89 78 76 TOZD Samopostrežna restavracija 1978 Tajnšek Danica, nam. 89^ 78 76 3. DS Skupne službe DO 14. 12. Grobelnik Fanika, del. 10 7 7 DS Skupne službe DO 1978 Klamfer Danica, nam. 10 7 7 Vm. HMEZAD EXPORT-IMPORT ŽALEC 7. 12. Zagode Jože, del. 101 82 80 1978 Rehar Jože, nam. 101 82 75 IX. SADJARSTVO MIROSAN 8. 12. Terglav Jože, del , 28 25 25 1978 Tovornik Viktor, nam. 28 25 24 X. CELJSKE MLEKARNE 12. 12. šribar Edvard, del. 205 163 84 1978 Derča Franc, nam. 205 163 81 XI. VRNARSTVO CELJE 5. 12. Benčina Jože, del. 97 . 88 78 1978 Žuntar Milka, nam. 97 88 79 II. DS SKUPNE SLUŽBE SOZD 15. 12. Jeriček Zlatko, del. 92 87 80 1978 Cetina Marija, nam. 92 87 82 V delavski svet SOZD Hmezad Žalec je vključenih 32 delegatov in'32 namestnikov. Spremeniti obnašanje širjene reprodukcije, od katere so odvisne tudi razmere in rezultati njihovega dela. »Pri tem ne gre — kot je rekel tovariš Tito na osmem kongresu sindikatov — za slabosti sistema, čeprav ga je vselej mogoče in potreta-no izboljševati, marveč za delovanje mimo sistema, za nespoštovanje sistemskih rešitev in dogovorjenih stališč, za neodgovornosti na raznih ravneh, ponekod pa tudi za svojevrtsno izpodkopavanje tistega, kar smo sprejeli.« Gre torej za subjektivne slabosti, za nespoštovanje dogovorjenega v posameznih kolektivih, samoupravnih in družbenih organih — za obnašanje, ki ga je potrebna odločno spremeniti. Milijonska zveza-komunistov se je seznanila s kritično analizo družbenoekonomskega in političnega položaja v državi, ki je rezultat usklajenih stališč in ocen predsedstva CK ZKJ. To ni informacija zaradi spoznavanja, marveč je njen cilj organizirati akcijo celotne zveze komunistov, brez katere ni mogoče ustaviti večletni, zelo nevarni trend potrošnje presegajo realne okvire in možnosti našega gospodarstva. Porast splošne in skupne porabe, tako imenovana investiciomanija, povečanje osebnih dohodkov neodvisno od ustvarjenega dohodka, nerealna rast cen, inflacija, poskusi vsiljevanja parcialnih in lokalističnih interesov, čezmerno zadolževanje, pojavi zapiranja tržišča, nezadostna angažiranost za povečevanje izvoza ob hkratnem čezmernem uvozu — kar vse bolj ali manj izhaja iz temeljne orientacije, da trošimo več kot imamo — vse to govori o zapletenosti in težavah, s katerimi se bodo srečevale organizacije in vodstva zveze komunistov v boju za uresničevanje družbenoekonomske stabilizacije v letošnjem in naslednjih letih. Ne uporabljamo kar l^hu besede boj, saj gre za spreminjanje pojmovanj in navad, ki so nastajale dolga leta in jih ne bo tako lahko odpraviti. Zoževanje fronte investicij in porabe sploh, prinaša nevarnost zunaj samoupravnega, administrativnega reševanja — na videz preprostejšega, učinkovitejšega in lažjega. Opra-. vičena je tudi bojazen, da se bo celotna akcija razblinila v vodah formalizma in verbalizma kot preizkušane metode za birokratisko izigravanje sprejetih stališč. Nekateri sestanki vodstev, na katerih so se ljudje medsebojno prepričevali o tistem, kar je že tako jasno, dodajali nove argumente in poudarjali svojo podporo, razšli pa so se brez slehernega plana za akcijo, prav tako opozarjajo na nevarnost, da se odgovornost prenese na druge — vse do osnovne organizacije. Izkušnje iz vsakdanje politične prakse nas učijo, da zna tehnokracija iskati krivca povsod drugje, le v svojem obnašanju ne, in da brez težav potegne za seboj delavce, ko zavrača odgovornost osnovnih organizacij; za posamezne probleme. Odgovornost se na ta način seli iz baze in tava brez možnosti, da bi jo sprejel kdo drugi. Komunistom pa je jasno, da se mora odgovornost za pridobivanje in delitev dohodka začeti tam, kjer -se tudi ustvarja. Ne kot alibi za tiste, ki si zunaj temeljnih organizacij združenega dela prisvajajo del dohodka mimo delavcev, marveč kot pravica, da se boj za spreminjanje takšnega obnašanja začne v samih družbenoekonomskih temeljih družbe in razširi na vse družbene strukture. Zaradi tega zahteva predsedstvo CK ZKJ, »da se določijo konkretni programi idejnopolitične aktivnosti in nalog pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije v 1979. letu, kakor tudi za daljše obdobje, in da se v tem smislu storijo vsi nujno potrebni ukrepi ter sprožijo širše družbene akcije«, zadeva enako vse organizacije in vsa vodstva. Sodeč po prvih rezultatih in v prepričanju, da bodo v zvezi komunistov dogovorjene naloge dosledno uresničene, smo pred veliko reformo obnašanja ne samo komunistov, marveč vseh socialističnih sil v naši družbi, v skladu z ustavo in sklepi enajstega kongresa ZKJ. Podpis samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Hmezad V skladu, s programom samoupravne preobrazbe DO HMEZAD in na podlagi opravljenih referendumov o sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD HMEZAD , in statuta je bil 28. decembra 1978 podpis omenjenega sporazuma v Hotelu Prebold v Preboldu. 1 - 1 / /: /SOZD®!* Po podpisu predstavnikov organizacij, da pristopajo v SOZD Hmezad, je v. d. glavnega direktorja dipl. inž. Zvone Pelikan kratko in jedrnato govoril o pomenu nove organizacije in delu Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD HMEZAD so podpisali vršilci dolž-| nosti direktorjev novoustanovljenih' DP in predsedniki delavskih'svetov-DO. K podpisu nista prišli le KZ pelje ih. KZ Savinjska dolina, kjer bodo referendumi - -šele koncem januarja, Kot prva pristopna članica v SOZD _ HMEZAD bo sporazum podpisala KZ »Drava« iz Vuzenice, h kateri se je priključila, tudi naša dosedanja TOZD Kmetijstvo Radlje, Sklep o pristopu oziroma sprejemu samoupravnega sporazuma ■ o združitvi v SOZD HMEZAD so sprejeli na referendumu 26. 12.1978. Tovariš- Zvone Pelikan, v. d glavnega direktorja, se je oh tej priložnosti zahvalil predsedniku in tajniku komisije za uresničevanje Zakona 0' združenem delu, kot tudi: vsem' ostalim delavcem, ki so kakor koli. sodelovali pri uresničevanju akcijskega programa samoupravne preobrazbe DO Hmezad in pripomogli,, da smo preobrazbo izvedili skoraj v postavljenem roku; izjema je le’Kooperacija. - V nadaljevanju je dejal, da je Hmezad od ustanovitve leta 1961 pa do danes do- segel velik napredek. Na vseh področjih njegovega delovanja je bila prisotna vse skozi krepka rast, čeprav je delal v tež-1 kih pogojih, ker se kmetijstvu posveča premajhna pozornost in pomoč k naporom, da bi se hitreje povečevala proizvodnja1 hrane., y sled vloženih naporov in doseženih rezultatov je trdno prepričan, da se je v danih, pogoj ih naredilo veliko. Prepričan . je tudi, da lahko novo ustanovljene DO dajo hov polet k' še večjemu in hitrejšemu razvoju HMEZADA po izvršeni; samoupravni, preobrazbi.; Delitev dela in razdelitev obveznosti mora dati določene uspehe, ki se bodo odražali v rezultatih: poslovanja, saj je bil to tudi glavni namen in cilj pri-lagcditve samoupravne organiziranosti HMEZADA zakonu o Združenem delu, V poročilu komisije za uresničevanje zakona o združenem delu in o opravljenih nalogah, k'i ga je podal predsednik komisije tovariš Ivan Potefeo, je posebej poudaril, da ,s& ¡j organiziranj em novih enovitih DO in DO s TOZD, TZO in TOK ne sme razbiti' skupnih interesov delavcev, ker je že jayna .razprava po kolektivih pokazala izredno pripadnost delavcev., k HMEZADU in zahteva, da se mora kontinuiteta HMEZADA nadaljevati. Po zaključenih razpravah in referendumih o sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD HMEZAD lahko tudi ugotovimo, da je malokateri samoupravni akt doživel toliko sprememb in dopolnitev, v času javne razprave kot prav ta sporazum, s katerim urejamo ih bomo uresničevali naše skupne in' družbene interese in uzakonili, takšno . obliko , združevanja dela in sredstev,1 y: katero bo pot odprta vsem, ki v njej vidijo svoj interes, Javna razprava je tudi. potrdila, da je takšen način1 oblikovanja. samoupravnih aktov .edino pravilen in Tudi dokaz, delavcev- in kmetov, samoupravnih organov ter družbeno-političnih organizacij, da ne sprejemamo aktov zaradi aktov, temveč zaradi potreb razvoja samoupravnega sistema -in združevanja dela v našem samoupravnem socialističnem siste-. mu. S podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD HMEZAD in sprejemom statuta SOZD je zaključena tudi druga faza samoupravne preobrazbe, vendar nas čaka,še velika naloga na področju oblikovanja vseh' potrebnih samoupravnih splošnih aktov take ,na nivoju SOZD kot na. nivoju DO,1 TOZD; -TZO -in TOK. Posebne napote bo potrebno vlagati v uresničevanje ciljev združitve, za katere smo se dogovorili, in jih uzakonili s sprejemom in podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. J. O. m m Osemindvajsetega decembra lani je bil v hotelu Prebold slavnostno podpisan samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Hmezad V Hmezadu 'kot delovni organizaciji smo v letu 1976 sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja za srednjeročno obdobje 1976—1980. Na osnovi omenjenega sporazuma je bil izdelan skupni srednjeročni program razvoja Hmezada. Oba planska dokumenta nas zavezujeta za izpeljavo pomembnih proizvodnih in razvojnih nalog. S samoupravno preobrazbo Hmezada v sestavljeno organizacijo združenega dela smo se v samoupravnem sporazumu o združitvi dogovorili, da obstojajo sprejeti samoupravni akti s področja planiranja za tekoče srednjeročno obdobje in so obveznosti tudi za novo nastale delovne oziroma temeljne organizacije združenega dela. Ta dogovorjena obveza nedvomno zahteva, da se v vseh organizacijah resno poglobimo in analiziramo obstoječo razvojno problematiko, to še predvsem zato, ker so širša družbena skupnost in družbenopolitične organizacije pričele družbeno akcijo, ki naj skuša ugotoviti, kje smo .z izvedbo razvojnih programov, in ugotoviti vzroke, zakaj se postavljene naloge ne izvaj aj o v celoti. Tudi v Hmezadu nismo uspeli realizirati vseh razvojnih nalog. Osnovni poudarek smo dali na reprodukcijske skupnosti, to je povezavam med osnovno proizvodnjo — predelavo in končno tudi prodajo naših proizvodov. Na področju hmeljarstva predvidevamo, da bomo do leta 1980 pridelovali skoraj 3.100 ton hmelja. Že sedaj lahko trdimo, da teh količin ne bomo dosegli. Vzrokov ¡je več. Vendar pa doseganje neprimerne cene oziroma neugodnih ekonomskih pogojev ne bo glavni vzrok za nedoseganje. V družbeni proizvodnji smo sicer omejeni z zemljišči, prepočasi pa osvajamo rodnejše sorte,- V Jkooperacijski proizvodnji je zemljišče še na razpolago, obnova pa napreduje počasi. Menimo, da smo z dosedanjo napačno politiko urejanja in zložbe zemljišč izločili, veliko za hmeljarstvo primernih zemljišč. Pridelovanje hmelja na manjših razdrobljenih površinah pa ni več donosno. Na jnlečno-predelovalnem področju se raz-' vojnem programu • približujemo le v prireji mleka. Ta je v letih 1976 in 1977 močneje naraščala zaradi zboljšanih cenovnih odnosov, v veliki meri pa je povečanje rezultat pospeševalne akcije in večjih naložb v kmečki proizvodnji. - Na področju-predelave mleka pa opažamo bistvena odstopanja tako od predelanih količin kot tudi asortimana proizvodnje. Premajhna zmogljivost mlekarn se bo ¡rešila z izgradnjo novih. (Celje, Šmarje, Ilirska Bistrica), vendar se njihova izvedba preveč premika k zadnjemu letu tekočega .srednjeročnega obdobja. Nesorazmerje cen in neustrezne družbene intervencije so vzrok največjemu neizpolnjevanju razvojnega programa v proizvodnji in predelavi mesa. Prireja govedi močno zaostaja kar v vseh TOZD, načrtovano farmo za pitanje prašičev pa bomo pričeli graditi v letu 1980, Zaradi premajhnih količin prireje mesa seveda niso v takšni meri ¡opazne premajhne predelovalne zmogljivosti Mesnin, potrebno jih bo že v letošnjem letu povečati. Sorazmerno ugoidno se giblje razvoj na področju sadjarstva. V normalnih vremenskih pogojih bomo dosegli načrtovanih 6.000 ton sadja, za kar so tudi zgrajene primerne zmogljivosti hladilnic. Vendar bo pa potrebno že kmalu pričeta z rekonstrukcijo in obnovo nasadov, da bomo še naprej dosegali, ¡primerno proizvodnjo in visoko! delovno .storilnost. . Ža oskrbo osnovne proizvodnje smo v tem srednjeročnem programu načrtovali izgradnjo nove tovarne krmil. Zgradili bomo le skladišče za žitarice, ne pa nove mešatadce. Sicer pa zaradi počasnega naraščanja reje rekonstruirana obstoječa mešalnica še pokriva vse potrebe. Mnenja smo, da bo potrebno še v tem srednjeročnem planskem obdobju storiti vse, da bomo glavne dejavnosti razvili po postavljenem planu. To naj bo tudi prva in skupna naloga vseh v novi organizacijski oblaki. Ugodnejše izvajanje razvojnega programa pa dosegamo v dejavnostih Hmezada, ki repro- dukcijsko niso v toliki meri med sabo povezane. Gostinska ¡dejavnost izpolnjuje svoje cilje na, vseh področjih razen na področju prehrane med delom. Proizvodnja vrtnarstva in cvetličarstva normalno narašča, glavni poudarek razvoju pa je predviden za leto 1980. Strojna in storitvena dejavnost je do letošnjega leta izpolnjevala razvojne naloge, težje pa ¡postaja v preostalih dveh letih planskega obdobja, vendar .menimo," da. bo program vseeno realiziran. Razvojni program bo realiziran v večini temeljnih ¡organizacij, ki se ¡ukvarjajo s trgovsko dejavnostjo. Če hočemo, da bo program v celoti izveden, moramo takoj pristopiti, k izpeljavi predvidene delitve dela tudi na področju oskrbe in prodaje, kar je glavna razvojna naloga. Investicijske naložbe za izvedbo programa bodo večje od načrtovanih zaridi precejšne rasti cen v obdobju zadnjih let. Ugotavljamo, da struktura investicijskih sredstev močno odstopa od predvidene, ¡in sicer v tem, da je delež lastnih sredstev, pri. naložbah vedno manjši. Ugodno se gibljejo naložbe v kmečko proizvodnjo, zato so ¡doseženi ¡tudi dobri proizvodni rezultati. . Primerjava vrednostnih pokazateljev je zelo težka, ¡saj so cene močno zameglile realno povečanje našega poslovanja. V programu smo si zapisali, da bomo dosegli 6,9 % realno naraščanje družbenega proizvoda. Ocenjujemo, da tega ne dosegamo v vseh temeljnih organizacijah,, čeprav je nominalna rast znatno nad načrtovano. Bežen pregled izvajanja srednjeročnega plana nas opozarja, da njegova izvedba še zdaleč ne bo lahka. Najprej bomo morali vsi. de-lavd^na zborih preanalizirati vzroke odstopanja, nato pa ¡pričeti z izvajanjem. Pa ne le v delu strokovnih in vodilnih delavcev, vsi smo odgovorni za izvedbo sprejetih samoupravno dogovorjenih nalog. C. J. KZ »SAVINJSKA DOLINA« Površina ha Pridelek kg na ha Oddane količine v kg in % Priznane Skupaj pridelek kg Stari nasadi pridelek s točo kg stari nasadi prvolet. nasadi Skupaj ha Skupaj kg . I. vrsta II. vrsta III. vrsta IV. vrsta količine po toči . kg Plan kg Ind. R : P Braslovče 84,67 6,17 90,84 1.620 137.183 125.448 91,45% 11.735 8,55% 147 137.330 1.622 128.606 107 Celje 11,13 — 11,13 1.301 14.484 11.429 78,91% 2.733 18,87% 322 2,22 % 14.484 1.301 15.708 ' 92 G o to.vl j e 71,50 4,47 75,97 1.575 112.676 97.542 86,57 % 14.857 13,19% 277 0,25% 1 13.692 126.368 1.767 114.114 111 Petrovče 100,18 7,08 107,26 1.568 157.114 140.930 89,70% 15.914 10,13% 270 0,17 % 2.304 159.418 1.591 152.170 105 Polzela 70,58 5,15 75,73 1.436 101.811 93.664 92.0% 8.127 7,98% 20 0,02% 1.566 103.377 1.465 113,605 91 Prebold 39,79 3,00 42,79 1.559 62.033 52.781 85,09% 9.221 14,86 % 31 0,05% 62.033 1.559 66.670 93 Šempeter .. 71,01 4,86 75,87 1.684 119.621 112.980 94,45% 6.571 5,49% 70 0,06 % 1.307 120.928 1.702 102.995 117 Tabor 38,21 2,55 40,76 1.410. 53.858 50.474 .93,72% 3.322 ' 6,17% 62 0,12% 53.858 1.410 66.460 81 Trnava 88,97 3,61 92,58 1.705 151.660 134.336 88,58% 17.287 11,4% 37 0,02 % 4.248 155.908 1.752 ,140.393 111 Vojnik 11,48 11,48 1.266 14.534 13.287 91,42 % 1.247 8,58% 14.534 1.266 18.718 78 Vransko 33,34 3,31 36,65 1.239 41.322 36.632 88,65 % . 4.668 11,30% 0,05% 41.322 1.239 50.794 81 Skupaj 620,86 , 40,20 661,06 1.556 966.296 869.503 90 % 95.682 9,9% 1.111 0,1% 23.264 989.560 1.594 970.233 102 Vpliv novih stopenj prispevkov iz OD na velikost naših zaslužkov S 1 januarjem 1979 so se stopnje prispevkov iz OD zopet spremenile. Spremembo stopenj sta uzakonila Uradna lista SRS št. 27 od 12. 12. 1978 in št. 30 z dne 29. 12. 1978. Sprememba stopenj prispevkov je za vsakega delavca zelo pomembna. Ker je-uzakonjen princip,, da je OD delavca bruto OD, od katerega mora plačati prispevke za dejavnost raznih samoupravnih interesnih skupnosti, je velikost izplačanih OD v nepo- sredni odvisnosti bd velikosti stopenj prispevkov. Oglejmo si v spodnjih dveh preglednicah, koliko odstotkov bomo morali od našega bruto zaslužka plač ati. posameznim samoupravnim interesnim skupnostim. Prva preglednica (Tabela A) prikazuje domicilne prispevke m davke, to je prispevke in davke glede na občino bivanja, druga (Tabela B) pa sedežne, torej prispevki glede na občino, kjer delavec dela. Tabela A — DOMICILNI PRISPEVKI (v % od bruto OD); OBČINA Republiški davek Občinski davek Otroško varstvo Osnovno izobraže- vanje Za kulturo Za telesno kulturo: Za socialno skrbstvo NOVE STOPNJE SKUPAJ STARE STOPNJE SKUPAJ RAZLIKA Celje 1,00 0,50 1,29 5,40 1,51 0,63 0,88 11,21 11,09 + 0,12 Žalec 1,00 0,50 1,62 5,80 1,06 0,66 0,81 11,45 8,97 + 2,48 Šmarje 1,00 0,50 0,96 6,11 0,78 0.24 1,52 11.11 9,90 + 1,21 Radlje 1,00 0,50 1,00 5,39 1,31 0,69 0,93 11,48 10,51 + 0,97 Ilirska Bistrica 1,00 0,50 1,43 6,76 0,80 0,32 1,33 12,14 9,45 + 2,69 Šentjur 1,00 0,50 0,80 5,72 0,86 0,33 1,42 10)63 10,09 + 0,54 Laško 1,00 0,50 0,80 5,63 0,80 0,38 0,81 9,92 9,28 + 0,64 Slovenske Konjice 1,00 0,50 0,99 7,39 0,78 0,32 0,96 1.1,94 10,80 + 1,14 Mozirje 1,00 0,50 0,70 5,76 0,86 0,36 1,21 : 10,39 11,06 — 0,67 Velenje 1,00 0,50 1,50 6,27 1,40 0|91 0,63 12,21 12,52 — 0,31 Tolmin 1,00 0,50 1,21 5,68 1,11 0,33 1,85 11,68 9,42 + 2,26 Hrastnik 1,00 0,50 0,74 5,37 1,44 0,61 ’0,97 10,63 8,17 + 2,46 Zagorje 1,00 0,50 1,10 6,20 0,95 0,46 1,02 11,23 11,52 — 0,29 Trbovlje 1,00 0,50 1,05 5,22 1,18 0,61 1,02 10,58 7,29 + 3,29 Ljubljana 1,00 0,50 1,28 4,54 1,21 0,54 0,69 9,76 9,64 + 0,12 Tabela B — SEDEŽNI PRISPEVKI (v % od bruto OD) OBČINA Za otroški dodatek Za zdravstveno inJalids\° varstvo PO^Pimsko zavarovalni] e NOVE STOPNJE SKUPAJ STARE STOPNJE SKUPAJ RAZLIKA. Celje 2,20 8,00 10,90 21,10 21,29 — 0,19 Žalec' 2,20 8,34 10,90 21,44 - 20,90 + 0,54 Šmarje 2,20 8,35 10,90 21,45 21,69 - — 0,24 Radlje 2,20 7,84 10.90 20,94 21,26 . — 0,32 x 11. Bistrica .2,20 7,67 10,90 20,77 21,40 — 0,63 Laško 2,20 7,76 10,90 20,86 19,58 + 1,28 Hrastnik 2,20 8,19 10,90 21,29 20,56 + 0,73 Trbovlje 2,20 8,85 10,90 21,95 20,61 + 1,34 Tolmin 2,20 8,10 10,90 21,20 20,80 + 0,40 . Skupne stopnje prispevkov in davkov iz OD doba delavec tako, da sešteje prispevke svoje občine, kjer ima stalno bivališče (tabela A) in prispevke iz občine, kjer je zaposlen (tabela B). Primer: Delavec is stalnim bivališčem v Celju, zaposlen pa je v Žalcu, mora plačati kot prispevke in davke 32,53 % od svojih bruto OD (= 11,21+ 21,44), doslej 31,99%. Delavec iz občine Žalec, ki je tudi zaposlen v občini Žalec, pa bo plačeval po novem kot prispevke In davke 32,89 % od svojih bruto OD (= 11,45 + 21,44), doislej 29,87 %. '■ Navedene stopnje pa veljajo samo za redno delovno razmerje. Pripravniki plačajo vse prispevke, ne plačajo pa republiškega in občinskega davka iz; OD. Upokojenci in delavci z manj bot polovico rednega delovnega časa ne plačajo sedežnih prispevkov, pač pa plačajo vse domicilne prispevke (tabela A), poleg tega pa še 24,19 % republiškega davka iz OD. Iz OD za dopolnilno (nadurno) delo je treba plačati vse domicilne prispevke (tabela A); prispevek za zdravstveno varstvo iz tabele B, poleg tega pa še 18,33 % republiškega davka iz OD. Takšne so torej nove stopnje prispevkov iz OD. Vidimo, da bomo v večini primerov plačevali višje prispevke kat doislej. Sprememba pri neto OD pa bo še večja, saj pomeni 1 % zvišanja stopenj prispevkov približno 1,4 odstotno znižanje neto OD pri enakih bruto osebnih dohodkih in.obratno. Delavci, ki stanujejo v občini Žalec in delajo v občini Žalec, bodo imeli, pri enakih bruto OD kar za 4,3% nižje neto OD. Vse to pa je skladno s sklepi, ki so jih delavci’ sprejeli v javni razpravi o dodatkih k srednjeročnim planom samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1979 in 198t). T. G. Vedno redkejša idila v hmeljiščih Tabla na vogalu pri železniški postaji je odveč. Prvi korak k odstranitvi: odtrgali so puščico NESREČA NA GOLTEH V nedeljo, 14. januarja okrog 18.40 se je odtrgala na gondolski nihalki nosilna vrv in trije v razbiti gondoli so se poškodovali. Iz gondole, ki se je spuščala, se je srečno rešilo 26 prestrašenih potnikov. Vy Hmezad ima že 15 let organizirano KK Žalec je v letu 1964 osnovali Razvojni sektor z namenom, da bi Skrbel nekdo za nekatere razvojne naloge in tekoče investicijsko vlaganje. Zaradi specifičnih nalog je bila lahko temu delu kos samo tako formirana skupina. Program je bil zelo obširen, saj so bile želje in ho- Gradnja namakalnih sitemov je v okviru razvojno-dnvestdcijske službe po letu 1965 praktično stekla. Zgrajenih je bilo preko 400 ha naprav Sodobno spravil o osnovne krme j e po letu 1964 d obilo pome mbno me? kot bistveni ses ftavni del živinor eje. Spraviti čil n več bran linjih sncn ki zrastejo na tr avniku in njivi, je : bil osnovni mod :o vsega. Sl konstruiral so bile prve do siuševalne naprav e v Savinjski d slini, skorcL; pl ©tirane i bile linije mehe undzacije in pošto pki za spravilo. Organizira ¡na sio bi strokovna prede ivanja in napravi jene analize kv; ditete krmi 3 in. anali: kaj pridelamo Gradnja industrijskih objektov je bila tudi v investicijskem programu Hmezad: klavnica, hladilnica in še ¡drugi tenja novo nstain ovij ene delovne organizacije na področju pridelave in predelave hrane zelo velike. Združene so bile vse kmetijske sile Savinjske doline, polet in hotenja za ustvarjanje novega sta bila velika. Obdobju hitrega razvoja, družbeno organiziranega kmetijstva je sledilo obdobje jačanja zasebne proizvodnje v kmetijstvu. Težnja obeh je bilk močno investicijsko vlaganje.. Teža vlaganj;je bila sicer ozko usmerjena predvsem v proizvodnjo hmelja, delno v živinorejo ih sadjarstvo. Mesna, industrija pa je pid predelave dobila prednost. Vse ostale; dejavnosti so v času pridobivale na .veljavi, kar so se v loku časa vzporedno razvijale. Formirana služba' za razvojnio-iovesticijiske naloge je bila v primerjavi z obsežnostjo nalog številčno’šibika, Ta služba, se je, takrat ukvarjala z vprašanji priprave investicij (projektna dokumentacija, ekonomski programi investicij),z izvajanjem investicij (zbiranje izvajalcev, nadzor nad izvajanjem, obračunavanje investicij in vse ostalo) ih-k.predajo investicij v proizvodnjio Razvojno-investicijska služba je takrat, začela tudi z nekaterimi osnovnimi nalogami koit je sodobno spravdlp osnovne krme, namakanje, investicijski objekti v živinoreji, hladilnice za sadje, adaptacije in novogradnje v zasebnem kmetijstvu in še nekatere naloge. To so bile naloge, ki jiih je takratna služba pri KK Žalec začela razvijati od osnove. Da so bile naloge v bistvu pravilno osnovane, se vidi z nadaljnjega širjenja teh idej in prenašanja izkušenj tudi na druga področja. Dejavnost razvojrio-ihvesticiijislke dejaviiosti je segla tudi na področje izobraževanj a. proizvajalcev, Pripravljeno je bilo precej dokumentacije, napisanih več separaitov im posnetih nekaj filmov, ki so obravnavali sodobnejši način proizvodnje. Danes ž zadovoljstvom ugotavljamo,. da se takrat začete ideje razvijajo. ih imajo marsikje osnovo za današnji nadaljnji razvoj. Mogoče je za nekatere ideje premalo zagnanosti— škoda. Tudi agresivnost do novega je ■ popustila ali pa ni programirana. Mislimo, da’ je osnovanje takšne službe svojo upravičenost že "večkrat dokazala, sicer ne bi ostala v bistvu takšna kakršna je bila osnovana, razen, da se od prve reorganizacije podjetja ne ukvarja več z direktnimi razvojnimi nalogami. Ta vprašanja so dobivala z različnimi reorganizacijami različno težo in potrebo. Po prvi reorganizaciji Kmetijskega kombinata Žalec je ta služba dobila naziv inveistioijski oddelek, kakršno ime iona še danes. Kontinuiteta po .vprašanju priprav, izvajanja in obračunavanja investicij je ostala in je še danes takšna. Na osnovi predpisov, želja po redu in izkušnjah, so nastali'interni predpisi, ki urejajo dejavnost vseh, ki so imeli opravka z-investicijami, Rredpisj, o katerih je bilo v okvimu vseh koristnikov in’ organizatorjev, investicij dogovorjeno in porazdeljeno delp, so dobri". Napisani in sprejeti $ o z željo, da bi čimbolj e izvedli investicije din da bi investitor združeno il ■■ pl ¿sw***f ¡Sl m 1111 •: * H »p IM 4'^ '"f , t. s ’/ |f|| r f'/ Ml V 4 ■ MMR'’ J_ -s ■■■■I BH 1 mm. ■ Montažno hmeljisko skladišče je bila .prva dokaj drzna rešitev kmetijskega objekta, ki je imela dobre lastnosti, da je bila cena nizka in čas gradnje izredno kratek investicijsko dejavnost delo,— imel čim hitrejše koristi od .investicij e. Dosledno, izvajanje dogovori enih predpisov p izvajanju' investicij . in obstoj investicijskega .oddelka imata smisel, če.združeno delo koristi oboje. V glavnem je to bilo, razen ¡pri epi od velikih investicij- tega ni bilo! Analize in razprave kibrdstaiikov uslug investicijskega oddelka so tu--di pni novi.reorganizaciji pokazale, da je ta služba v taki obliki potrebna. Kakor že rečeno, sprememb pri tej službi pri izvaijainiju investicij 'od .ustanovitve ni bilo. V teh petnajstih letih obstoja je . bilo opravljenih ¡preko 180 večjih in manjših investicij. Dovadati je treba, da je ta služba v glavnem dobro opravili a svoje zaupane ja naloge, prav zaradi tega, ker se je s sviojiimi uslugami prilagodila potrebam. Delo je bilo prepleteno z . drobno projektantsko aktivnostjo, ki je za takšno dejavnost, kot jo ima Hmezad, zelo pisana dn mogoče zamaidi tega tudi zahtevnejša. Na tem področju se mogoče niti ne zavedamo vrednosti- tega dela, ki ga 'Včasih niti ne moremo-naročiti kje drugje, ali pa bi bila cena bistveno drugačna kot smo vajeni. Da se to med uporabniki — združenim delom ne ve bolj podrobno, smb'verjetno delno krivd tudi sami. Zadovoljni •smo-že s tem, da nam uspe opraviti delo. Večina dela pa je opravljena v obliki priprav in izvajanja investicij. Ustanovitelj te službe je vedel, kaj pomeni, če je takšna služba pri-nofcj, to je, če je v sklopu združenega dela. Tako je pri roki, lahko jo programira po svojih, potrebah: in cenejša je. Vse te ugodnosti so pri-sotne, naj v ilustracijo povemo, da je: Hmezad opravil vso organizacijo okrog .investiciji : za ¡ okrog. 45 % ceneje, kakor siičer, če bi se posluževal speoipliriraiiih organizacij za takšnodejavnost/ -Bri tem ne računamo, .da bi bila za združeno delo, za voidilne. tovariše to dodatna obremenitev in manjši .efekt ¡pri redni aktivnosti, ki jo imajo vsak dan. Torej; če gledamo tako, je ta,cena. še. manjša in- razlika do tržišča, ki^.nudi te vrste .uslug, še večja, Gena dela investicijskega oiddelka je dolga leta, za vsako dejo znana. Na-osnovi .individualne evidence, se mesečno zaračunava opravljeno delo koristnikom. To je zelo dobra osnova za izpeljavo na--grajevagija delavgev, ki ga bo treba še ..dopolniti in osvoboditi komparativnih gledanj, ki niso zdrava, so pa prisotna. B. Skalin pradhja ribogojnice jebila sicer ena od manjših investicij, vendar v tem . piibštoiu nčkaj novega ,ih zaradi tega malo teže izvedljiva 1 Model govejega stojišča -omenjamo zato, ker naj bi bil nekakšen simbol spremembe gledanja na živinorejo v zasebni lasti v Savinjski, dolini, Že v letu 1964,- mogoče celo malo na tihem, smo začeli delati na problemih urejanja in gradnje kmečkih hlevov. Takrat je bila ta dejavnost družbene organizacije nekaj1, novega. Bili"smo prvi v Sloveniji, Z zadovoljstvom. ugotavljamo, da so naše izkušnje kopirali Od zajemalnega stroja do velikega inteligenčnega terminala V letošnjem letu smo v Hmezad dobili za-jemalne stroje MDS 21/20. Ti stroji so zadnji dosežki računalniške tehnike na področju za zajemanje podatkov. Zajemalni stroji MDS 21 so zasnovani na takem konceptu, da se lahko njihova konfiguracija- modularno povečuje od stroja za zajemanje podatkov do velikega inteligenčnega terminala, kar daje možnosti za kasnejšo distribuirano obdelavo podatkov v Hmezadu. Za ilustracijo, kakšne so možnosti razširitve MDS sistema 21/20 navajamo njegovo minimalno in maksimalno konfiguracijo. Minimalna konfiguracija obsega: centralno enoto z — eno tastaturo * - — enim displejem — eno disketno enoto. Maksimalna konfiguracija pa lahko ima: centralno enoto s — 4 tastaturami — 4 displeje — 4 disketne, enote — 1 komad devetkanalne magnetne tračne enote — 1 komad diskovne enote kapacitete do 20 MB — 1 komad tiskalnik s kapaciteto — 150 znakov v sekundi — 90 do 240 vrstic v minuti j— 230 do 340 vrstic v minuti ali — 600 vrstic v minuti — 1 komad komunikacijski adapter za prenos podatkov preko PTT linij. SOFTWARE Pri minimalni konfiguraciji sistema se uporablja FDEP (iormatizirani data entry program). S pomočjo FDER je možno opravljati naslednje funkcije: | — vpis podatkov preko tastature — verificiranje podatkov — iskanje podatkov in njihovo ažuriranje — definiranje posameznih nalog (JOB) — pomožni program za delo z disketo. Razširjeno konfiguracijo z raznimi perifernimi enotami softwersko pokriva programski jezik MOBOIL. Navedeni programski jezik omogoča poleg ostalih operacij še naslednje: — prestavljanje podatkov — uključuje množenje in deljenje ’ —- pogojne programske znake — edit funkcije — uključevanje in klicanje subrutin — I/O makro inštrukcije. CENTRALNA ENOTA SISTEMA MDS 21 Centralna enota je zgrajena v sodobni MOS komponenti v LSI tehniki, kapaciteto centralne enote je možno pri sistemu 21 povečati do 64 KB. S povečavo spomina sistema 21/20 na 64 KB dobimo sistem 21/40, ki lahko opravlja funkcije inteligenčnega terminala. (Nadaljevanje na 8. strani) Hmeljarji v zimskem času Marija Grušovnik in Vojko Žagar v računalniškem centru pripravljata programe za zajemanje podatkov na novih zajemalnih MDS strojih DISKETNA ENOTA Format zapisa na disketi je kompatibilen z vso tovrstno računalniško opremo. Vsaka disketa ima 77 stez od katerih steza št. 0 služi za vpis indeksa steze in vsebuje tudi labele (labelo diskete in labele datotek). Stezi št. 75 in 76 sta rezervirani za zamenjavo defektnih stez z delovnega področja. Delovno področje diskete se nahaja na stezah od št. 1 do 73. Steza št. 74 je prosta, kar zahteva Basic data Exchange standard. Steze so razdeljene na 26 sektorjev po 128 bytov. Skupna kapaciteta diskete je 73X26= 1.898 slogov po 128 bytov = 242.944 bytov. To pomeni, da lahko na eno disketo zajamemo približno toliko podatkov, kot doslej na 2.000 karticah. Poleg 128 bytov vsebuje vsak sektor še 22 bytov za podatke, ki služijo za upravljanje di- skete (adresiranje, sinhroniziran j e, diagnostika in podobno). Inštalacija navedenih strojev MDS 21/20 bo opravljena v mesecu januarju 1979, in sicer: —- TOZD Kmetijstvo Žalec 1 komad centralna enota, 2 tastaturi, 2 dis-pleja in 2 diskovni enoti — TOZD Mesnine Celje 1 komad centralna enota, 2 tastaturi, 2 dis-pleja in 2 diskovni enoti • ■ TOZD Mlekarna Celje 1 komad centralna enota, 2 tastaturi, 2 dis-pleja in 2 diskovni enoti. Do 1. marca 1979 naj bi se operaterji na .obstoječih zajemalnih strojih usposobili za delo na' novih strojih. Z istim dnem naj bi v celoti tudi steklo delo na novih zajemalnih strojih MDS 21/20. S tem bomo rešili ozko grlo pri zajemanju podatkov, ki je nastalo zaradi izrabljenih obstoječih strojev ža zajemanje podatkov. V. H. V zimskem času moramo poskrbeti, da bomo razpoložljivi' čas izkoristili čimlbiolje. Pozimi smo hmeljarji delno oproščeni od fizičnega dela, vendar pa skrbimo za primerne zaloge re-promateriala, planiramo kako bomo čimbolj strokovno pristopili k proizvodnji',' ko bo za to čas. V tej veliki časovni stiski, ko' naj bi po-edinec opravil čimveč, je še važnejša priprava dela ob upoštevanju vseh novosti v tehnologiji in proizvodnji. Zimski čas mioramo nameniti tudi lastnemu izpopolnjevanju. Le na tak način bomo sposobni pridelati čimveč. Poslovna skupnost sprejme vsako leto program dela in raziskav Inštituta, za hmeljarstvo v Žalcu. Tako sprejeti in potrjeni program pa delno financiramo hmeljarji Slovenije. Menimo, da je pravilno in nujno, da o realizaciji programa in o opravljenem strokovnem delu na Inštitutu za hmeljarstvo ti strokovni .delavci direktno poročajo našim hmeljarjem v. zimskem času na zato organiziranih seminarjih po ZE. Poleg teh seminarjev bo organiziran še se-' minar v drugi polovici februarja v Žalcu za vse strokovne delavce, ki delajo v hmeljarski proizvodnji ali jo pospešuj gjo. Praksa je pokazala, da je organizacija teh seminarjev nujna in potrebna, saj se na njih velikokrat razčistijo določene proizvodne, organizacijske in tehnološke osnove. Uspešnost, pomembnost, organiziranost predavanj, tečajev ali seminarjev pa je odvisna od sodelovanja in interesa navzočih. V tem primeru je nujno, da sodeluj emo in vprašuj e? mo ali posredujemo svoje znanje in zaključke, ki jih ugotovimo pii delu. S tem bomo vzpostavili direktno menjavo mnenj in stališč. Imamo pa dolžnost, da se za nas organiziranih seminarjev zagotovo udeležimo. Menim, da bi lahko ugodno prodali več hmelja, če bi ga pridelali. Odpirajo se nova področja prodaje za naše aromatične sorte. Važno je, da smo hmeljarji v Sloveniji s strokovno službo znali obdržati našo po svetu cenjeno -sorto .savinjski golding in vzgojiti nove sorte, ki jih trg sprejema. ■ Poišoimo vse možnolsti in iražširimo hmeiljišča predvsem v zadrugi Savinjska dolina, ki je s površinami po srednjeročnem programu razvaja v zaostanku. inž. Vinko Kolenc Mehanizirano nakladanje žive perutnine Zaradi vedno večjega problema zaradi delovne sile pri nakladanju piščancev, smo na željo kooperantov skupaj s Kompasom pripravili potovanje v Francijo, kjer je bil v Pontvyu 9. 11. 1978 informacijski dan na terno »Mehanizirano nakladanje žive perutnine«/Organiziral ja je francoski inštitut za perutninarstvo iz Pariza. Za strokovno ekskurzijo se je prijavilo 16 udeležencev iz kooperacije in 'kooperantov in 5 udeležencev Perutnine Zalog. - Informacijski dan v PontIvyu je bil zelo dobro popravljen. Dopoldne so nas predstavniki inštituta za perutninarstvo in zastopniki izdelovalcev strojev seznanili v 'besedi in sliki za- stopniki (diapozitivi in filmi) z mehanizacijo za nakladanje žive perutnine. Opisali so nam svoje stroje, obrazložili njihovo delovanje in prednosti. Povedali so nam tudi cene teh strojev, odgovarjali pa so tudi na posamezna vprašanja, ki smo jih postavili poslušalci. Nato je bil predviden čas za ppikaz nakladanja perutnine s posameznimi stroji. Te demonstracije smo se udeležili vsi z zelo velikim zanimanjem. Vsem tistim, ki jih nakladanje žive perutnine zanima, bomo podrobnejša informacijo o ceni in. delovanju posameznih strojev objavili v eni izmed prihodnjih številk Hmeljarja. Uvodoma smo bili seznanjeni (M. Foure — predstavnik ITAVI), da je delavna sila v Franciji zelo draga. Delavec v Bretagni zahteva za pomoč pri nakladanju 20—25 Ffr/uno (1 frank = 4,50 din), v jugozahodnih predelih pa 30—35 Ffr/uro, v bližini Pariza pa do 100 Ffir/iuro, Zaradi visokih stroškov nakladanja z večjim številom delavcev, se farmski rejci zelo zanimajo za strojno, nalaganje — nakladanje piščancev. S stroji naj bi- pospešili hitrost nakladanja, zmanjšali naj bi porabo nočnega dela. Seveda pa se od strojev zahteva, da iso zasnovani tako, da se ne poveča delež poškodb pri perutnini v času nakladanja oz. transporta. Vse stroje, ki smo 'si jih. ogledali, bi lahko po načinu dela razdelili v'trd sisteme: 1. trakovi za kumike 2. trakovi za perutnino 3. viseči transporterji z obešalniki za perutnino. Vsa ta-mehanizacija je .zelo1 draga in bi se dala izdelati tudi pri nas doma. Največ zanimanja je predstavljal tekoči-trak za kumike AVI-MONTE. Dolžina triku ij-e 12,5 m, širina 1,60 m. Po valjčkih se pomikajo prazni kumiki od komore v vzrejališču, p.o traku pa se vračajo polni kumiki. Ta način je zelo enostaven in v dolgih pitališčih se lahko postavi zaporedoma tudi dvoje ali več takih trakov. Menimo, da bi ga lahko zaradi enostavnosti naredili tudi doma. Prednost tega sistema je tudi v tem, da bi pri nap še naprej lahko uporabili- iste: kumike in iste kamione.. Dr. Anton Vrabič Priprava zemlje za nova hmeljišča Hmelj je intenzivna kultura, ki je poleg oskrbe tudi za tla in hranila zelo zahtevna. Racionalno pridelovanje hmelja in doseganje velikih pridelkov terja najboljša rastišča in vključevanje novih tehničnih oziroma agrotehničnih dosežkov — nove tehnologije, ki imajo poleg pozitivnih večkrat tudi nezaželjene posledice na tla in rastline. Zaradi intenzivne obdelave in oskrbe hmeljišč ter večjega deleža strojnega dela, enostranskega gnojenja, namakanja, pomanjkanja organskih gnojil oziroma humusa v tleh, imamo v hmeljiščih večinoma tla s slabimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, ki ne omogočajo maksimalnih pridelkov. Problem slabih fizikalnih lastnostih tal v hmeljiščih je toliko večji, ker gre pri obnovi nasadov v večji meri za premeno, kot pa za vključevanje novih še zdravih, godnih površin. Kadar snujemo hmeljišča na novo ali obnavljamo, je najprimernejši čas za izboljšanje fizikalno kemijskih in bioloških lastnosti tal, izvajanje melioracij — meliorativne obdelave zemlje, globokega oranja, podrahljavanja, založnega gnojenja, spravljanja hranil v spodnje plasti, apnenja, vnašanja večjih količin organske mase v tla, mikroelementov, in podobno. Običajno predstavlja pri regeneraciji tal največji problem sama zbitost zemlje, bodisi v orni ali pa nižje ležečih plasteh. Če zasadimo nov nasad na slabo strukturnih in zbitih tleh, kaj kmalu ugotovimo slabo propustnost, zadrževanje vode v območju korenin hmelja, slabo zračnost in v sušnem obdobju hitro izsuševanje plitvo prekoreninjenega sloja, kar zelo neugodno vpliva na rast in razvoj rastlin. Zastajanje rode in slaba zračnost tal in suša povzročata veliko motenj v prehrani rastlin v letih z preobilico ali pa premalo padavin, pa tudi velika nihanja pridelkov. Nasadi na takšnih tleh oziroma slabo strukturni zemlji se zaradi slabega razvoja rastlin, pojava talnih bolezni štora kot so peronospora, phitophtora in drugih, hitro izrodijo. Zaradi tega je nujno pri pripravi zemlje za nove nasade stremeti za tem, da z meliora-tivnimi, agrotehničnimi ukrepi odpravimo vse pomanjkljivosti iz preteklosti in da mlad nasad zasadimo na dobri, boljši osnovi. Z izbiro tal oziroma pripravo zemlje za nova hmelišča pričnemo že leto do dve pred sajenjem. Po pregledu stanja v tleh, profila tal in Navzdol hitro, gor počasi! Zemlji z uničeno strukturo je za učinkovitost agromelioracijskih ukrepov potreben daljši čas za regeneracijo in vrnitev godnosti. Foto: inž. M. V. analiziranjem fizikalno kemijskih lastnosti zemlje se odločimo za kolobar in druge agromelio-rativne ukrepe. Osnova pri pripravi zemlje za nove nasade je temeljito mehanično rahljanje tal, združeno z gnojenjem z organskimi in mineralnimi gnojili. Če so tla za hmelj le pogojno primerna, je z ozirom na obsežnost meliorativnih ukrepov pravočasen pristop k izvajanju le-teh še toliko bolj pomemben. Za pravilen potek je potrebno pred začetkom dela izdelati na podlagi rezultatov fizikalnih in kemijskih analiz zemlje plan priprave oziroma izvajanje agromeliorativnih ukrepov, posebno še zaradi tega, ker se nekateri ukrepi med seboj ne dajo združevati. Tako na primer ni priporočljivo razvažanje hlevskega gnoja po podrahljanem zemljišču, prav tak'o je po takem zemljišču otežkočeno oranje. Prav tako ni združno gnojenje s hlevskim gnojem in kalci-fikacija, založno gnojenje in kalcifikacija ipd. Če nimamo za izvajanje agromelioracijskih u-krepov dovolj časa ali tudi ustreznih priključkov, smo prisiljeni le-te opuščati, združevati in podobno kar ima za posledico slabšo regeneracijo tal in manjšo rodovitnost. Pravilna priprava zemlje za nov nasad, ki zagotavlja izboljšanje stanja v tleh in zanesljivo regeneracijo tal, se začne že s setvijo pred-kultur ali meliorativk. Tako na primer pri predhodnih kulturah uničimo s herbicidi trajne plevele, ostanke izoranega hmelja, v času vegetacije meliorativk izvedemo založno gnojenje, globoko rahljanje, podrahljavanje in po možnosti oziroma po potrebi tudi kalcifikacijo. Če izvedemo podrahljavanje v času rasti meliora-tivke, omogočimo takojšnje preraščanje in biološko fiksiranje nižje ležečih plasti, boljšo razporeditev hranil po profilu ih podobno. Tako nam v času neposredne priprave zemlje za nov nasad preostane le še morebitno dodatno založno gnojenje, gnojenje s hlevskim gnojem, globoko oranje, ravnanje površine in fina priprava zemlje za sajenje. Te ukrepe zmoremo brez nadaljnjega tudi na večjih površinah, tako da lahko sajenje novega nasada opravimo pravočasno. Zavedati se moramo, da mora biti obnova hmeljišč ptav tako pa tudi priprava zemlje za nove nasade načrtna. Od pravočasnosti izvedbe posameznih agromelioracijskih ukrepov je v veliki meri odvisna stopnja regeneracije tal, posebno če obnavljamo hmeljišča na pogojno primernih tleh, od te pa gospodarnost pridelovanja hmelja na obnovljenih površinah. Zato naj bo priprava zemlje za nova hmeljišča izvedena strokovno pravilno, dosledno in v celoti — neokrnjeno. inž. Milan Veronek POPRAVEK V prejšnji številki Hmeljarja na strani 7 je sestavek »Nevšečnosti okrog odvzema mleka« napisal Ivan TEKAVC. Vzorec v mlekarni pa ni bil 4,2, ampak 4,7 % tolšče. Kaže, da hud mraz novinarskih račk ni pregnal. Oprostite. Urednik Nesreče pri delu IZOBRAŽEVANJE KOOPERANTOV O VARSTVU PRI KMETIJSKEM DELU Podatki o poškodbah pri delu so najbolj očiten kazalec za odnose do varstva delavcev pri. delu, v določenem okolju pa tudi pni posamezniku. V kmetijstvu je bito v preteklem 1978. letu nad 70 % poškodb osebne narave. Poškodbe so nastale zaradi nepazljivosti, nepravilnega dela, neustrezne organizacije dela, neustreznega orodja, pomanjkljive uporabe tehniških kakor osebnih varstvenih sredstev in dragega. Vse te poškodbe pa nastajajo zaradi neznanja ali pa zaradi malomarnosti in samovolje posameznikov. Poudarjam, da za popolnoma varno delo hi dovolj, da vodij a dela ali delavec obvlada varno tehniko delo, varstvena zavest pa je pridem pomanjkljiva, Samo primemo obvladovanje in poznavanje varstva pri delu omogoča razumevanje celotnega kompleksa varstva pri' delu. Izkušnje in podatki, da so poškodbe močno odvisne od varstvene oisposoblj enosti vodij dela.. Pomembno je, da. vodje dela pozna-. jo varno organizacijo . in tehniko dela ; in da ukrepe in mere varstva izvajajo zavzeto in dosledno. To pomeni, da tudi sami pri delu vedno in povsod ravnajo, kakor vedo, da je najbolj varno. Takšnemu zglednemu ravnanju pa so v naših razmerah kos je in samo preredki, ki sd dovolj temeljito varstveno usposobljeni,in izkušeni vodje dela. Varstvo pri delu naj bi zato dobilo svoje mesto že pri razpisih in objavah za prevzem vodstvenih del, .strokovnemu usposabljanju kakor pri pripravništvu in premeščanju zlasti neposrednih vodstvenih in strokovnih struktur.- Zahtevnost i-n povezanost varstva pri delu in izobraževanja delavcev in kmetov je očitna. Problem je še pomembnejši, če pomislimo še na vplivni obseg proizvodnje v kooperacijskem sektorju. Na to nas opozarjajo poškodbe in nesreče, -njihovi’vzroki-in .posledice pri kmetijskem delu. Mnogi- primeri kažejo na pomanjkljivo . razumevanje lin upoštevanje najpreprostejših- temeljev -varnega -dela zlasti pri upora-bii mehanizacije .in kemizacije. Delavci v družbeni proizvodnji morajo oziroma naj bi poleg rednih Oblik izobraževanja o varstvu pari delu opravljala še Obdobne obnove in preizkušnje tega znanja: Kmetje — kooperanti imajo sicer možnost’, da se vključijo v’ te tečaje, vendar načrtno urejenega varstvenega izobraževanja pa niso deležni. Zato je razumljivo, da. j e njihov® znanje, o varnem delu pomanjkljivo in da temelji predvsem .na izkušnjah. Za te izkušnje pa vemo, da prav na področju varnega dela niso najboljše. . V obseg za uveljavitev izobraževanja: kooperantov se bodo . morale vključiti strokovne pospeševalne službe v temeljnih zadružnih enotah, saj k njim sodi tudi to izobraževanje. Nalioge pri pospeševanju varstva pri kmetijskem delu v kmetijski kooperacijski proizvodnji pa bodo morale biti zaznamovane tako, da se bo varno delo nenehno izboljševalo, ne -pa da bi čakali,; da nas bodo ¡posledice silile v ■občasno ne dovolj učinkovito reševanje problemov varstva pri delu. 3 j. z. Za svojo varnost je prav, da pogledamo tudi, kaj se godi za našim hrbtom POROČILO (Nadaljevanje na 2. strani) B) ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE SOZD HMEZAD: Delovne organizacije Datum volitev Delegat in namestnik Priimek dn ime |Volil, uprav. Glaso- valo Število glasov 1. Kmetijstvo Žalec 14., 26. 12. 1978 Šketa Janez 476 439 417 2. Kmetijski kombinat Šmarje 11. 12. 1978 Kunst Zlatko 1167 ' 964 887 3. Kmetijstvo Ilirska Bistrica 24. 11. 1978 Logar Franc 329 284 252 4. Notranja trgovina Žalec 27. 11. 1978 Lubej Vinko 196 173 167 5. Celjska mesna industrija Celje 11. 12. 1978 Vižah Branko 578 484 459 6. Strojna Žalec 5. 12. 1978 Ambrožič Alojz 179 163 141 7. Gostinstvo-Turizem Žalec 14. 12. 1978 Pevec .-Štefka 165 134 111 8. Hmezad ezport-import Žalec 7. 12. 1978 C^emošnik Vinko 101 82 73 9. Sadjarstvo Mirosan 8 12. 1978 Lebar. Ivan 28 25 25 d D. Celjske mlekarne 12. 12. 1978 Kolar Jože . 205 163 85 dl. Vmarstvo Celje 5. 12. 1978 Medved Jože 97 88 77 12. DS Skupne službe SOZD 15. 12. 1978 Zalesjak Breda 92 87 84 Predsednik volilne komisije za izvedbo volitev v organe upravljanja SOZD Hmezad Žalec Breda Zalesjak Izobraževanje kmečkih žen Na področju KZ »Savinjska dolina« izobraževanje kmečkih žena ni sistematično organizirano, tako kot na primer, na Gorenjskem, Primorskem ali pri naših sosedih- Gomjesavinjča-hih. Organizirano izobraževanje žena se je razvilo predvsem na- področju, kjer se je začela ¡razvijati nova'kmetijska panoga — kmečki turizem. Na teh predelih so ¡se formirati odbori kmečkih žena, katere vodijo mentorice — po-speševalke. Po aktivih sestavljajo in spreje-inajo letine programe dela na področju izobraževanja v gospodinjstvu, ekonomike, samouprave, pospeševanja kmetijstva itd. dn se aktivno vključujejo v zastavljetndh programih. V Savinjski dolini niso formirani aktivi predvsem zaradi premajhnega interesa. Z razvojem kmečkega .turizma na našem območju, se ibo postopoma pričeto sistemsko pospeševati žene tudi v smeri, ki zahteva ta gospodarska panoga. V zimskem obdobju so f na programu strokovna predavanja za kooperante, katerih pa se seveda udeležijo v ¡večini moški, ženske pa precej manj. Zato srno že v lanskem letu organizirali predavanja za žene. Ker ¡so bila predavanja dobno-obiskana, ¡smo letošnji program za žene nekoliko .razširili. Organizirano je bilo troje predavanj: Dokument Pri Kronovškovih v Orli vasi sem dobil zanimiv dokument, ki je bil napisan 8. junija 1945. leta na hmeljarskem odseku Okrožnega odbora OF Celje. Napisal pa ga je referent za hmeljarstvo Ludvik Kuder. Na listu papirja je napisana z roko škoda, ki so jo povzročili Nemci med okupacijo od 1941. do 1945. leta slovenskemu hmeljarstvu. Navaja, da je bilo 1940. leta okrog 11.000.000 sadežev hmelja, leta 1945 pa le še okrog 3 milijone. Škoda, uničenih 8 milijonov hmeljevk in prav .toliko sadik, nad 10 milijonov kg suhega hmelja manj v štirih letih po takrat 40 din za kg, je v grobem znašala 1 milijardo in 72 milijonov dinarjev. Ta list bo odslej v hmeljarskem muzeju v Žalcu. Imetnike podobnih listin in orodja iz pretekle in polpretekle dobe hmeljarjenja prosim in vabim, da me o posestih le-teh obvestijo, da jih evidentiramo, ali pa o-hranjeno odstopijo v skupno korist hmelj arskemu muzeju Žalec v varstvo. Vili inž. Vybihal Predavanje O ZMRZOVANJU ŽIVIL IN GOTOVIH JEDI je imela tov. Ela Kovačič — strokovni sodelavec Zavoda za ¡napredek go- ; spodiinjstva iz .Ljubljane — v Braslovčah, na Polzeli, v Šempetru in Petrovčah. Obisk teh i predavanj je bil zelo dober, isaj se je preda-vanj udeležilo 263 žen, deklet in.tgdi moških iz . | vseh TZO KZ. Drugo predavanje je bilo o KMEČKEM TU RIZMU IN UPORABI TKANIN V KMEČKEM DOMU. Predavala je dipl. ¡kmet,. ing, Vlasta Urlep iz Živinorejskega veterinarskega zavoda , Celje-. Tovrstni predavanji sta bili samo v Bra- i slovčah dn Šempetru, vendar ¡sta bili prav tako ; zelo dobro obiskani. . V začetku februarja pa bo v Šempetru še I predavanje O ŽENSKIH BOLEZNIH. Predava- j teij ibo zdravnik — ginekolog. Tudi to predavanje bo zanimivo in aktualno za žene, kajti le v skrajnem primeru kmečka žena poišče zdravnika in velikokrat je to zanjo usodno. Za- ’ to je prav, da se zdravstvenemu stanju žena j posveti večja pozornost. Zaradi izrednega zanimanja za taka in po- , dobna predavanja bomo v naslednjem zimskem obdobju skušali le-ta razširiti na vse TZO, če- : prav ho to zaradi predavateljev težje. Ti naimreč predavajo po skoraj celi Sloveniji in to v zimskem ča'su. Tako težje izvedejo na enem ¡območju 10 dn več enakih predavanji , Res pa je, da bolj kot kdaj koli velja pravilo, da žena podpira 3 hišne vogle. Vedno več je kmetij, na katerih je eden ali celo več družinskih članov zaposlenih izven ¡kmetije in v teh | primerih nosi žena na kmetiji veliko večjo 1 obremenitev, pa naj ho zaposlena ona ali dru-. I zimski član. Kmečke žene pa ¡se vedno bolj, če-prav še premalo, vključujejo v družbeno de-' ! javnost un samoupravljanje in potrebno je, da se izobražujejo ne ¡samo na področju gospodinj- ! stva ampak še na ostalih področjih. V naslednjih zimskih predavanjih bomo za- j jeli v sklop predavanj tudi takšne teme. Iz obiska predavanj lahko sklepamo, da so | naše žene željne znanja na to pa smo vsa ta f leta pozabljali, . j- Božka Žolnir | USMERJANJE KMETIJ DELO IN USPEH POSPEŠEVALNO PROGRAMSKE SLUŽBE IN NAČINI IZKORIŠČANJA BANČNIH POSOJIL ZA KOOPERANTE KZ »SAVINJSKA DOLINA« KZ »Savinjska dolina« ima že dolgo časa urejeno pospeševalno in programersko službo. Po TZO so nastavljeni pospeševalci, ki delujejo po svojih specifikacijah. Programersko službo opravlja za vse TZO en programer kmetij. Sestavlja usmeritvene programe kmetij in plan investicij pri urejanju kmetij. Ureditveni investicijski plan sestavljamo za najetje bančnih posojil, ki so sestavljeni različno. Poglejmo en primer: če znaša predračun za hlev v ravnini 100, je udeležba kmeta v materialu, delu in denarju 35%, ljubljanske banke 45 %, kmetijske živilske razvojne skupnosti 5 % in HIP 15 %. Odplačilo je 8 let s 3 odstotnimi obrestmi. Pospeševalci in programer kmetij so v stalnem stiku s tehnologi-organizatorjl proizvodenj in raznimi raziskovalnimi ustanovami. Do sedaj je bilo programsko usmerjeno preko 450 kmetij. Morda vas bo zanimalo, kolikšna je letna manipulacija investicij kmetov pri urejanju določenega števila kmetij? V letu 1978 je znašala predračunska vrednost investicij preko 30.000.000,00 din (ali 3 milijarde starih din). Programi so izdani tako, da si kmetija uredi in vpelje le do dve panogi proizvodnje. Usmeritveni program sestavimo za več let, kakor tudi ureditveni investicijski program, ki je kasneje v pomoč pospeševalcu in gospodarju. V jlavnem usmerjamo le zaščitene kmetije z več lot 5 ha obdelovalne zemlje. Pričetek usmerjanja kmetije pričnemo na zeljo kmeta, da si preuredi posestvo. Vodja rzo skupaj s pospeševalci preuči možnosti razvoja kmetije in šele nato pokliče progra-nerja kmetij, ki napravi posnetek kmetije. Iz-lela oba programa, ker kmetija za ureditev po-rebuje največkrat posojilo. Kmetija po navadi le zmore naenkrat tako velike investicije. Po eh programih se bo. gospodar orientiral in pri-agajal tržnim razmeram Z usmerjanjem kmetij ;mo pridobili večjo trdnost gospodarstva in do-Dčeno stalno proizvodnjo. Na žalost je marši- ' atera kmetija krenila spet svojo pot in ni bilo iričakovanega uspeha. Večji del usmerjanja je lobro uspel. Posojila so strogo namenska in jih lahko roristijo za izgradnjo in urejanje hlevov, na-lavo mehanizacije, plemenske živine, itd. Pred-lost imajo razne skupnosti kmetov npr. za na-lavo večjih strojev sezonske uporabnosti, ob-ektov in zemljišč zaradi zaokrožitve, itd. Višina kreditov se giblje od 45% naprej, glede na predračun investicije. Obrestne mere so zelo ugodne. Zaščitenim kmetijam ' obresti regresira še občina. Manjša posojila lahko še koristijo tudi tisti kmetje, ki ne izpolnjujejo pogojev za najetje usmeritvenega posojila bančnih ustanov pri naši interni banki HIP na izpostavah v TZO. Soudeležba kmeta z denarjem pri investicijah je tako povsod obvezna. Zmeraj mora predložiti predračun investicije in na podlagi njega se potem dobi višina kredita po sporazumu bančnih ustanov, razen, če ni določenih omejitev, kot so navadno, če ni dovolj velika proizvodnja, neodplačani stari dolgovi, neresnost pri vračanju kreditov, itd. Pri najemanju kreditov imajo naj večje ugodnosti višinske kmetije. Specifičnost proizvodnje v hribovitih predelih je težavnejša in količinsko se težje dosega. Krediti so na 12-letno odplačilo z 3 % obrestmi. Zato sta tudi ta pomoč in usmerjanje najbolj aktualni vprašanji, kako usmeriti in olajšati delo na višinskih kmetijah in kako zadržati ljudi na tem področju, predvsem mlade naslednike. Naseljenost in nadaljnja proizvodnja v višjih predelih sta državnega pomena v okviru SLO. O tem se tudi raz- Dobrovljah še pred zimo in je opo-dela, ki še jih bomo lotili prav kmalu glablja v resoluciji dolgoročnega načrta razvoja občine Žalec. V njej tudi zasledimo, da bodo morale predvsem nižinske, usmerjene kmetije voditi knjige o določenih proizvodnjah, kot pri reji brojlerjev,. nesnic, pitanju goved, prašičev ali kakšni proizvodnji monokulture. Gospodar bo vodil evidenco vseh stroškov in dohodkov proizvodnje. V primeru, da bo imel prekoračitev ostanka čistega dohodka, bo obdavčen na ta dohodek. Ta novost je trenutno zelo prizadela tiste kmete, ki imajo usmerjene in urejene kmetije z lepo proizvodnjo. S tem bodo tudi nastale še večje težave naše pospeševalne službe, ki ne bo mogla razvijati in pospeševati kmetije še na večjo stopnjo razvoja. Drugače, če pa natančneje premislimo in pregle-mo to celotno situacijo, vidimo, da kmet ima res malokje kaj ostanka čistega dohodka. Danes sta osnovna krma in ostali reprodukcijski material res že pretirano draga v primerjavi s kmetovimi proizvodi, ki jih prodaja. Vidimo, da obdavčitev omenjenih proizvodenj še dolgo ne bo prišla v poštev, ker imajo kmetje v glavnem same izgube. Morda vas bodo še zanimali nadaljnji cilji pospeševalne programerske službe. Naša želja je, da bi usmerjeni kmetje zloževali parcele in to čim bližje domačije zaradi kratkega transporta in boljšega izkoriščanja zemljišč. Zloževali bi z nakupi ali zamenjavo parcel. Pri tem lahko koristijo višinske kmetije za nakup parcel 50 % kredit po predračunu na 5-letno odplačilo s 3% obrestmi. Zemljišča lahko doku-pujejo do dovoljenega zemljiškega maksimuma. Nižinski kmetje lahko dobijo kredit le kot skupnosti kmetov za nakup zemlje k že združenim parcelam. Višina posojila je 60 % glede na predračun za 20-letno odplačilo s 3% o-brestmi. V teh združenih parcelah se bo aktivirala vsa zemlja v obdelovalno površino, to je še z ozar in na konceh njiv. Zmanjšali bi se stroški obdelave in povečali donosi zaradi boljšega sklopa. (Nadaljevanje na 12. starani) ima je za kmetijce primeren čas za izpopolnjevanje znanja in seznanjanja z novitetami. Tako o se v Šempetru sestali skoraj vsi, ki delajo v hmeljarstvu v kooperaciji in izvedeli marsikaj novega za boljše delo v novi sezoni Posnetek kaže vezanje »grušta« — ostrešja za novi hlev na zorilo in vzpodbuda za skorajšnja spomladanska Gostinski objekt — bodoča ribja restavracij a Foto: B: SKALIN Usmerjanje kmetij (Nadaljevanje zli. strani) Hmeljarji bodo imeli to ugodnost, če bodo postavili žičnico na 5 ha površine, da bodo dobili do 60 % posojila in 50.000,00 din nepovratnih sredstev. Sadjarska skupnost ima lahko 5 ha nasada v dveh parcelah, samo ne preveč oddaljene. Koristijo lahko 90 % kredit na 9-letno odplačilo s 3 % obrestmi. Kreditiranje kmečkega turizma pride v poštev le pri višinskih usmerjenih kmetijah, ki imajo že urejeno proizvodnjo, poslopje in smisel dajanja uslug gostom. Višina kredita je 55 odstotkov na predračunsko vrednost ureditve. Pospeševalno službo še čaka mnogo nalog za delo s kmeti. Vsi si želimo čim boljše sodelovanje in čim več uspeha. Programer kmetij na KZ »Savinjska dolina« Marjan Blagotinšek, km. inž. NAVODILO PREBIVALCEM V PRIMERU NARAVNIH IN DRUGIH MNOŽIČNIH NESREČ A) OB POTRESU: 1. Umaknite se v notranji del prostorov, ob nosilne zidove, pod podboje v nosilnih zidovih, v predsobe in pod močnejše pohištvo. 2. Izognite se velikim prostorom, bližini raznih inštalacij in grelnih naprav. 3. Ne izgubljajte časa z oblačenjem ali iskanjem nepotrebnih stvari. Po prenehanju prvih potresnih sunkov takoj zapustite stanovanje. 4. Pred zapustitvijo izključite električne, plinske in druge inštalacije in pogasite ogenj v pečeh. S seboj ponesite najnujnejše dokumente, obleko, denar in odejo. 5. Bodite mirni in prisebni ter z besedo in vzgledom vplivajte na ostale stanovalce pomirjevalno. Zavedajte se, da je vaša varnost in rešitev vaše družine odvisna od vaše prisebnosti in hitrega ukrepanja. 6. Pri umiku iz zgradbe ne uporabljajte dvigal, na stopnišču pa se izogibajte robom stopnic. . 7. Ne zadržujte se v bližini zgradb, ker vas utegnejo poškodovati padajoči predmeti (opeka, itd.). 8. Ce ste zasuti z ruševinami, skušajte z občasnim klicanjem opozoriti reševalce. Ce na vas pritiskajo ruševine, mirujte in s prosto roko ali nogo obča- | sno skušajte trkati po bližnji cevni napeljavi. 9. Vsaki družini se priporoča, da ima v svoji opremi priročno apoteko, baterijsko svetilko, piščalko in najlonsko vrv premera 12-^16 mm, odvisno od višine nadstropja. Vrv lahko služi za reševanje in dobavo hrane, vode ali zdravil. 10. Na soponesrečene vplivajte ohrabrujoče in jim svetujte, kako naj ravnajo. 11. V nobenem primeru ne obupajte. B) OB POŽARU: 1. Začetni požar pogasite s priročnimi sredstvi. 2. Ob nastanku požara, ki ga boste gasili, obvestite takoj sosede ter pokličite na pomoč postajo milice, tel. 92 ali gasilce na telefon 93. 3. Ce vidite, da požara ne boste mogli pogasiti s priročnimi sredstvi in pomočjo sosedov, opozorite na nevarnost tudi ostale stanovalce. 4. Ce se požar preveč širi in obstaja življenjska nevarnost, je treba stanovanje zapustiti. Pred tem morate zapreti okna in izključiti vse napeljave. 5. S seboj vzemite najnujnejše in ugotovite, če je z vami vsa vaša družina. C) OB POPLAVAH: 1. Ob vsakem daljšem deževju, neurju ali hitrem topljenju snega skrbno spremljajte radijska in televizijska poročila hidrometeorološke službe o stanju rek. 2. Iz nižjih prostorov umaknite hrano, iz kleti, v katere pogosto priteka talna voda, že tedaj, ko narasla reka še ni prestopila bregov. 3. Pred odhodom iz stavbe morate izključiti električno, plinsko in vodovodno inštalacijo v stanovanjskih in drugih objektih. 4. Ce ste ostali na poplavljenem področju, ker vas je voda presenetila in se ne morete več umakniti, kličite na primeren način na pomoč, ponoči pa si pomagajte s primernimi svetili, da vas bodo reševalci laže našli. Pri reševanju se ravnajte po njihovih navodilih. D) NEVARNOSTI V VOJNI: V primeru vojne upoštevajte še naslednja navodila: 1. Ob znaku za nevarnost zračnega napada odprite okna in izključite hišne napeljave. 2. Vzemite pripravljene najnujnejše stvari in po najkrajši poti pohitite v za- J klonišče. Vsako izgubljanje časa pomeni smrtno nevarnost. j 3. Upoštevajte navodila štabov civilne zaščite in hišnih poverjenikov. I Jubilejne nagrade 78 DE KMETIJSTVO I. ; Rizmal Franc, Jurgec Franc, Klokočovnik Franc, Ribič Pavel, Kelenc Matija, Mežnarič Ivan, Ribič Vida, Stroj anšek Ana, Šertl Anica. Ob zaključku poslovnega leta so bile podeljene jubilejne nagrade za 10-, 20- in 30-[etno zvestobo delovni organizaciji. Za leto 1978 so te nagrade prejeli: ZA 10-LETNO DELO JE PREJELO NAGRADO 98 DELAVCEV. | TOZD KMETIJSTVO ŽALEC S Šporn Stanka, Herman Marija. ; DE KMETIJSTVO I. I Smole Vinko, Štekovič Bara, Gotar Elizabeta, Zadravec Ivanka, Šumak Genovefa, Kranjec Mica, Tavčar Marica. . I DE KMETIJSTVO II. ! Plohi Anton,. •. DE KMETIJSTVO III. ■ Šalamun Ivka, Volf Franc. DE KMETIJSTVO IV • i Jularič Mij at, Jularič Marija. DE GOVEDOREJA [ Šketa Janez, Ceh Stanislav, Goričan Marija, iriezer, Ivanka, Duras Kata. TOZD KMETIJSTVO ŠMARJE PRI JELŠAH i Tkalec Rudolf, Kajba Marija, Lončarič Franc, J.ovak Anton, Prešiček Mafija, Jug Bruno,. Ivoršak Ivan, Andrenšek Stanko, Tašner Fer-pmand. ; TOZD KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA I Antonac Ema, Bajc Milka, Benigar Franc, [erginc Ivan, Boštjančič Stanko, Dodič Ivan, 'olgan Božidar, Jenko Zvone, Klepač Ivanka, ut ar Ivan, Štemberger Jože, Kovačič Franc, Iršnik Ivan. TOZD KMETIJSTVO RADLJE OB DRAVI i Koležnik Kristina, Komerički Eteika, Lupin-sk Jožefa, Matijevič Anica, Petelin Kristina, 'opler Antonija. . -s TOZD SADJARSTVO MIROSAN : Dajič Dorde, Kokot Eva, Lebar Ivan. TOZD VRTNARSTVO CELJE Repič Jožica, Kostačevič Vida, Kuserbanj Slavko, Soitenšek Bronka, Selič Marija. TOZD KOOPERACIJA ŽALEC Sander Ivanka, Trobiš Rudi. Jurkovič Anica, Jaklič Rugolf, Pilko Milán, Pavčnfk Jože, Kranjc Štefka, Kenjalio Olga, Škoberne Marko, Valant Leopold, Klanjšek Hilda, Furman Anton, Plavštajner Jože, Simonič Anton, Grčar Slavko, Gračner Ivan, Juren Tomo, Koštomaj Alojzija, Trunk Jože, Požun Jožica, Suholežnik Jože, .šteklič Ljubo, Veršnik Ivan. TOZD MLEKARNA CELJE Kos Kari,. Lončar Marija, Tratar Silvo, Štefančič Rudi, Šuhel Marjana. TOZD HMEZAD EXPORT IMPORT ŽALEC Miheljak Judita, Seinprimožnik Lidija. TOD MEŠALNICA KRMIL ŽALEC Povalej. Ivica. TOZD STROJNA ŽALEC Krajnc Srečko, Novak Peter, Ambrožič Alojz, Steiner Alojz. TOZD GOSTINSTVO CELJE Ban Terezija, Forštner Antonija, Kunaj Marta' Divjak Mihael.' , TOZD NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC Mežnar' Vinko. DS SKUPNE SLUŽBE Virjent Hermina, Razdevšek' Terezija,- Pri-vošhik Boris. ZA 20-LETNO DELO JE PREJELO NAGRADO 113 DELAVCEV. TOZD KMETIJSTVO ŽALEC Jager Anica, Orešnik Mihaela. evarnost zračnega napada Zavijajoč zvok siren s trajanjem 60 sekund Zavijajoč zvok siren s trajanjem 3-krat po 20 evarnost napada z jedrskimi, bioioš- sekund in 15 sekund trajajočimi presledki imi ali kemičnimi sredstvi \larmni Ivočni ¡¡gnali renehanje vseh nevarnosti reizkus siren vsako soboto 5 12. uri) Požar Naravne nesreče Enakomeren zvok siren v trajanju 3-krat po 20 sekund s 15 sekund trajajočimi presledki Enakomeren zvok siren v trajanju 20 sekund, zavijajoč zvok s trajanjem 20 sekund in za« zakijučni enakomeren zvok v trajanju 20 sekund brez presledkov Enakomeren zvok siren v trajanju 60 sekund DE GOZDARSTVO Kolšek Franc; DE KMETIJSTVO II. Balon Ljudmila, Korenko Albina, Piki Franc. DE KMETIJSTVO III, Koder Ivan, Jug Bariča, DE KMETIJSTVO IV. Kopinšek Jože, Petz Albert, Vrbek Jelica, Kolenc Adolf, Kovačič Marija. TOZD KMETIJSTVO ŠMARJE PRI JELŠAH Vreže' Franc, Drofenik Stanislav, .Gajer Rozalija, Gobec Frido, Gobec Janez, Kramer Franc, Stančič Anton, Šivak Dragutin, Gojtan Marija, Rajgl Anton, Narat Anton, Černelič.Stanko, Jug Anton, Kolar Martin, Užmah- Veronika.' TOZD KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA Boštjančič Pavel, Lovec Ciril, Nadoh Emil, Potepan Ivan, Šajn Rudi, Šircelj' Anton, Jelinčič Metka, Slavec Jdže. TOZD KMETIJSTVO RADLJE OB DRAVI Helbl Matilda, Kozarič Franjo, Faijfarič Angela, Glazer Terezija, Helbl Alojz, Kobal Albert. TOZD SADJARSTVO MIROSAN - ,Pišek Ivan. TOZD VRTNARSTVO CELJE Vrečer Marija, Orehov1 Marija, Ratej Ivan, Benčina Jože,; Koilosovski Vlado, Vouk Jožica, Žuntar Franc, Franc Jožef... TOZD KOOPERACIJA ŽALEC Arhe Betka, Uratnik Vlado, Guštin Zvone, Koder Apolonija, Podkrajšek Franc, Samec Marija, Marguč Maiks, Strožef Ivan,-Kralj Vlado, Jurak Štefka, Pungeršek Ivanka, Bojc Viljem, Zupanc Gilka',; Žibccet Karel. TOZD MESNINE CELJE Grabnar Ludvik, Felicijan Ivan, Hren. Alojz, Ješovnik Vinko, Lešar Marijan, Hrovatič Brigita, Svečak Ivan, Tofant Angela, Trobiš Ljudmila, Veber Nežka, Vizovišek Drago, Štraus Jože, Plešnik Peter, Pekošak Viktor, Žohar Franc, Cukala Pavla, Klanjšek Mirko, Reberšak Anton, Goršek Andrej, TOZD MLEKARNA CELJE Drofenik Marija, Lorger Majda, Oblak Marija, Čerenjak Franc, Bratec Stane. TOZD HMEZAD EXPORT IMPORT ŽALEC Božiček Jožefa, Grobelnik Marija. TOZD MEŠALNICA KRMIL ŽALEC Pišek Marica, Jona Alojz. TOZD STROJNA ŽALEC Tratnjek Štefan, Rehar Ivan. TOZD GOSTINSTVO CELJE Kobal Marija, Šimek Milka. TOZD ZDRUŽENA HLADILNICA CELJE Kolšek Matilda, Pugelj Bogdan. ; DS SKUPNE SLUŽBE Golavšek Vojko, Kapelari Anica, Smodiš Angela, Špeglič Franc, Bon Nada, Jubilejne nagrade 78 Resnica okrog odvzema mleka (Nadaljevanje s 13. .strani) ZA 30-LETNO DELO JE PREJELO NAGRADO 16 DELAVCEV. TOZD KMETIJSTVO ŠMARJE PRI JELŠAH Žlender Marija, TOZD KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA Bradelj Pavel, Čekada Milka, Primc Valerija TOZD KMETIJSTVO RADLJE OB DRAVI Glazer. Anton. TOZD VRTNARSTVO CELJE Brusnjak Ferdo, Nedec Slavica. TOZD KOOPERACIJA ŽALEC i Selič Anica, Žagar Marija. TOZD MESNINE CELJE Jagodič Vincenc, Kovačič Drago, Pavčnik Viljem, Kučan Zofija. TOZD HMEZAD EXPORT IMORT ŽALEC Bališ Edvard, O.setič Marija. TOZD STROJNA ŽALEC Krušič Mairtin. Vsem nagrajencem ob njihovem delovnem jubileju iskreno čestitamo v želji, da še naprej skupno delamo za čim uspešnejši razvoj naše delovne skupnosti, naših samoupravnih odnosov in naše samoupravne socialistične družbe. V prvi številki letošnjega HMELJARJA je tovariš Ivan Tekavc iz Gomilskega objavil članek pod .naslovom: »NEVŠEČNOSTI OKROG ODVZEMA MLEKA«., V tem članku je hudo in neresnično napadel mene kot prevzemalea mleka v Gomilskem -.Navedeš je neresnične podatke, s katerimi j.e'hoteil prepričaiti .javnost, da mu delam 'očitno krivico in da namerno- manipuliram z njihovim mlekom tako, da zmanjšujem tolščbbno siopnjio-. To- pa on- res. Tiudi sam sem krnet im proizvajalec mleka Na svoji lastni koži okušam v-se tegobe 'kmetovanja in proizvodnje mleka. Tudi sam sem bil na tem,‘da je bilo moje mle-. ko več mesečev-zapored izredno nizke tolščo-bne vrednosti. Tudi zadnje -mesece ni več kot okrog 3,7. Mislim, da je tb zadostni dokaz moje poštenosti, saj bi si verjetno kot prevzema-lec znal poiskati ustrezne rešitve, Kakor so me naučili jemati vzorce, tako pa delam. Tov. Tekavc dobro ve, .zakaj je prišlo do zapetljajev -pri. jemanju njegovih vzorcev. Z vso pravico pričakujem, da bo Zadružna; . enota v Gomil-j sfcem povedala vso resnico okrog tega. Priča-) kujem-, da bo tov. Tekavc javno preklical ne-5 resnične podatke, ki jih, je navedel fin da se .bo vnaprej zavedal,' da taka pot, ni pravilna, Če morda tov. Tekavc ne soglaša, da so mene izbrali za prevzemalea mleka, naj ve, da sem se te dolžnosti branil. Na koncu koncev pa šem .tudi človek z - enakimi pravicami in sel prav tako težko prebijam skozi to življenje,j, Nikomur pa db sedaj nisem napravil: nobene škode, da bi vedel za to, najmanj pa pri tej dolžnosti, ki jo opravljam. ' Sam okušam ta trdi in skromni kruh pri ..proizvodnji mleka,;, Zato naj si nikdo ne misli, ,da pri tem poslu,, ki ga opravljam, ne želim vse’dobro vsem pro-i« •izvajalcem mleka in da nizka tolščobna stopnja prav tako prizadene tudi mene, vendar si sam ne znam. razlagati, zakaj do -tega. prihaja,, Franc Praprotni« - Gomilsko 701 Smučarsko prvenstvo »Hmezada« in »6. Agroski« Sodelavci Organizacijo smučarskega prvenstva Hmezada je v letošnjem 'letu prevzelo Športno društvo-»Hmezad«, ki je bilo ustanovljeno lani. V ta namen je bil 17. 1. 1979 sestanek vseh referentov športno-rekreaeijske dejavnosti Hmezada, na katerem je bilo ¡Sklenjeno, ,da bo smučarsko prvenstvo v četrtek 25, januarja 1979 na smučišču v Libojah s pričetkom ob 14.30, Obenem bo to tudi izbirno tekmovanje za določitev udeležencev na »,6, AGROSKJJU«, ki bo 17. februarja 1979 na Kohli (Bohinjska Bistrica), Pokrovitelj in .organizator letošnjega »6. AGROSKIJA« je DO Medex, export-import, Ljubljana, izvedba tekmovanja, pa je zaupana SK »Snežinka« prav tako iz Ljubljane. Narava počiva odeta v snežno odejo, hmeljar pa že kuje načrte za letino, za katero upa tako kot vedno, da bo uspešna Tekmovalne discipline: VELESL-ALO.M.: ženske dib..3Q let ženske nad 30 .lat moški .do. 30 let moški od 30 do 45 let moški nad 45 let TEKI: ženske do 30 let (2,5 km) ženske nad 30 let (2,5 km) moški do 30 let (5 km) moški nad 30 let (2,5 km) PROGRAM:: 7.00 — Razdelitev štartnih številk -bo v prop štorih krajevne skupnosti Bohinjski. Bistrica 8.00 —. Start teka moški do 30. let (5 km), — Start teka — motSfci nad 30 let (2,5 km) * - Start teka — ženske do, 30 let. (2,5 km) — Start teka — ženske nad 30 let 9.00,— Start veleslalom — moški do 30 le.t —: . proga A j -~ Start veleslalom — moški od 30 do 44 ; let - - proga B — Start veleslalom -— moški. nad .45 let — proga C : —■ Start veleslalom — ženske do -30 le| proga C :— Start veleslalom —1 ženske, nad. 30 lel; — proga C 12.00 J- Seja častnega odbora v hotelu Goli Bled 13.00— Kosilo v hotelu Golf Bled' 15.30 — razglasitev rezultatov, podelitev poka) lov in priznanj v prostorih hotela Go| na Bledu. Tekmuje se za posamezni in ekipni plasma,j Uvrstitev se računa po doseženem času. Za cel lokupno uvrstitev veljajo seštevki časov naji bolje plasiranih ekip v vseh kategorijah. Ti, ekipno, uvrstitev se računaj,o po- trije najboljši! rezultati tekmovalcev iz ene prijavljene orgaj niizačije. ..... . (Nadaljevanje na ,15. strani); (Nadaljevanje s 14. 'Strani) OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Pokale bodo prejele tudi najštevilnejše ekipe, najboljše ženske in moške ekipe oz. organizacije v skupnem seštevku, če tekmujejo v vseh disciplinah, najboljša ekipa, rojakov iz zamejstva ter najboljši posamezniki po kategorijah. Iste tekmovalne discipline kot za AGROSKI veljajo tudi za smučarsko prvenstvo Hmezada, razen tekov, kjer so tekmovalci in ekipe že določeni. Na sestanku je bilo sprejeto stališče in obveza, da je potrebno zagotoviti najmanj'devet ekip, to je za vsako disciplino, po eno ekipo, lahko pa je tudi'več ekip za posamezne discipline. AGROSKI J A se bo udeležilo približno 35 do 40 tekmovalcev, najbolje uvrščenih iz Hmezadovega prvenstva. Na kraj tekmovanja bo organiziran prevoz, z avtobusi za vse udeležence— tekmovalce in vodje ekip. Stroški AGRO-SKIJA se bodo pokrivali delno iz. ostanka sredstev Konference OOS Hmezada in iz namensko združenih sredstev DO za potrebe športno-re-kreacijske dejavnosti Hmezada. V izdelavi je tudi letni program športne aktivnosti ovrednoten po posameznih športnih dejavnostih, ki bo nakazal • višino potrebnih sredstev za udeležbo na skupnih nastopih v športno rekreacijski dejavnosti.. Prisotni na sestanku referentov za športno rekreacijsko dejavnost so bili' enotnega stališča, da inora Hmezad tudi v bodoče na vseh raznovrstnih športnih tekmovanjih in prireditvah nastopati kot celota, nastopajoči zastopati »barve Hmezada<< in tako z združenimi močmi in prizadevanji dosegati čim boljše rezultate na tem področju. Verjetno je tako stališče tudi večine članov delovnega kolektiva celotnega Hmezada, kar nam potrjujejo tudi doseženi dosedanji rezultati, ki se iz* leta v leto izboljšu-jejb, posebej: pa je potrebno opozoriti na odlične uvrstitve v lanskem letu v nekaterih športnih disciplinah. Tudi ta oblika sodelovanja in skupnega nastopanja je' ena od vezi, ki nas združujejo- in n,as bodo združevale tudi v bodoče in krepile zavest pripadnosti HMEZADU. Udeležencem na obeh smučarskih tekmovanjih želimo veliko uspehov in. športne sreče, da se bodo čim bolje »odrezali«. J. O. OGLAS Kupim stroj za obiranje hmelja. Naslov v uredništvu Hmeljarja France Prešeren Prešeren je bil potomec starodavnega, delavnega in nadarjenega kmečkega rodu iz Vrbe pri Bledu, rojen 3. decembra 1800. Duhovniki ; sorodniki so mu odprli pot v hormglko v Ribnici in Ljubljani ter v tamkajšnjo latinsko šolo in licej in nazadnje v iilozolske in juridič-he študije na dunajski univerzi (1821—1828). Elementarna nadarjenost za ritmično — besedilo upodabljanje življenja, živ čut za pravičnost in iz njega izvirajoča upornost zoper vse, kar ji je nasprotovalo, globoka občutljivost za lepoto, izredna ljubezenska vznemirjenost, kristalna pamet in dokaj obsežna estetska, literarna in filozofska izobrazba, ki jih je družil v sebi, v zdravem, vendar živčnem organizmu, so povzročili ob sodelovanju domačih kulturnih in družbenih razmer ter evropske politične situacije, da si je Prešeren izbral poleg pravniškega poklica tudi pesniški, čeprav mu je to branila bistra in izobražena mati. Najbrž ji je kljuboval zaradi tega, ker je upal, da bo kot pesnik svobodnejši v odvetniškem poklicu kakor v katerem drugem. Nedvomno ga je vabil vanj tudi izredno razvit čut za pravico in krivico, združen z željo pomagati ljudem. Kljub temu ga je označevala že tedaj poteza nekakšnega pesimizma, kakršna je bila značilna za najbistrejše glave tistega časa. V pesmih je sicer ta nazor navadno prikazoval kot sad fatalističnega prepričanja, vendar je bil naš najvetji pesnik podobnejši bolečim izkušnjam genialnega, velikodušnega, , svobodomiselnega kmečkega potomca na konservativnem in aristokratskem Dunaju, središču Metternichove proti demokratskim gibanjem naperjene politike. 2e takrat je čutil, da je prekoračil mejo med dvema svetovoma. Poezijo je doživljal, umeval in tvoril. Bil je skrajno kritičen do lastnih in tujih pesmi ter ji videl v ustvarjanju ^magično dejavnost, ki bi se ji naj človek posvečal predvsem takrat, kadar »od bolečin molčati dalj ne more«. Jeseni 1848 je obolel na smrt zaradi vodenice, h kateri je bil menda nagnjen njegov rod. Po velikem trpljenju je kljub zdravniški skrbi umrl 8. februarja 1849. Šele po njegovi smrti je najboljši del slovenske izobražene.mladine spoznal, da mu je Prešeren kljub nesrečnemu in izgubljenemu življenju skoval duhovno orožje za boj, v katerem se naj nazadnje izkaže, da so tudi Slovenci individualen narodni organizem, ki je zmožen sodelovati in tekmovati v kulturni tekmi z drugimi narodi. Res niso takoj spoznali občečlovečanskega pomena in vseh lepot njegove visoke in izvirne umetnosti, skušali pa so — vsaj v najvišjih načrtih in hotenjih — delati v duhu njegovega volila, ki ga je označil Stritar 1866 takole: »Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti, smel bi se mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobno knjigo, kateri se pravi: Prešernove poezije.« Športna tekmovanja — koristna reklama Kaj je v tej lični embalaži Celjske mlekarne? Če ne znate francosko, si nikar ne belite glave. To je okusni PLANŠARSKI SIR. Poskusite ga in ne bo vam žal. Foto: inž. B. Skalin Spravite mojega sina v zavod Snežilo je in vlekel je mrzel februarski veter. Brezarca je stala pred šolskimi vrati in se ozirala zdaj na levo, zdaj na desno. V šolo, v zbornico ni hotela. Tam je veliko učiteljev in vsi jo poznajo. Že mesece in mesece prihaja z isto prošnjo. iivii Lepo vas prosim, spravite mojega sina v zavod! Čeprav ima dobro namazan jezik, je morala slišati marsikateri očitek. Sicer so pa njej očitki bob ob steno! Koliko jih je že v življenju slišala, pa je še ni vrag vzel! Brezarca je ena tistih savinjskih dekel, ki je dolga leta po vojni hitro menjavala gospodarje. Zdaj si jo videl na kmetij v Levcu, potem v Žalcu, Polzeli, Braslovčah, na Vranskem in še kje. Nabrala si je kup nezakonskih otrok, očeta ni za nobenega priznala. Zdaj ima precej oskubljeno invalidnino in živi pri štiridesetih povsem svoje življenje. Tako stoji spet pred 'šolskimi vrati in čaka učitelja. In ko ga je tokrat dočakala, mu je hitela naproti in mu že od daleč dopovedovala, — Poslušajte me, dragi tovariš, samo tole bi vas rada prosila. Vi ste razumen in pameten človek. In jaz sem prepričana, da tudi meni ne boste odrekli. Lepo vas prosim, spravite mojega sina v zavod! In učitelj ki se mu mudi v šolo, prime Bre-zarco za roko in jo potegne v šolsko vežo. Ostro ji gleda v oči in v tej ostrini je tudi očitek. gagi. Si ti mati? Mati čednega Ivančka? In ti, ki si ga rodila, ti, ki si mu dala življenje, mu zdaj želiš zavod? Ko pa je videl, da se na njenem obrazu ni prav nič spremenilo, da se gube ha še dokaj čednem obrazu niso niti za milimeter premaknile in so ga globoke, temne oči povsem neprizadeto gledale, je rekel : Saj res. Vašega Ivančka že nekaj dni ni v šolo. Kaj pa je z jijim? Zdaj se je njen obraz čisto spremenil. Temne oči so zažarele, gube nervozno premaknile. — Kanal ja me sploh več ne uboga. Se spat ne pride domov. Po kozolcih se potika. In to s pokvarjenimi fanti, ki imajo že po šestnajst, sedemnajst let. Pa mu rečem, naj gre v šolo. In mislite, da me uboga? Reži se mi ko pečena hruška in figo mi pod nos pomoli: Jaz grem, kamor jaz hočem! pravi in gre po svojih opravkih. Rečem vam, nisem mu več kos in amen! Učitelj se v mislih preseli v šolo. Sedi za mizo ih gleda po razredu. Tam pri peči sedi Ivan Brezar, se sklanja nad zvezek in piše obnovo neke pravljice. Fant ni neumen. Nasprotno! Lahko bi bil čelo prav dober učenec! Se leto dni in dovršil bo šolsko obveznost. In to v šestem razredu osnovne šole! Kam se bo podal po šoli? V industrijo, v obrt? Mnoge poznejše račune mu bo prekrižala pomanjkljiva šolska izobrazba. In potem še o-znake v matičnem listu: Vedno je umazan. Pretepa se s sošolci. Laže. Za šolo nima zanimanja. Nereden. Jezikav. Je grob in rad grdo preklinja. Ne zaleže ne grda ne lepa beseda. Tudi palica ne. Je uporen. Kako, le kako se bo znašel v življenju? Učitelj se zamisli še globlje. Zakaj je Ivan tako očrnjen? Ali ni oni dan, ko so učenci zagnali vik in krik, da je nekdo ukradel petdeset dinarjev, prišel po pouku k njemu in se razjokal. BB- Tovariš, jaz nisem ukradel, res ne! In drugi dati se je res izkazalo, da Ivan ni kradel. Součenec. je petdesetak pozabil doma. Ivanu še je morala taka podobna krivica že neštetokrat zgoditi. In zato je postal zakrknjen, neobčutljiv. In vendar še pri Ivančku ni vse zamujeno! Samo mati, mati je kriva. Učitelj ji je zabrusil v obraz. — Vi ste krivi, da je tak! Dokler ste ljubimkali in je bilo vaše življenje urejeno po vaši želji, je bilo vse lepo in prav. Ko pa je prišel otrok, ko je dorasel in prišel v šolo, pa ga terate v zavod. Sramota! Brezarca je sicer pokazala malo nejevolje, morda je hotela učitelju zabrusiti nekaj krepkih, pa si je hitro premislila in rekla: —; Tudi Ana in Tone sta bila v zavodu. Pa Cilka in Polde tudi. In kar poglejte jih! Zdaj so vsaj za kakšno rabo, poprej pa so bili rav-barji, da jim ni bilo para! In če so vsi bili v zavodu, zakaj bi še Ivan ne šel? Naj še njega malo v roke vzamejo. Jaz sebie bom več z njim peklila in ugonabljalai — Brezarca, potem vi otroke samo za vzgojne zavode iabricirate? je hladno, a nekam trpko rekel učitelj. Na to vprašanje ni odgovorila. Rekla je, da je bila na občini in da so ji »svetovali«; naj še razrednik napiše priporočilo. In kakor da se ves ta čas ni ničesar zgodilo, je sklenila roke in prosila. — Tovariš učitelj, lepo vas prosim, spravite mojega sina v zavod! In je šla. Ta vražja Brezarca! Pri osemnajstih se je omožila, nekaj čez dvajset ovdovela. Potem od kmeta do kmeta, iz hleva v svinjak, na širna savinjska polja, med prostrana hmeljišča. Nato se je umaknila v podrapano zidanico, spoznala brezposelnega sopotmka, ki ji je naredil še dvoje otrok in šel svojo pot. Da, v sobi, kjer je živela številna družina, so se dogajale čudne stvari. In v tem velikem vrtincu moralnih prekrškov so rastli otroci. V takem okolju je zrasel tudi Ivan. In le-ta bi moral v vzgojni zavod? Samo zato, da Brezarci ne bo v napoto? Toda Brezarca ima lahko še otroke. Ali ne bi bilo zato bolje spremeniti Brezarco, ker bi tako postalo bolje za vse njene otroke. Samo kako?! Drago Kumer . STARO LETO Vsem se leto je izteklo, le spomin ostal bo nanj, ~ dobro, slabo je pieteklo, čist'ga zraka vedno manj. Leto 'vsi smo izpeljali, ravno, krivo in počez, sem ter tja smo pokramljali, kak' je k'teri bil čez les. Rod. slovenski se je množil, bilo jih je več kot sto, mnogo truda »on«-je vložil, zmanjkalo še nas ne bo. Kriza mesna bo pri kraju, ■ dost' je bikov, lepih krav, »oh« te cene v mescu maju več kdo ostal je gologlav. Smo volitve postorili, vse je srečno šlo od rok, sami bomo si krojili boljši jutri za naš rod. Adijo, dobro staro leto, bilo si, a več te ni, naj bo NOVO nam začeto, polno sreče — ŽIVELI! Romanca Škorjanc Pripis: Spričo gneče pred novim letom pesmice nismo mogli-, objaviti v novoletni številki. Vendar delo teče naprej in naj teče naprej tudi pesniška beseda naše Romance -iz . Mesnin (od 1. 1. 1979 dalje v delovni skupnosti Celjske mesne industrije). Jože Zagoričnik Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet delovne organizacije Hmezad Žalec — Ureja uredniški odbor: predsednik Tone Gubenšek, dipl. inž. kmet.; člani: Breznik Jože, dipl. inž. kmet., Orač Eva, Zagoričnik Jože, Kač Miljeva, dipl. inž. kmet. — urednica strokovne priloge za hmeljarstvo, Vybihal Vili, kmet. inž. — glavni in odgovorni urednik — Uredništvo je v DO Hmezad v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno y 4.700 izvodih — Mesečna naročnina 8 din — Tisk AEEO Gelje — tozd grafika UREDNIKOV KOTIČEK . Uredniški odbor je že osvojil dolgoletno prakso, da se sestaja redno mesečno v prvi dekadi. Pred leti smo imeli po delovnih in zadružnih enotah sodelavce, ki so zbirali zanimivosti za Hmeljarja. Stalno smo šli križem, se dogovarjali, obveščali in zbirali gradivo. Tako v uredništvu nismo več let čutili pomanjkanja informacij. Sedaj ob poplavi sestankov in popisanega papirja, ob »pomanjkanju« pišočih sodelavcev in nekaterih ne preveč aktivnih članih odbora pa se zatika. V SOZD bomo morali v sodelovanju S CDS oživiti po DO, TZO, TOZD in TOK dopisniško dejavnost in izboljšati naše glasilo v prid. popoplnejši informiranosti vseh nas. Lani smo. z mladimi izdali STEZICE kot prilogo OO ZSMS. Naletele so na ugoden odmev. Takrat smo se dogovorili za 4 strani vsake tri mesece. Minilo je leto in gradiva za drugo številko še ni. Škoda. Z AEROM TOZD Grafika smo podpisali pogodbo o tiskanju. Pri njihovih prednikih in pri njih tiskamo Hmeljarja že od leta 1930. Pomlad se bliža in z njo številna dela. O čem naj piše Hmeljar? Sporočite nam! Lep pozdrav! Vaš urednik Nimaš vsega, če si zdrav; če nisi zdrav, ti vise nič ne pomaga. Kdor jasno misli, tudi razumljivo jpojasnjuje. Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim. Ne plod. izkustva, ampak samo izkustvo je končni cilj. .v aprilu počiva..še brana. Kakršno vreme .na. Petrovo (22. II.) kane-, -tako - rado: cel mesec ostane. Ako poje žvižgavec pred Matijem (24. II.), bo -slabo vreme, ako pozneje, bo dobro. . LESNINA je v torek 23.. januarja v Levcu odprla velik prodajni center. NOVOLETNA KRIŽANKA Žreb je razdelil nagrade takole: 1. 150,00 din: Marija Klampfer, Cesta na Lavo 7, Žalec; 2. 100,00 din: Jerica Janežič, Savinjska cesta 71, Žalec; 3. 50,00 din: Vasja Jošt, Kajuhova ulica 1, Žalec. Čestitamo!