183. itev.
Poštnina platana v gotovini.
V Ljubljani, v torek 16. avgusta 1921.
Poumuni itn, k 1.
Leto V.
Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v LjubljaDi, Frančiškanska ulica št. 6/1.. Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’____
Pri večjem naročil« popust.
Glasilo Jugoslov. socijalno - demokratične stranke.
Telefonska it. 312,
Naročnina: Po poiti al t dostavljanjem na dom s« celo leto K 288, za po' leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec S 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za 1 ibl so poštnine proste.
Upravaištvo je v L ubljani, Frančiškanska ulica it.8/' , CJčitel Bka tiskarna.
Vprašanje Šlezije.
Obravnave v najvišjem svetu antante glede rešitve gorenješles-kega vprašanja potekajo tako, da se bo šlezko ozernlje potom kompromisa razdelila med Poljsko In Nemčijo. Francoski ministrski predsednik se zavzema toplo za Poljsko. Anglija pa za Nemčijo, dasi že ta popušča od svojega prvotnega stališča. Mnogo prijetneje stališče ima seveda Briand. ki zagovarja Poljsko, to je zaveznico aliiranih držav, dočim zagovarja Anglija v svetovni vojni najbolj tepeno državo. Vsekakor igrajo Pri tej aferi gospodarsko politični momenti veliko vlogo, in sicer se boji Francija, da bi Nemčija dobila bogato industrijsko ozemlje z velikimi premogovnimi zalogami ter si s tem znatno opomogla, dočim An-Rnja uvideva. da Nemčija potrebuje celotni industrijski kompleks za svoj fazvoi. ki more Angliji kot dobaviteljici surovin za nemško industrijo le koristiti, dočim bo možnost gospodarske kooperacije Anglije in Nemčije oslabljena, če Nemčija izgubi to ozemlje. Dosedania pogajanja Pričajo, da pride do delitve Šle-zije. in sicer dobi Nemčija okolo 60, oljska pu okolo 40 odstotkov tega ozemlja. Temu stališču se približuje sedaj L lovd George.
Kako se rešujejo vprašanja evropskih narodov, je res značilno. Ni ta sarnoodločevanja narodvv. niso tu sospodarski interesi prizadete pokrajine niti interes obeh prizadetih Prepirajočih se držav Nemčije in Poljske merodajni, marveč le interesi Anglije in Francije. Nekaj tujih gospodov sede za zeleno mizo in ti odločajo o, gornješlezkem vprašanju, torej gospodič, ki se jih stvar sama pravzaprav nič ne tiče. Vzemimo na nrimer, da bi hotela francoska, itali-
janska in japonska vlada odločevati
o	Irski, če naj ta i^ripada Britaniji. Vsakomur bi se zdel tak vpliv absurden. tudi Angležem.
Tako deluje mehanizem mirovnih pogodb dalje; najvišji svet si dovoljuje drzno kuratorstvo nad Evropo in njenimi narodi, in če ne bo kmalu prenehal, se ga bo svet naveličal, Postal bo neznosen, zakaj vlade okolo najvišjega sveta res niso nepristranski sodnik, dasi bi najvišjemu svetu mogla le nepristranska sodba dajati mpralno pravico da obstoja. Vse delo sveta gre le za interesi njih samih, zato izvajajo nasilstva nad tujimi narodi. Zaraditega tudi zveza narodov, ki so jo baje ustanovili, ne more delovati. k&r hoče najvišji svet sam ohraniti vpliv.
Za nas je to vprašanje aktualno s stališča ekonomskih pogojev In samoodločbe narodov. Ti dve vprašanji pri rešitvi šlezkega vprašanja danes nista merodajni in to je za nas do veli. Ali pledira meščansko časopisje za Nemčijo ali Poljsko, je večinoma vprašanje čutnosti ne pa pravice in praktičnosti, vprašanje šovinizma in nacijonalnega demagoštva.
V	prašanje, kam naj pripade Gorenja Slezija, bi se moglo rešiti, če plebiscit ni tako verni izraz ljudske volje, potoni sporazuma med prebivalstvom in obema direktno intetesiranima državama. Diktat tujcev je pa čin predrznosti, ki utegne gospodarske pogoje Gorenje Šlezije ali uničiti ali pa jih vsaj oslabiti, da ne bodo prišli v celoti nobeni državi, še manj,Da domačinom v prid. Šlezija spada po svoji narodnosti in po svojih gospodarskih interesih tja, ker se bo sama razvijala in sodelovala v čimpopol-neji meri z ostalim gospodarskim svetom.
su delavstva, da se ne bi morda zaneslo medeni uverjenje. da so preganjanja delavcev, ki so se z vseh strani začela, kjerkoli uzakonjena ali da se delavstvo identificira s komunisti. Da zasnovatelji »zakona o zaščiti države« niso delavstva v resnici »dentificirali s komunisti, dasi bi to gotovo prav radi. je vzrdk v sedanjih političnih razmerah, ker ima-io sedanji vladajoči še več kot dovolj nasprotnikov v meščanskih strankah samih, da bi jim bilo mogoče nastopiti kar zoper vse delavstvo sploh. .
Toda »zakon o zaščiti države« je prikrojen tako, da se lahko ž njim
postopa proti vsakemu. Uveden je sistem denunciranja. Označiti je treba koga za komunista in je lahko preganjan. Pred dnevi se je že tudi zgodilo, da so oblasti zaprle strokovne organizacije v Vršcu, čeprav nimajo te nobenega stika s 'komunisti.
Zoper zlorabe» zakona o zaščiti države« se bomo morali energično boriti. Uspeh pa je seve gotov le, če se delavstvo strese iluzij in se trdno strokovno in socialistično organizira. Ker vedno še velja geslo: Kolikor moči. toliko pravice!
Militarizem in delavstvo v Franciji.
»Zakon o zaščiti države44 v praksi.
»Zakon o zaščiti države« je prav zaprav zakon proti komunistom. To te v njem tudi izrecno povedano. Mi smo se načelno izjavili in glasovali zoper ta zakon. Mi smo to storili v glavnem vsled tega, ker stojimo na stališču, da imei vsakdo pravico. Ul op o vedo vati syoje ideje, čeprav nima pravice, ne le po kazenskem zakoniku temveč tudi socialnem naznaniti, da te ideje brez ozira na vse. vsak čas in z ^vsakimi sredstvi skusa oživotvoriti. Kar pa opažamo pn onih, ki izvajajo »zakon o zaščiti države*, je. da oni — čeprav
je g. Pribičevic pri neki priliki rekel. »da se bo proti idejam boril z idejami«, — niso prav nič storili, da se bore z idejnimi sredstvi, temveč so se zatekli koncem koncev k sili. Idejne borbe so se vršile zgo-lj med socialističnim in komunističnim delavstvom.
»Zakon o zaščiti države« je skle-men ne kot zakon proti delavskemu razredu, temveč kot zakon proti komunistom. To je v zakonu tudi formalno rečeno, in je to bil tudi namen zasriovateljev zakona samih,
i	o je potrebno k*mstatiratj v intere-
Členi versaillske mirovne pogodbe, ki ne razpravljajo o gospodarskih zahte-■ vali, govore s poceni svečanostjo d zasi-^ gitranju miru. Kako resno so bile vzete . te lepe besede s strani pogodbo sklepajočih meščanskih >vlad, dokazuje zakonski \ načrt francoske vlade za varstvo neome-I jenega militarizma, ki ga je Izdelala pred par meseci.
Ta zakon je odgovor generalov na spontani izbruh nevolje in upiranje proti vpoklicu letnega razreda 1919. Zakon prepoveduje vsako protimilitaristidno propagando, »vseeno v kakšni obliki in s katerimi sredstvi« za vse obvezance armade iii mornarice, aktiviste in rezerviste, kiatr bi moglo napeljavati k protidolžnostnemu delovanju in k nepokorščini do častnikov. Tri stvari so kot najsvetejše meščanski družbi posebej omenjene:	Vpoklicainje	k
armadi, varstvo zakonov in vojaških na-redb in obramba republikanske ustave.
Že prvi paragrafi zakona podatjo potem: Da se pod vojnimi obvezanci razumejo vsi za orožje zmožni, od najmlaijših rekrutov do najstarejših črnovojnikov.
S	tem jemljejo velikemu delu prebivalstva možnost, da se izreče o militarizmu. Toda to ni vse; nihče ne bi smel več opozoriti na to, da je militarizem bič kapitala v meščanski demokraciji; nihče se ne bi smel drzniti trditi, da izdatki za armado v miru im posebno še v vojni same zvišavajo davke in denarno podpirajo industrijo za izdelovanje orožja; da so stalne vojske samo sredstvo moči belega 'n rdečega Imperializma in garancija za bodoče vojne. Kajiti z vsemi mislimi, ki so naperjene proti militarizmu v besedah in tisku, more biti pri vojakih ojačan uporni duh. Zato prepoveduje osnutek vso propagando proti militarizmu w vseh krogih naroda, kajti tak je zmisel določbe, ki prepoveduje propagando po tretji osebi. Kajti z javnim mnenjem prosto razpolagajo generali.
Meščanske stranke soglašajo s takimi zakoni. Toda delavstvo ima svoje misli o potu do miru in do ustvaritve resnične
zveze narodov. Boj proti kapitalizmu ie eden glavnih ciljev delavskih strokovnih in političnih organizacij. Francoske organizacije so zato vložile najostrejši protest; protimilitaristt&na propaganda pripada k načelu in se ji ne odpovedo. Francoska socijalistična »mladina se je z gorečim manifestom priključila svodim starejšim sodrugom. Ce bi osnutek postal zakon, bi se protimilitarističua propaganda ne zmanjšala: vodili bi jo v znamenju pravice proti zakonu.
Militarizem je obupni sovražnik vseli delavcev, najsi bodo Nemci, Francozi ali Angleži; militarizem ^ je orožje v rokah ojačujoče se reakcije v deželah zmago-
valcev in premagancev. Zmagujoči militarizem na Francoskem je izzivanje in sveža hrana skritemu in poteptanemu militarizmu na Nemškem in v drugih evropskih državah. Zveza narodov teoretizira okrog razorožitve v tem, ko ne napravi nihče ničesar, kar bi očistilo politično atmosfero vojnih duhov. Bolj kot kdad prej morajo delavci zaupati svoji lastni moči. Na kongresu v Londonu so se strokovne zveze odločile, da bodo militarizem iv vsaki obliki pobijale. Boj proti reakciji pa }e vendar mogoč samo z akdjami mas, ki bi ne mogle imeti uspeha brez zavestnega čuta solidarnosti delavcev vseh dežel. Mednarodna zveza prevoznih delavcev se je na svojem zadnjem zboru iv istem smislu Izjavila in tudi namenila veliko svoto tej nameri. Strokovne organizacije imajo moč, da lahko delajo in morajo deilaiti. Na tej fronti ne sme biti nobenih sttrankarskih razlik. Neenotnost proletariata je tisti zev, ki ga militarizem hoče uporabiti v svojo zmago. Deželne centrale nimajo sedaj važnejše naloge kot to, da pobijejo to nevarnost. Najkrajša pot do tega cilja so uspehi nad sovražnikom. Le, če se v raznih deželah strokovne organizacije neizprosno uporabijo v boij za mir, bodo zagotovile priborjene svoboščine, posfaivlle temelj gospodarski demokraciji in pripravljale resnično zvezo med narodi. Le tedaj bo zamogla mednarodna strokovna zveza ubraniti svetovni mir pred vsakim mednarodnim .trustom meščanskih vlad In kapitalističnih koristolovcev.
LISTEK.
Papini — JVIagrini:
Fravi kristjan.
i.
Gospod kanonik je imel navado pozno zajutrkovati ter po maši takoj zopet zlesti V posteljo. Bil je izmed 1‘stih mehkužnih ljudij. katerim se ^°rajajo misli le če sede na mehkem. Njegovo brezčlensko telo ie bilo suh-hiavo in vendar ne suho, njegov ko-stnja'k namreč ni bil obdan z mišica-!!!!’ Pa z niedlobojno. nalahno z v	podloženo kožo. ki jo
i,MC.nani imajo skoraj vsi duhov-,l’ * °liko v pojasnilo, ker je ob
no 'špd^i v11' st.reln iz tQs>a še vedno sedel v svoji veliki zakonski postelji. naslonjen na dve blazinici, pokrit z veliko volneno odejo in obilno pernico. Čaša kave, ki je stala nad mramorjem nočne omarice, je bila še nedotaknjena. Ne morda da bi bil zaspanec, nasprotno, med drugim ga ie mučilo tudi brezspanje in včasih ie imel vso noč prižgano luč.
Toda. da je laglie premišljal, či-tal ter se učil v vsem miru in da je
Vpostavitev cenilnih komisij za dohodnino.
Volitve komisijskih članov in namestnikov se vrše po vsej Sloveniji na nedeljo, dne 25^. septembra t. 1. Tozadevni razpis izide te dni v »Uradnem listu* in se prve dni septembra t. 1. tudi objavi po vseh občinah na krajevno običajen način. Razglas obsega vse podatke o načinu. kraju in času volitev.
Za izvršitev volitev polovice komisijskih članov in namestnikov so davčna oblastva (za Ljubljano mesto davčna administracija, za ostale cenene okraje pristojna davčna okr. oblastva) sestavila volilne imenike.
V	imenik so vpisani po alfabetičnem redu kot volilni upravičenci vsi davčni zavezanci brez ozira na spol, če uživajo vse državljanske in politične pravice, ako jim je dohodnina za leto 1920. predpisana odnosno se jim bo še predpisala, in brez uvrstitve v posamezne volilne skupine, ker tvorijo vsi davčni zavezanci enega cenilnega okraja le eno volilno skupino.
mogla njegova duša prosto poleteti Kamor ie hotela, ni svojega ubogega, krhkega, mehkužnega in zmrznjenega telesa preveč izpostavljal direktnemu dotiku z zunanjim svetom. Pod rjuhami razprostrt na mehki postelji, pokrit in zagrajen s težko volno, v tej zmerni iij naravni toploti, ki jo je mogla vzdržati njegova kri. se je počutil udobnega in priležnega na svojih tleh. liki vihravemu pesniku, ki
h1U	vetern* večer na vrhu hri-
ba Pri vsem občudovanju, ki ga je gojil za Danteja, je bil vendar inne-
tiSi ts iJe ie_ta zmotil- trdeč- da
vpS ■ h 10 čepi’ ne Postane slaven, dasi se o tem ni izrazji očitno. ie vendar svojim prijateljem, ki so nanugavah na to .tačko dal razumeti. da je on pri vsej svoji skromnosti vendar vz.gled neresničnosti onega famoznega pesnikovega izreka.
In to je bilo res. Don Angelo je bil širom Italije, vsaj v onih krogih, ki se Pečajo s cerkvenimi zadevami, poznan ne samo kot izvrsten teolog v kolikor je podučeval teologija. v prvovestnem semenišču — temveč tudi kot krepek moralist in kot cil in žilast propovednik. primerjalen. da se tako izrazim, kvečjem
Ti imeniki bodo v Času od 22. avgusta do vštevši 29. avgusta t. i..
razgrnjeni ob navadnih uradnih urah
V	uradnih prostorih davčnih obla-siev I. stopaie na vpogled davčnim zavezancem. Vpogledati smejo imenike samo dohodnini zaveszane osebe dotičnega cenilnega okaja med navadnimi uradnimi urami. Prepisovanje imenikov, oziroma naprava izvlečkov, je doppstna le, v kolikor ne ovira rednega poslovanja davčnega oblastva.
Voliti bodo smele le osebe, ki so vpisane v imenike in one. ki si izposlujejo vpis v imenike na podlagi reklamacijskega postopanja. Rok za vlaganje reklamacij se določi od 22. avgusta do vštevši 29. avgusta t. 1. Vsak davkoplačevalec sme vložiti reklamacijo le za svojo osebo. Reklamacije se vlagajo pri davčnih ob-lastvih I. stopnje in so kolka proste. O njih odloča kančnoveljavno delegacija. Vložitev reklamacij sama na sebi ne zavira izvršitev veljavnih volitev.
še s sv. Bernardinom Sien&kim in v pogledu svojega elegantnega sloga, s patrom Segn£ri-jem. Dičil se je tudi z drugo vrednostjo, ki ni bila ravno zadnja njegova dobra shran, dasi se je ta njegova krepkost pojavljala samo v kraju, kjer je bival: mislim namreč na njegovo veliko sposobnost in ljubeznivost kot spovednik. Kot zelo izvežban kazuist, ki jih ie le malo takih, kot nepristranski poznavalec človeškega in posebno ženskega srca. kot spreten improvizator opominov, podukov in očitanj, prizanesljiv vobče, vendar pa strog v obliki, je dozdevno združeval v sobi v tej Sivoji žalostni figuri skoraj vse one izpopolnitve, ki. jih zahtevajo semeniške odredbe od najboljšega duhovna.
in vendar ni bil starokopitnež. Nasprotno. Kakor so že povsod na svetm zavistneži, seveda teh tudi ni primanjkovalo med kanoniki slavne bazilike sv. Lovrenca. Govorilo se .ie namreč v nekih pobožnih krogih, da Don Angelo čuti malo preveč moderno. da ni samo pisal temveč dal tudi natisniti knjige o cerkvenih očetih. iz katerih je celo za onega, ki jih ni bral. proizhajalo, da simpatizira z onimi cerkvenimi očeti, ki jih je cer-
kev pozneje proglasila kot pogubne
—	n. pr. z Origenem in s sv. Avguštinom. V velik pregreišek pa so-mu šteli — in tudi to so dokazali očividci — da ie kupoval mnogo knjig, ne samo verskih in od cerkvenih oblasti odobrenih, ampak tudi takih, ki jih najdeš v posvetnih knjigatruah, namreč spisov posvetnjakov. krivovercev in drugih nedoločnih in sumljivih oseb.
Kdor se ie pa hotel še boli škan-dalizirati, je celo trdil, da njegova vera ni bila taka, kakor bi morala biti: da je nerad priznaval gotova načela, ki so jih koncili, papeži in cerkveno sporočilo uveljavili kot dogme in koncem konca — strašna in skoraj neverjetna stvar — da je bolj veroval v moč vere v Boga, kakor pa v Boga samega; da je bolj veroval v dobroto in lepoto onih, ki verujejo v Kristusa, kakor pa Kristusa samega.
Toda ti glasovi, ki navsezadnje niso bili toliko razširjeni med obilno versko klijentelo Don Angela, ga niso mogli uničiti v očeh nadškofa-kardinala. ki mu je dal večkrat javnih in očitnih dokazov svoie naklonjenosti, obislgiioč in prisluškajoč marsikateri njegovih pridig. Običajni
zlobneži pa so še dodali, da bi Don Angelo brez vseh teh šumenj, 'ki smo jih omenili, gotovo bil umrl kot ško? ali še kot kaj višjega.
>	.	II.
. Bilo je 23. tnarcal . 1909. dopoldne okoli desetih in pol — te natančne podatke imam od osebe, ki me je obvestila tudi o fconcu1 — ko ie Don Angelo, kakor po navadi, sedel v postelji. Pred seboj nad odejo ie imel razprostrtih pet ali šest v rujavkasto usnje trpežno vezanih kniig, vse. odprte in prevrnjene z hrbtišči na zgoraj. Tako je običaino čital učeni kanonik. Ena knjiga mu ni zadostovala, pač pa ena ali dve strani iz prve knjge, Dotem zopet odstavek iz druge, motrda kak paragraf iz tretje knjige in v isti vrsti zopet od zadnje do prve. Bil je namreč mnenja.. . da se istotako. kakor moremo razumeti in slediti razgovoru petih ali šestih oseb, čim govori vsaka po enkrat, beire lahko brez vse zmede v eni in isti uri tudi pet do šest knjig, pri čemer je še ta korist, da se bralec lahko povrne do pirve ter tako zopet najde« eventualno izgubljeno nit.	;	-v
(Dalje prih.)
Stran 2.
NAPREJ.
Ste v. 183.
Po poteki reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpo-gledati v volilni imenik še nadalje do vštevši 20. septembra t. 1. le ako se primerno legitimujejo, da se jim na ta način omogoči izbrati kandidate iz kroga volilnih upravičencev.
izdelovanje morilnega orodja. Nadalje ie kongres sprejel resolucijo ameriških stravnih delavcev, nai se uvede akcija za preprečavanje bodočih vojn.
SOCI.JALIZACIJA RUDNIKOV V CEHOSLOVAŠKI.
+ V Perziji so nastali novi nemiri. Pokrajina Kherassan se je uprla in proglasila neodvisnost.
Dnevne vesti.
Kralj Peter se nahaja na smrtni postelji. Po izjavi zdravniške komisije je njegovo stamje brezupno.
Kako pišejo gospod doktor... V
»Slovencu« čitamo te-le silno stvarne. obektivne in obenem dostojne stavke nekega doktorja J. K. v njegovi »globoki in učeni« razpravi o obratnih svetih na Češkem: '»Sicer pomeni češka postava o obratnih svetih še komaj prvi korak do soci-jalizacije, vendar se nam v državi, kjer največje politične stranke, a tudi socijal-demokraške stranke nimajo nobenega smisla za sociialno delo, ampak le za brahialno silo in ameri-kanske dolarje, zdi češka postava ipak napredovanje.« — Komentarja k taki-le doktorski razpravi pač ni potreba!
Primera. Posnemamo po belgrajskem soc. listu: »Ko so pred več leti nasprotniki prvega socialističnega bojevnika in revolucionarja V asa Pelagiča vtaknili v norišnico, se je dvignilo vse takratno maloštevilno socialistično delavstvo v Belgra-du in ga kljub vsem o.pasnostim osvobodilo, prineslo na ramah v čakajočo kočijo in ga vrnilo svobodi. Slično je bilo tudi z Lapčevičem, ko so ga aretirali ob prilik', ko je šel intervenirat na mestno upravo radi ndcega aretiranega delavca. Delavstvo se je zbralo v obilnem številu ob roženo z različnim orodjem in izposlovalo, da so Lapčeviča takoj izpustili. In danes, ko je zaprtih toliko »delavskih« zastopnikov? Kje je tisto močno komunistično gibanje? Gotovo morajo biti za to vaižni razlogi, da je delavstvo sedaj tako ravnodušno , . .«
Znižanje mesnih cen v Mariboru.
Mestni magistrat mariborski objavlja dne 11. avgusta t. 1.: Odsek za določevanje cen ie v svoji seji dne 9. avgusta 1921 sklenil: Kot prvovrstno meso določi meso do-brorejenih volov, ki tehtajo nad 500 kg žive teže v stanju, pripravljenem za klanje, t. j. da se jih pred klanjem 'kakor običajno
6	ur prej ne krmi in ne napaja. Neposredno pred klanjem se mora vsak vol stehtati. Za meso takih volov se določi za, prednji del cena 18 K, za zadnji dei 20 K za log. Ce violi ne dosežejo težo 500 kg v teščem stanju, se dodelijo v drugo kategorijo med bike, krave in telice. Meso takih živali se sme prodajati na glede na prvi ali zadnji del po 14 K 1 kg. Cena telečjemu mesu se določi za prvi del 10 K, za drugi del 12 K za 1 kg. Običajna priklada pri govejem in telečjem mesu znaša kakor doslej 20%. Navedene cene stopijo v veljavo za govedino s 16. in za teletino z 22. avgustom t. 1.
Griža na Viču. V viški občini, zlasti na Glincah se je razširila zadnji čas griža tako močno, da ima znak epidemije in se nahajajo v nekaterih predelih, zlasti i delavskim prebivalstvom, sJcoro v vsaki hiši bolniki. Dasi so na Viču dandanes vsled splošne stanovanjske bede hiše zelo pre-obljudene, tako da ima po več rodbin le eno stranišče, in dasi nimajo še danes na Viču vodovoda ter so vodnjaki ponekod nehigijenično prirejeni, je gotovo, da bi se pri večji pazljivosti naroda griča ne širila tako močno, kakor se to godi 'letos. Komur je tedaj ljubo zdravje, naj uvaižife zdravniške nasvete, ki bodo nabiti na vseh hišah v okuženi okolici in naj zlasti pazi, da ne pride v dotiiko z bolniki ter naij uživa le prekuhane jedi; aiko nima brezhibne vode, tudi le kuhano pijačo (mrzli ruski čaj itd.). Oboleli naj se takoj oddajo iv državno bolnico v Ljubljano, kjer je dandanes preskrbljeno vse res ugodno, je zdravnik stalno na razpolago, kar je seve pri bolnikih največje važnosti. Vsakdo pa naj ve, da se griža ne širi po vzhodu, marveč se jo vedno le poič, vsled česar je nihče ne more dobiti, ako točno uvažuje zdravniška navodila in skrbi povsodi za največ-ii red in snago. Zaenkrat bodo vse hiše, kjer se pojavlja giriža, zaznamovane s svarilnimi listki, in sicer tako dolgo, da bo hi ša zopet razkužena. Razen tega bosta po naročilu zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro hodili dve izvežbani sestri-usmiljenki od hiše do hiše narod poučevat in mu pomagat pri razkuževanju. Ker jc epidemija opasna, se opozarja vsakdo, da se bodo vsi prestopki strogo kaznovali. — Zdravstveni urad Ljubljana — okolica.
Kako se izvaja zakon o zaščiti države. »Soc. Radn. Nuvine« poročajo, da je policijska oblast Hija Plaveviča iz Skoplja (centrumaša) kaznovala s 30 dnevnim » -
porom zato, ker je našla pri njem nekaj izvodov humorističnih antikomunističnih spisov »Učiteljska Borba« in »Vukovarska Epopeja« . . . Brez komentarja.
Tečaji za pravosodne manipulante. Ministrstvo pravde je izdalo naredbo o tečajih in izpitih za pravosodne manipulante na ozemlju Bačke, Banata in Baranje. Ti tečaji se bodo vršili pri prizivnem sodišču v Novem Sadu ter bodo trajali t>o šest tednov. Vsako leto se bosta po potrebi vršila eden ali dva tečaja.
Vesničeva knjižnica je po oporoki Vesniičevi pripadla belgrajski ijuridični fakulteti. Knjižica Vesniča obsega nad 10.000 knjig.
Cene mesa v Ljubljani. V soboto smo poročali, kake cene je odsek za določevanje cen v Mariboru določil.
V	i jubljani se pa za tržne cene mesa živ krst ne briga in mesarji prodajajo po cenah, kakor da bi imeli še stare zaloge blaga. Tudi ljubljanski magistrat naj se zgane!
Dela na razstavnem prostoru, obsegajočem nad 25.000 m2, na kojem se bo vršil »Ljubljanski veliki semenj« z mrzlično naglico napredujejo. Posamezni paviljoni, kojih število znaša okroglo 30, so po večini že popolnoma dovršeni. Dosedanja dela že kažejo, da bo nudilo razstavišče nadvse pestro sliko. — Prvi se bo preselil na razstavišče urad »Ljubljanskega velikega semnja«, da bo mogel že v zadnjem času pred otvoritvijo semnja poslovati na licu mesta. Te dni se je tudi pričelo z montažo električne razsvetljave. Za sejmski prostor je predvidena namreč lastna električna centrala, v koji bo parni stroj s 100 HP proizvajal 70 amperov električnega toka. Stroje je stavila na razpolago tukajšnja tvrdka Stebi & Tuječ. Tako velika množina električnega toka je potrebna, ker bo večji del razstavljenih strojev v obratu.
Ministrstvo za promet je dovolilo udeležencem ljubljanskega jesenskega vzorčnega sejma polovično vožnjo na državnih železnicah
Premog so pričeli kopati zopet v rudniku Pečovnik pri Celju.
Umrla je Ana Rijavec roj. Osenek v 44. letu starosti na Vodnikovi cesti 7 v Spodnji Šiški. N. v m. p.!
S cigani sta pobegnila pred par dnetvi, dva šolska učenca, eden iz Zrkovc ter eden iz Dolgoš na Štajerskem. Ker se jima pa ni preveč dopadlo, sta se sedaj zopet vrnila domov.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 1. do 6. avgusta 1921 dela 257 moških in 125 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 225 moških in 199 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 195.	—
Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, mu-takarji, natakarice, kolarji, sedlarji, krojači, čevljarji, tapetniki, dninarji, dninarice, strojniki, kurjači, šivilje, bolniške strežnice, vajenci, ivajenke itd.— V delo se sprejmejo: hlapci, dekle mizarji, usnjarji, čevljarji, krojači, zidarji, kovači, izuč. pisarn, moči, šivilje za obleko vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Kulturni vestnik.
Prireditev nnsietnlSke potovalne razstave in predavanje »Probude« po Slove niji. Društvo '>Pr jbuda« priredi svojo zanimivo umetniško raastavo naših domačm in pristnih del dne 17. t. m. v Črnomlju 20. Novo mesto, 23. Brežice, 26. Celje, 29 in 30. v Marib >ru. Pomen teh razstav ir. predavanj je zainteresirati širšo (javnost po celi državi za našo lastno umetnost industrijo in stavbarstvo, ter izpodrinil vse kar je tujega in ničvrednega iz nasf: države. Natančnejše bode javljeno potom lepakov v dotičnih krajih.
Izšla je 33. številka »Športa« in prina ša sledečo vsebino: Wiener Sportklub-Ilirrja. Desetletnica Športnega kluba Iirija, Visoka šola za telesno vzgojo, Prava in neprava turistika^ Dosedanji match za svetovno prvenstvo v boksu, Raspis avtomo-bilne vztrajnostne tekme po Sloveniji v okvirju Športnega tedna 1021 in razne službene notice. List prinaša krasne sli5'.e iz plavalne tekme in nogometa in ga vsem toplo priporočamo.
Iz strok, organizacije.
Podružnico grafičnih delavcev v Z?.-grchu, ki je bila avojčas član CSV.I, je PO licija dne 27. pr. m zatvorila, češ, ker ie 'komunistična«, oziroma, da so njeni funk cionarjl »komunisti«. Da bi bila ta organi zacija komunistična, ni resnica, ker ie b=lf) v odboru najmanj komunistov in so tipografske organizacije že od nekdaj stale ra povsem neivtralnem in strokovnem stali-
šču. Da se omogoči ponovno delovanje organizacije, so njeni člani s 740 proti glasovom izvolili nov odbor, ki mu predseduje Viljem Bukšeg, tajnik pa je Miro Kaj-S&.nič.
Vestnik Svobode,
Del. izobr, društvo »Svoboda« podružnica Trbovlje, sklicuje v nedeljo 21. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldan v dvorani »Delavskega doma« občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, blagajničarja in zapisnikarja. 2. Ustanovitev telovadnega odseka. 3. Nadomestne volitve. 4. Raznoterosti. — Dolžnost vsefl članov in članic je, da se občnega zbt*» gotovo udeleže. — Odbor.
Po svetu.
— Kapitalistična nečlovečnost, V okolici Trsta so karabinerji zaplenili vreče, v katerih so bile kosti na Krasu padlih vojakov. Kosti bi se imele porabiti v industrijske svrhe.
— Število nezaposlenih delavcev v Franclji se je v primeri s 1. januarjem t 1., ko je bilo 89.289 delavcev brez dela, precej zmanjšalo. 5. t. m. je bilo 37.226 delavcev brez službe, med temi 25.744 mo- * škili in 11.482 žensk. Po informacijah fran-, coskih listov pa se bo število nezaposlenih zopet zvišalo.
—Gozdni požari. Vsled silne vročine, ki vlada po vsej Evropi, se v gozdovih ob neprevidnosti pasantov zelo hitro vname suho drevje. Tako poročajo z vseh krajev Evrope o gozdnih požarih. V naslednjem priobčujemo tri telegrame, katere smo prejeli dne 13. t. m. — Iz Bytoma poročajo, da je pri Grisovicah nastal veliko gozdi'1 požar, ki se širi v pštinski okraj in Je zažgal tudi več krajev. Bilo je tudi več človeških žrtev. — V katowiškem okraju od včeraj opoldne divja ogromen gozdni požar. Gori okolo 4000 oralov gozdaj.
Pri Radovu divja velik gozdni požar, ki obsega že nad 2000 oralov večinoma doraslega gozda. Tudi zasedbene čete so dobile povelje, da morajo gasiti.
— Mednarodni kongres bojevnikov m vojnih žrtev (predsednik Henry Barbusse) se bo vršil 1. in 2. oktobra na Dunaju. To bo dirugi kongres.
— »New-York Herald« poroča, da se je policiji posrečilo aretirati kolovodje roparske druhali, ki je tekom tega leta na progi New-York—San Francisco oropala potnike za okroglo 6 milijonov dolarjev. Zanimivo je, da so ti možarkarji živeli v čislu kot pošteni in solidni trgovci.
—	Železniški podjetniki v Ameriki hočejo uvesti delovni čas, kakor je bil prej. Nameščenci po vsej državi so zagrozili, da bodo v tem slučaju napovedal; splošno stavko.
Jlrasek t
Fllozofiska histerija
K 30.
Sjajni historički i ljubavni roman. Upravo izašao. Naročiti si udmah kod Češkojugoslovanske naklade bbb J. Herejk, Zagreb, uub
Več spretnih
takoj sprejme v trajno delo z dobro plačo Simon Klimanek, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
uiiju. mm ui siev. e
== REGISTROVAtiA ZADRUGA Z OMEJIMO ZAVEZO. =*=
TISKOVINE ZA SOI.B. ŽUPANSTVA IN URAD*« NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ... ZA SHODE IN VESELICE .v
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD.
STEREOTIPIJA. LITOGRAFIJA.
Sami ste krivi.
LDU Belgrad, 13. avgusta. (ZNU) Nekateri listi so o gotovih vprašanjih zunanje politike začeli razpravljati na način, ki škoduje ddnošajem naše države napram inozemstvu in ugledu zastopnikov dotičnih držav. Tako postopanje listov presega meje razumnega in dovoljenega razpravljanja o zunanjepolitičnih odnosa jih. Ker ie kr. vlada po zakonu in v interesu države poklicana, da se briga za vse, kar se tiče ugleda države in njenih odnošajev z inozemstvom, opozarja novinarstvo na neumestnost takega postopanja. Iz pisarne ministrstva za zunanje stvari.
*
Ce bi ministrstvo oz. minister za zunanje stvari vodil zunanjo državno politiko iavno in ne bi se izogibal naliti čistega vina o svoji zunanji politiki javnosti, bi čisto gotovo izginili marsikateri izpad v novinarstvu.
In še eno! Zunanjo politiko je treba voditi tako, kakor zahtevajo interesi naroda v duhu dobe. v kateri živimo in ne tako, kakor hočejo interesi kapitalizma!
Torej ne delajte ugank in ne bodite agenti manjšine.
NalnoveiSe.
MINISTRSKI SVET.
LDU. Belgrad, .13. avg. Danes dopoldne je imel ministrski svet sejo pod predsedstvom ministrskega predsednika Nikole Pasica. Razen tekočih poslov se je (razpravljalo tudi o nenadni in resni bolesti kralja. Z ozirom na to so bili sprejeti gotovi sklepi. Razpravljalo se je tudi o kreditih za posamezna ministrstva, ki so bili odobreni.
LDU. Belgrad, 14. avg. Na seji ministrskega sveta so bili podpisani manjši ukazi in odobreni krediti »posameznim ministrstvom. Med . drugim je odobren kredit ministrstvu notranjih del za reorganizacijo politične službe in ojačenje orožništva. Odobren je bil tudi kredit ministrstvoma zunanjih poslov in narodnega zdravstva.
POGAJANJA VEČINE,
LDU, Belgrad. 14. avg. Razgovori za določitev programa koalicijske vlade g. Pašiča se bodo prejkone nadaljevali v torek, da med tem časom iz roče vse delegacije svoje podrobne predloge. Rešitev tega vprašanja ostane vsekakor na dnevnem redu.
VPRAŠANJE PREDAJE PECUJA.
LDU. Pečuh, 13. avg. Včeraj so se pri poveljništvu mesta sestali veliki župan, vladni komisar Svetoslav Rajič in namestnik poveljnika ba-ranjske posadke polkovnik Janko Gjorgjevič z angleškim polkovnikom Gessetom, kateri jih je pozval, naj izpraznijo okupirano Baranjo s Pe-čuhom vred do 27. t. m. Zastopniki naših oblasti so odgovorili, da od kraljevske vlade tozadevno nimajo še nobenih naredb in da ne morejo ugoditi temu pozivu. Razburjenost baranjskega prebivalstva, ki ve. kaj ima pričakovati od Horthyjevih čet, je. čimdalie večja. To njihovo bojazen povečujejo še odkrite grožnje madžaiskih agentov, ki si že sedaj zapisujejo tiste, nad katerimi se bodo pozneje maščevali Horthyjevi zločinci.
LDU. Budimpešta, 13. avg. »Az Ujsag« objavlja izjavo zunanjega ministra grofa Banffyja. po kateri bodo madžarske čete dne 20. t. m. začele vkorakati v Baranjo. Zasedba se mora končati do 30. avgusta.
DELAVSTVO ČROTI OBOROŽEVANJU.
LDU. Luzern, 13. avg. V sklepni seji medanrodnega kongresa železničarjev so sprejeli resolucijo, da delavci ne marajo izdelovati municije ter sklep, naj se polagoma odpravi
i.DU. Belgfad, 13. avg. Presbiro doznava iz Prage: Narodni skupščini so bili te dni predloženi trije predlogi za socijalizacijo premogovnikov. Ene^a so predložili češki narodni socijalisti. drugega nemški in tretjega češki sociialni demokrati. Vsi trije načrti se strinjajo v tern, da zahtevajo popolno socijalizacijo in eks-propriacijo rudnikov. Narodni socija-listi zahtevajo, naj se socijalizirajo rudokopi kot državna lastnina, ostala dva predloga pa zahtevata, da se osnujejo posebni socijalni zavodi, ki bodo imeli v rokah upravo in poslovanje in bodo lastniki ruldnika. Vlada se o teh predlogih še ni izjavila.
AMERIKA IN PREHRANA RUSIJE.
LDU. Pariz, 15. (Presbiro.) Po brzojavki iz Rige je ameriška delegacija dobila od komiteja Hoover vest, da more ameriška delegacija nadailjevati pogajanja z boljševiško delegacijo, iker je sovjetska vlada pristala na to, da se osvobode vsi ameriški državljani v Rusiji. Za nakazilo pomoči Rusiji so nastopni pogoji:	Člani
ameriškega komiteja za pomoč imajo popolno svobodo gibanja v Rusiji v vseh smereh ter morejo oditi iz Rusije v vsakem trenotku in na vsakem Jeraju. Živila so last komiteja do trenotka, dokler niso porabljena. Samo otroci in bolniki imajo ipravico do pomoči ameriške komisije. Hramai, ki se bo razdelila prebivalstvu, mora plačati sovjetska vlada. Nadzorstvo nad razdelitvijo živil pripada komiteju.
GRŠKI UMIK.
LDU. Rim. 13. avg. Iz Carigrada javljajo iz turških virov, da ie grška ofenziva naletela na trdovraten odpor in da so se Grki po tridesetur-nem boju morali umakniti.
Politične vesti.
+ »Arbeiter - ^Eeitung« prepovedana.
Notranje ministrstvo je prepovedalo za našo državo list »Arbeiter - Zeitung«, ki izhaja na Dunaju, ker piše sproti naši državi in njenim interesom« (?).
+ Naš poslanik v Bernu dr. Milijutin Jovanovič je določen za našega delegata pri zvezd narodov povodom razprave o pomoči ruskim beguncem iv Evropi.
+ Socijalisti iu komunisti na češkoslovaškem vodijo hude medsebojne politične boje, prav tako kakor se ie to na žalost godilo tudi pri nas na delavskih shodih in. v časopisju. Kakor je znano, je na Češkem izšla iz zadnjih volitev kot najmočnejša so-cijalno - demokratična stranka, ki ie dobila od ?85 nad 70 poslancev, Imela ie zato ministrskega predsednika iti večino ministrov v ^koalicijski vladi z meščanskimi strankami. Revolucionarni val iz Rusije ie močno objel Češkoslovaško. Prišlo je do razkola med proletarijatom in socijalisti so obdržali 48 poslancev, 27 oa so jih debili komunisti. Ti zadnji trdijo venomer, češ da je večina proletariata za njimi in zahtevajo nove volitve. Komunistični demagogi in frazerji so kajpada pri svojih agitacijah izrabljali koalicijo socijalistov v vladi. Najbolj je komunistična agitacija cvetela takrat, ko je ruska rdeča armada bila pred vratmi Varšave. Zadnje mesece se je pa položaj zopet znatno izpemenil. Socijalisti so bili najprej izstopili iz vlade. — nakar je bila sestavljena uradniška vlada —. sedaj pa ob žalostnem stanju, ki kra doživlja boljševizem v Rusiji, pripravljajo zopet svoj vstop v vlado. — Da komunistična trditev, češ da ie večina češkoslovaškega prole-tarijata za njimi ne drži, je kaj jasno pokazala Delavska olimpijada, na kaieri so komunisti ločeno nastopili le v malem številu. Češkoslovaški proletarijat je za demagoštvo in fra-zerslvo pač v malem številu dovzeten. ker je dovolj socialistično zaveden. Nove volitve bodo na Češkoslovaškem po zopetnem vstopu socijalistov v vlado.
+ Med Irci in Angleži je situacija zopet najeta. Ulsterjanci se branijo pogajanl s sinfajnovci, Angleži pa ne marajo izpustiti zaprtega irskega vodje Mac Keovn*.
Kapn»i 120,000000 kron. Slovanska ©skomptna banka Reten,e okroa s’ooo,oo° i,r°"-
IDttresna skupnost ijrvatsko eskomptoo banko" in ..Srbsko banko" * Zagrebu. Ljubljana Selenburova ulica št. 1. izvršuje vse bančne transakcije najkuiantneje. Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eskompt menic, terjatev, faktur — Akreditivi — Borza.
Izdajatelj: Ivan Mlinar. „	_	Tisk	Učiteljske	tiskarne	v	Ljubljani.	Odgovorni	urednik:	Jak.	Vehovec.