> K tf) Q D u V) < ■J o Dobro vino, dolga pripoved. Italijanski pregovor naš tednik Številka 22 Letnik 53 Cena 15,- šil. 1,09 evra »150,-SIT 1. Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec petek, junija 2001 CITAT TEDNA Prioritetne raziskave naj bodo tiste, ki najbolj močno oblikujejo podobo kraja. Mag. Martina Piko-Rustia ORF: zakonski predlog vlade v državnem zboru == Stran 4 Veselita se binkošti Prihodnjo nedeljo in ponedeljek obhajamo binkošti, praznik, namenjen pričakovanju sv. Duha. Z razliko do velikonočnih in božičnih praznikov binkošti niso več tako močno zasidrane v življenju naše dežele. Zvestejši so ostali tradiciji binkoštnih praznikov v naših domačih krajih, kjer krasijo hišna okna z lipovimi vejicami. Tako tudi pri družini Pasterk v Kokjah, kjer se poleg dedka Jožeta še posebej veseli praznikov mala LariSSa. Foto: Fera POLITIKA FUENS bolj aktualna? O kongres FUENS, naj-večjem združenju evropskih narodnih skupnosti. Strani 2/3 IZ NAŠIH OBČIN Prostor umetnosti V Selah so predstavili skupno brošuro občin Sele, Tržič in Škofja Loka. Stran 4 ETNOLOGIJA Čezmejno sodelovanje Na posvetu SNI Urban Jarnik je bilo v ospredju sodelovanje med regijami. Stran 11 ŠPORT SAK pred izpadom Le izjemni razplet v zadnjem krogu lahko še reši SAK pred izpadom. Stran 15 2 Politika Politika Naši duhovniki na udaru e je kdo morda mislil, da I so bile Haiderjeve, milo V»y rečeno, neprijazne pozdravne besede, namenjene novemu krškemu'škofu Aloisu Schwarzu, slučajna, nepremišljena poteza, je moral najkasneje pretekli torek, 29. maja, spoznati, da temu ni tako. Na „informacijskem" večeru, ki sta ga v Kulturnem domu v Mariji na Zilji priredila KHD in KAB, sta predsednika Feldner in Schretter brez dvoma dala razumeti, da se bosta obe domovinski združenji v prihodnje te-. meljito posvetili „diskriminaciji večinskega naroda”, ki naj bi jo uganjala koroška Cerkev v svojih prizadevanjih za sožitje v dvojezičnih farah. Feldner se je kazal tudi zelo razočaranega, ker domovinski združenji doslej še nista bili deležni njihove ustrezne podpore s strani „diskriminiranih”. Pripadnike večinskega naroda je naravnost rotil, da se naj v večji meri vključujejo v prizadevanja KHD/KAB za večjo uveljavitev nemščine kot bogoslužnega jezika. Deželnega glavarja očitno ni bilo treba o tem posebej prepričati. Nasprotno: kakor kažejo Haiderjeve izjave neposredno po tem, ko je postalo znano, da bo Alois Schwarz nasledil v JANKO KULMESCH KOMENTAR Scharfmacher Als die Ernennung von Alois Schwarz zum neuen Kärntner Bischof und Nachfolger von Egon Kapellan bekannt gegeben wurde, legte Landeshauptmann Jörg Haider mit Kritik „an einigen im Klerus, die der Hafer gestochen hat”, los. Sie hätten die „Vakanz” ausgenutzt und „schon wieder Firmungen veranstaltet, wo nur Slowenisch in der Kirche gewesen ist". (...) Einen Willkommensgruß stellt man sich anders vor, als vom Landeschef ermahnt zu werden, sich mit dieser Besonderheit „sehr rasch vertraut zu machen”. Die geharnischte Reaktion von Bischof Kapellan war die passende Antwort. Denn Haiders Allmachtsanspruch hat scheinbar keine Grenzen. Er konterkariert seine eigenen Bemühungen um den Dialog mit den Kärntner Slowenen damit, dass er bei passender krški škofiji Egona Kapellarija, gre za dokaj usklajeno akcijo med deželnim glavarjem in KHD/KAB. Za usklajeno akcijo, ki ni prva in edina. Kdor je bil na zborovanjih, ki sta jih KHD/KAB priredila skupno s Haiderjem lani v Galiciji, letos v Velikovcu, bo to potrdil. Predvsem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da je FPÖ uspelo prevzeti v domovinskih združenjih oblast. O Feldnerju je znano, da zelo dobro sodeluje s Haiderjem, Schretter pa je kot predsednik CITIRANO Gelegenheit dann wieder den Scharfmacher in der Volksgruppenfrage spielt. Wen sticht da der Hafer? Antonia Gössinger (Kleine Zeitung, 25. 5. 2001) Grüß Gott! Ihre Äußerungen bezüglich der Firmungsfeier in der Pfarre St. Philippen/Št. Lipš in der Gemeinde Sittersdorf/Žitara vas können wir nicht unbeantwortet lassen. Die Feier war sprachlich so gestaltet wie unsere übrigen Gottesdienste und hat sowohl der Pfarrfamilie wie auch den auswärtigen Gläubigen entsprochen. Wir weisen Ihre Kritik als unkompetente Einmischung in die pfarrliche Angelegenheiten aufs Schärfste zurück. Wir ersuchen Sie im Lande eine glaubwürdige Politik zum Wohle aller Kärntnerinnen zu docela prevzel vodstvo KAB -kar na drugi strani spet pomeni, da morajo svobodnjaki še bolj dosledno uveljavljati interese domovinskih združenj. Najnovejši napadi s strani Haiderja, KHD in KAB na Cerkev pa ne veljajo samo vodstvu krške škofije in njenim prizadevanjem za enakopravno sožitje. V prvi vrsti so na udaru tudi naši duhovniki in njihovi zvesti sodelavci v dvojezičnih farah. Da so ti nemškim nacionalistom na Koroškem posebej velik trn v peti, ni novo. Tako je bilo že v boju za „svobodno in nedeljivo Koroško”, da ne omenjamo poplebiscitne dobe in preganjanja slovenske duhovščine v nacističnem režimu. Tako včeraj kakor danes so prizadevanja naših duhovnikov za enakopravnost narodne skupnosti deležna očitka, da „slovenizirajo” in „diskriminirajo večino”. Vsa čast škofu Kapellariju, da se je Haiderju javno postavil po robu, in to zelo jasno in odločno. Enako velja za šentlipški župnijski svet. Se prav posebej pa bi si naši duhovniki zaslužili vso solidarnost s strani narodne skupnosti, saj lahko ta vedno računa z njihovo podporo. machen und bitten Sie um Ihrer Glaubwürdigkeit willen bei der Wahrheit zu bleiben. In kirchlichen Belangen ist für die Pfarren noch immer unser Bischof zuständig und nicht Sie als Landeshauptmann. Der Pfarrgemeinderat/Župnij-ski svet: Peter Korpitsch, Franc Lipuš, Irene Brežjak, Maria Säger, Evelin Dlopst, Pepca Weiss, Marijanca Lipuš, Maria Pleschounig -v odprtem pismu deželnem glavarju Haiderju [“Nie Zeiten politischer Einfluss-Lv nähme auf die Liturgie sollten vorüber sein. Zuletzt haben kommunistische Machthaber solches getan oder versucht. Die Landespolitik wird gut daran tun, josefinistische Mahnungen oder gar Forderungen an meinen Nachfolger und die Kirche überhaupt zu unterlassen. Škof Egon Kapellan Bo FUEK kos sodobnim evropskim izzivom? ■ Letošnji kongres FU- ENS (od 24. do 27. maja) je bil pri Frizijcih na Nizozemskem. p—UENS (Federalistična unija k— evropskih narodnih skupno-I sti) je največje in najbolj reprezentativno združenje avtohtonih narodnih manjšin v Evropi-Združuje nad 110 manjšinskih organizacij iz nad 30-ih držav oz. 80-ih narodnih skupnosti. Včlanjene organizacije zastopajo vec ko 90 milijonov manjšincev. Pr' Svetu Evrope in Združenih narodih ima svetovalni status. Koroške Slovence zastopa v FUENS Narodni svet, zelo tesno sodeluje vodstvo FUENS tudi z dunajskim CAN. V preteklih letih se je delovanje FUENS osredotočilo predvsem na manjšine v vzhodnih državah, ki so bile pod komunistično diktaturo. Hkrati pa se že dalj časa zastavlja vprašanje, v koliko je FUENS kos sodobnim evropskim izzivom. Prav tako je že pred leti sklenila predlog o manjšinski zaščiti na ravni EU in Sveta Evrope, ki ga bi bilo treba uveljavljati pri pristojnih evropskih gremijih - vendar doslej brez zaželenega odmeva. Kako zagotoviti učinkovitejšo delovanje FUENS? Temu vprašanju so organizatorji letoš; njega kongresa FUENS namenili posebno podijsko diskusijo, ki jo je zelo dobro moderiral zastopnik CAN Karel Smolle. V razpravi je prišlo jasno do izraza, da naloge FUENS ne more biti samo v posredovanju želja posameznih narodnih skupnosti, temveč da mora FUENS - kljub omejenim finančnim sredstvom - postati odvetnik njihovih prizadevanj v Evropi. Pozitivno je bil sprejet tudi predlog 1. podpredsednika NSKS dr. Reginalda Vospernika, da naj FUENS izdela projekt, iz katerega bi bilo razvidno, do kakšne mere so države, ki so ratificirale evropsko charto regionalnih in manjšinskih jezikih, realizirale določene točke (beri intervju na str. 3). V vsakem primeru se mora FUENS, tako zaključek kongresa, zavedati svoje politične vloge. V tem smislu naj bi se trudila za enotne manjšinske zaščitne standarde in potrebne mehanizme za njihovo uveljavitev - ob upoštevanju načela, da lahko posamezne manjšine samo same odločajo o svojih ciljih in prioritetah. Janko Kulmesch Udeleženci kongresa FUENS: dr. Reginald Vospernik, generalni tajnik FUENS Frank Nickelsen, Karel Smollei n mag. Kart Hren (levo). Na podijski diskusiji, ki jo je vodit Kare! Smolle, sta sodelovala tudi stari in novi predsednik FUENS Romedi Arguintin in predsednik Slovenske skupnosti dr. Bernard Špacapan (z desne). „FUENS mora postati bolj aktualna” Dr. Reginald Vospernik, bivši predsednik in dolgoletni podpredsednik FUENS, o pomenu, nalogah in perspektivah osrednje strešne organizacije evropskih narodnih skupnosti. Kako ocenjujete letošnji kongres FUENS? VOSPERNIK: Letošnji kon-9res FUENS, 47. po vrsti od ustanovitve organizacije leta "1949, je potekal po izkušenih in ustaljenih tirih. Organizacijsko je hil odlično pripravljen in izveden, če upoštevamo, da mora nuditi skoraj dvestotim delegatom, obiskovalcem in gostom iz vse Evro-Pe primerno organizacijsko in vsebinsko streho. Vsebinsko bi lahko bil nekoliko bolj tematski v smislu sodobne problematike, ki muči številne narodne skupnosti. Kateri zaključki kongresa se Vam zdijo še posebej pomembni za slovensko narodno skupnost? BB^VOSPERNIK: Najbolj kon-kmtna je bila podijska in plenum-ska diskusija s predstavniki Slovencev na Koroškem in Primor-skem, Frizijcev na Nizozemskem, Pintov in Romov v Nemčiji in Re-toromanov v Švici. Če bo novoizvoljeni prezidij FUENS-a z Re-toromanom Romedijem Arquin-t°m na čelu izdelal predlog o tem, do kolikšne mere so tiste ovropske države, ki so ratificirale strasburško charto regionalnih ln manjšinskih jezikov, realizirale 48 pisno določenih točk, bomo dobili merljiv pregled o kvaliteti ovropske manjšinske zaščite. Ta moj zadevni predlog v diskusiji je ealetel na pritrdilno odobravanje. 4 veseljem smo slišali, da izpol- njuje Nizozemska vseh 48 točk v zaščiti svojih Frizov in da število govorcev frizijščine narašča. Avstrija žal pri zaščiti svojih manjšin ne more konkurirati s tolikšnim številom izpolnjenih pogojev. Za štajerske Slovence ni izpolnjen niti zahtevani minimum 35-ih točk. Kakšno vlogo in pomen ima FUENS za prihodnost narodnih manjšin? DR. VOSPERNIK: Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti je vsekakor najstarejša, številčno najpomembnejša in v evropskih gremijih s svetovalnim statusom pri Svetu Evrope in pri Združenih narodih najbolj priznana manjšinska organizacija. Za tiste manjšine, ki imajo manj pravne in dejanske zaščite od koroških Slovencev, pa je taka strešna organizacija še kako potreb- FUENS je vsekakor najstarejša, številčno najpomembnejša in v evropskih gremijih najbolj priznana manjšinska organizacija. DR. REGINALD VOSPERNIK na, saj nudi - ali naj bi nudila -po besedah južnotirolskega svetnika Atza odvetniško pomoč pri izterjanju pravic. Katere so po Vašem mnenju trenutno največje pomanjkljivosti FUENS? DR. VOSPERNIK: FUENS mora postati bolj ekspeditivna, mora hitreje agirati in reagirati, mora biti bolj aktualna, imeti več „ugriza”, manj strahu pred državnimi strukturami. Ta „počasnost” je seveda neposredno povezana z naravnost eksplozivnim prirastkom etničnih skupin - članic na ozemlju bivše Sovjetske zveze in njenih bivših satelitov. Čeprav ima obstoj enega organizacijskega centra manjšinske zveze v Flensbur-gu' gotovo velike prednosti, bo morda treba razmišljati o nekem načinu delitve nalog v tematskih ali/in geografskih enotah. Katerim nalogam naj bi FUENS danes in v bližnji prihodnosti namenila glavno skrb? DR. VOSPERNIK: Na tem kongresu se je spet, kakor že na prejšnjih, pokazalo zelo oprijemljivo, da bo treba novim vzhodnim članicam posvetiti posebno pozornost. Njih problematiko le težko presojamo iz naših gospodarsko in socialno udobnih naslanjačev. Kako ravnati recimo z 10 ali 15 milijoni Rusov, ki so se znašli po razpadu velikega imperija v Ukrajini nenadoma v manjšinski situaciji. Kaj je z nekdaj pod Stalinom pregnanimi s Krimskega polotoka. Tudi, če se FUENS ogreje za ponudbo, da bi bil eden naslednjih kongresov na Krimu, to dejstvo še zdavnaj ne bi pomenilo, da bi se nam zapad-cem odstrl pogled na problematiko teh narodov in narodičev. Glavna skrb bo morala veljati torej finančni in organizacijski učvrstitvi centrale in eventualnih „poslovalnic” drugod, zatem pa zgraditvi „odvetniškega podjetja”, ki učinkovito lahko izterja to, kar skupinam gre. Upam, da to ni utopija. Posebno pomembno se mi zdi tudi, da se etnične skupnosti druga od druge učimo in da se privadimo dejstvu, da ima vsaka skupnost druge prioritete na poti do cilja enakopravnosti. Hvala za pogovor. Vprašanja postavil Janko Kulmesch 4 Politika ZAKON O.RADIU IN TELEVIZIJI Zakonski predlog vlade upošteva narodne manjšine Sadovnik: „Nekaj detajlov je ostalo še odprtih, o njih pa bomo razpravljali s političnimi strankami v okviru parlamentarne razprave.” CELOVEC___________ Pogovor z zastopnikoma ambasade ZDA V sredo, 30. maja 2001, sta zastopnika dunajskega veleposlaništva Združenih držav Amerike, drugi sekretar Michael Sullivan in sodelavec Leopold M. Stollwit-zer, obiskala Koroško in se pozanimala tudi za položaj slovenske manjšine, zlasti v času, odkar vlada v Avstriji koalicija ljudske in svobodnjaške stranke. Na sedežu Narodnega sveta sta ju o podrobnostih informirala predsednik Bernard Sadovnik in tajnik Franc Wedenig. Pri tem je predsednik Narodnega sveta predvsem poudaril, da se na osnovi ustavnopravno in zakonsko zajamčenih pravic zavzema za uresničitev odprtih manjšinskih vprašanj po poti dialoga z vlado in večinskim narodom, torej za ustrezne okoliščine za to, da se slovenska manjšina ohrani in razvija. Uspehi take politike pa se zaenkrat najbolj obetajo glede podpiranja dvojezičnih otroških vrtcev in celodnevnega radijskega programa v slovenskem jeziku pod okriljem ORF. » vstrijska vlada je te dni /X sklenila zakonski predlog o /»reorganizaciji ORF. Ta zakonski predlog je za avstrijske narodne skupnosti zelo pomemben, saj so prvič v zgodovini upoštevane v programskem nalogu ORF. Konkretno piše, da mora ORF v svojih programih primerno upoštevati tudi oddaje v manjšinskih jezikih, in sicer v jezikih tistih manjšin, za katere obstajajo sosveti (koroški Slovenci, gradiščanski in dunajski Hrvati, gradiščanski in dunajski Madžari, gradiščanski in dunajski Romi ter Slovaki in Čehi). Po zakonskem predlogu pa ima ORF tudi možnost, da „delno” izpolnjuje programski nalog za manjšine v kooperaciji s privatnimi radijskimi postajami, npr. z radijskima družbama Korotan/ Agora. Obseg takih skupnih radijskih oddaj določa ustanovni svet (Stiftungsrat) na predlog generalnega direktorja (doslej generalni intendant), poleg tega pa mora prej še biti slišan svet poslušalcev in gledalcev (Publikumsrat). Šest članov ustanovnega sveta imenuje zvezna vlada ob upoštevanju strankarskega razmerja v parlamentu, nadaljnjih devet jih imenuje vlada sama, nadalje vsaka zvezna dežela po enega, šest. svet uporabnikov in pet centralni obratni svet ORF. Za oddaje, ki jih lahko ORF - na posebni frekvenci - uresničuje v sodelovanju s privatnimi radijskimi postajami, so kompetence jasne. Prav tako je jasno, da po zakonu tako sodelovanje ne more izpodriniti manjšinskih oddaj iz regionalnega radia, kot si to želita KHD/KAB. Vsekakor sta pretekli torek, 29. maja, na zborovanju v Mariji na Zilji trdila, da se bo to zgodilo. Ni pa v zakonskem osnutku jasno določeno, kakšen bo obseg teh oddaj. V njem zaenkrat samo piše, da ga je treba določiti v letni oddajni shemi. Temu nasprotno pa je razveseljivo, da so črtali v osnutku predvideno določilo, po katerem naj bi se manjšinske oddaje oddajale samo na teh področjih, ki imajo dvojezične napise. Enako razveseljivo je določilo, po katerem ima v svetu poslušalcev in gledalcev svoje mesto tudi zastopnik narodnih skupnosti. Za določitev tega zastopnika predvideva zakonski predlog vlade naslednji postopek: vsaka za-stopstvena organizacija naj javno nominira po tri kandidate, na osnovi teh predlogov pa imenuje manjšinskega zastopnika kancler. O zakonskem predlogu bo sedaj razpravljal avstrijski parlament. Predsednik NSKS Sadovnik zakonski predlog pozdravlja in poudarja: „V bistvenih vprašanjih upošteva predloge, ki so jih narodne skupnosti izdelale v sodelovanju s sosveti. Nekaj detajlov je ostalo še odprtih, o njih pa bomo razpravljali s političnimi strankami v okviru parlamentarne razprave.” Janko Kulmesch Sele. Preteklo sredo so župani občin Sele, Škofja Loka in Tržič predstavili skupno dvojezično brošuro z naslovom „Kunstraum Kärnten - Slowenien / Prostor umetnosti Koroška -Slovenija“. Brošura je del projekta INTERREG III. A, pri katerem sodeluje občina Sele z občinama Tržič in Škofja Loka. Namen projekta je izboljšati čezmejno sodelovanje in s tem prispevati k okrepitvi regionalne identitete v partnerskih občinah. V letošnjem letu bodo občine sodelovale predvsem na kulturnem, izobraževalnem in športnem področju. Na programu so številne prireditve v vseh treh občinah, večji del stroškov (60% v Selah, 50 % v Sloveniji) pa bo pokrila EU. Preostali del bodo nosili prireditelji sami. Projekt so vložili s pomočjo društva Carnica-Rož (mag. Igor Roblek). Silvo Kumer pri raznih projektih je šolarjem pomagala tudi dr. Herta Lausegger (levo), za kar so se ji zahvalili Rozi- Gospa Marija Trampusch je za raz-na Katz-Logar, Rene Paulitsch, Albert Krajger, Katrin Prepotnik in Krista Meklin-Sumnitsch. stavo dala na voljo risbe svoje mame. Učenci razstavljajo svoje in skoraj 100 let stare slike Učitelji in učenci glavne šole v Pliberku so v zadnjih.štirih letih dokazali, da je tudi projektni pouk lahko zelo efektivna oblika učenja. Pliberk. V Kulturnem domu v Pliberku so učenci 4 C razreda 9lavne šole Pliberk pretekli ponedeljek predstavili zadnji projekt v svojem štiriletnem šolanju. Odprli so razstavo tabel, okjektov in slik, k' so jih ustvarili pri projektnem Pouku v tem šolskem letu. Nastal Pa je tudi zanimiv film, ki so ga prav tako predstavili javnosti. Plim bodo letos poleti predvajali tudi v „Dober dan Koroška“. Primerjava. Na razstavi v Do-oiu pa je mogoča tudi zelo zani-miva primerjava med današnjim likovnim ustvarjanjem na šolah in bsanjem pred skoraj 100 leti. Učiteljica v pokoju Marija Trampusch ie za razstavo dala na voljo risbe svoje mame Marije Trampusch, r°j- Kügler, pd. Božičeve mame v Dobu. Risbe so nastale med poukom na meščanski šoli v Dobrli vasi leta 1908 in nudijo opazoval-po zelo zanimivo primerjavo z risbami učencev današnjega ča-SB. Vernisažo v gostilni Dom je glasbeno olepšala Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, učitel-Jici in gonilni sili projektov Rozina Katz-Logar in Krista Meklin-Sum-oitsch pa sta vsem sodelujočim steršem, ki so pomagali, ter sponzorjem Posojilnici-Bank, Rai- ki, Zadrugi Market, Fliesen Cola-zzo in mizarstvu Skias z Blata izrekli zahvalo za pomoč pri izvedbi projektov. Projekti. V zadnjih štirih letih so šolarji na glavni šoli Pliberk z različnimi projekti opozorili nase. Med drugim so uresničili sledeče projekte: ■a? panama os? bienen-čebele-beeLape scienceweek@austria film os- anima gledališče os? razstavo träume- sanje -dreams - sognare v kavarni Pazzo v Pliberku os- razstavljalno okno v Pliberku Učiteljica Krista Meklin ob zaključku dejala, da je so pedagoške izkušnje pri izvedbi projektov dokazale, da je lahko projektno učenje celo bolj uspešno od običajnega pouka, če ga vsi jemljejo resno. Zato bodo s tem načinom pouka tudi nadaljevali. Silvo Kumer ABSURDNI HUMOR Klovni iz Moskve pridejo v Pliberk V sredo, 13. junija, bo ob 20.30 v Kulturnem domu nastopila skupina KLOVNOV iz Moskve, ki sodi v sam svetovni vrh. S pantomimo, akrobatiko ter absurdnim humorjem so navduševali že po vsej Evropi. Predprodaja vstopnic je na Posojilnici in SPZ. 1■!*] V SOBOTO BO ODPRTJE Josef Micheu je edini podjetnik v Žvabeku Žvabek. Suha šteje med gospodarsko najšibkejše občine na Koroškem. Občina se trudi za naselitev novih podjetij, kar pa ni enostavno. Zato je zelo razveseljivo, da je pred kratkim odprl svoje podjetje klepar Josef Micheu v Žvabžku, ki je s tem edini samostojni podjetnik na vasi. Javno odprtje podjetja bo to soboto, 2. junija, vsi občani pa so vabljeni, da pridejo na ogled podjetja. «iÄü •Schwabegg to .9150 Bleiburg Josef Micheu je leta delal v podjetju v Pliberku, zdaj se je mladi kleparski mojster odprl svoje podjetje v Žvabeku. Foto: Kumer VEČJEZIČNA VZGOJA DRUGOD Pogled čez mejo: kako vzgajajo otroke drugod? Slovensko šolsko društvo sodeluje pri projektu Dvo- in večjezična vzgoja v otroškem vrtcu in osnovni šoli, ki ga podpira EU. Naše vrtnarice so si ogledale, kako vzgajajo otroke v Furlaniji. NA GLAVNEM TRGU Spomenik sv. Rozalije obnovljen Pliberk. Zelo dolgo so obnavljali spomenik v čast sveti Rozaliji, ki jo Pliberčani častijo, ker naj bi bila pomagala pri premaganju kuge. Obnovo sta plačala občina Pliberk ter dežela Koroška. V sredo, 23. maja, so spomenik slavnostno blagoslovili z majni-kom, ki ga je bral mestni župnik Ivan Olip. Glasbeno je slavnost olepšala libuška godba na pihala. JUBILEJ Obirska šola bo praznovala Obirsko. Koroška deželna vlada želi zapirati manjše šole po deželi, kar je v nasprotju z ohranjevanjem podeželja. Zaradi razprav na deželni ravni se na Obirskem zaenkrat ne pustijo vznemirjati in bodo 30. junija na veliko praznovali 50-letnico svoje ljudske šole. Šola, ki jo vodi ravnateljica Marta Polanšek, pripravlja za jubilej tudi obširno brošuro. V projekt so poleg koroških Slovencev vključeni še Furlani, beneški Slovenci, zahodni, vzhodni, sater- in severni Frizijci ter lužiški Srbi. Za začetek je SŠD načrtovalo strokovno ekskurzijo vzgojiteljic v otroške vrtce v Furlaniji in Benečiji, da bi si tam ogledali modele dvojezične jezikovne vzgoje. Medtem ko so Furlani z uvajanjem svojega jezika v javne ustanove povsem na začetku in ga v vrtcu v Pradamanu uporabljajo šele poldrugo leto, so slovenske kolegice v Sentpetru Slovenov že precej izkušene, čeprav so leta 1984 začele s petimi (5) otroki -zdaj pa jih imajo nad 70. Koroške vzgojiteljice so si z zanimanjem ogledovale delo kolegic iz Italije, se pogovarjale in spraševale ter ugotovile, da so problemi za osvajanje jezika, ki nima močne podpore v okolici, povsod podobni: otroci se med seboj pogovarjajo v prvi vrsti v večinskem jeziku, predsodki proti manjšinskim jezikom ovirajo otroke pri učenju, včasih začenjajo mešati jezike, kar starše precej vznemirja ipd. Dovršenih in izključno veljavnih modelov zdaj ni. Vsekakor pa načrtna in bolj dos- ledna jezikovna vzgoja lahko prispeva k bolj efektivnemu učenju jezikov že v zgodnjem otroštvu. Zato sodelujejo pri projektu predvsem skupine manj rabljenih jezikov, ki skupaj nameravajo izdelati strategije, kako ohraniti jezikovno raznolikost Evrope. Učenci iz Celovca in Ruš gradijo mostove ScienceWeek tudi med ljudsko šolo Mohorjeve in osnovno šolo Ruše v Sloveniji V okviru prireditev za ScienceWeek so učenci Mohorjeve ljudske šole skupaj s partnersko šolo iz Ruš pripravili trijezično lutkovno igro Kdo bo naredil Vidku srajčico. Mohorjeva ljudska šola že nekaj let goji stike s partnersko šolo OŠ Janka Glazerja v Rušah. Vsako leto pride tudi do izmenjave učencev. Letos so od 14. do 18. maja celovški učenci gostili prijatelje iz Slovenije. Sodelovala sta tretji razred LŠ Mohorjeve z razrednim učiteljem Tomijem Mil-lonigom in tretji razred OŠ Ruše z učiteljico Marijo Burnač. V tednu dni so otroci sodelovali pri pouku, se udeleževali izletov in preživeli prosti čas skupaj. Izdali pa so tudi lično brošuro. V Letu jezikov so se na šoli odločili tudi za skupen projekt: uprizoritev trijezične lutkovne igrice Kdo je napravil Vidku srajčico. Učenci so se pripravljali pod strokovnim vodstvom Tineta Varla, najprej je Tine Varl vadil na osnovni šoli v Rušah, nato pa z učenci Mohorjeve. Posebnost projekta je ta, da so učenci šele dan pred predstavo v Wolfsbergu imeli prvo skupno vajo. Ker pa so se učenci na obeh šolah z reži- serjem tako dobro pripravili, so se v enem dnevu dobro ujeli. V Wolfsbergu so mladi imeli na voljo 50 minut programa. Poleg uprizoritve lutkovne igrice so učenci iz Ruš brali svoje pesmi, iz Mohorjeve ljudske šole je brala učenka iz Gorice tudi v italijanščini. Nastopil je tudi še šolski zbor. Z lutkovno igro pa so celovški in ruški učenci nastopili tudi na Otroškem dnevu na Bistrici n. Z. Lutkarji iz Celovca in Ruš so pripravili trijezično lutkovno predstavo „Kdo je napravit Vidku srajčico?" Iz naših občin jfcsB Na gradu v Wolfsbergu je bilo skupno kar 37 zanimivih prireditev. S tem je glavno mesto Labotske doline na 5. mestu v avstrijskem merilu. ScienceWeek @ Austria 2001 Narečje in grajske pošasti na vvolfsberškem gradu Tudi mesto Wolfsberg je z veliko vnemo sodelovalo na tednu znanosti. Narečje na gradu je bilo pravi magnet za publiko. V okviru avstrijskega Tedna znanosti je v času od 15. do 20. maja 2001 na vvolfsberškem gradu in v Labotski dolini potekalo skupno 37 mednarodnih priredi-*ev. od teh sta dve potekali v ljudski šoli Jakling v Labotski dolini. Mesto Wolfsberg je s skupno 35 prireditvami statistično na odličnem 5. mestu. Število priredi-tev je bilo večje le na Dunaju (225), v Gradcu (148), Salzburgu (104) in Vösendorfu (46). Na vvolfsberškem gradu je potekal večjezični in interdisciplinarni program, ki ga je organizirala iniciativa Kulturologija & ekonomija www.kwfilm.com - pod geslom Narečje na gradu ... tudi grajske počasti govorijo narečje. Udeležena so bila naslednja strokovna področja: jezik, glasba, kultura, umetnost, etnologija, zgodovina, sociologija, arhitektu- ra, tehnika, informacijska tehnologija, ekonomija, medicina in naravoslovje. Poleg koroških izobraževalnih ustanov, med njimi tudi 8 projektov celovške univerze, so svoje projekte predstavili še gostje z alpsko-jadranskih univerz, znanstvenoraziskovalnih ustanov in šol iz Slovenije in Italije ter iz Hrvaške in Gradiščanske. Med prireditelji so med drugim bili Mohorjeva ljudska šola s part- nersko Osnovno šolo v Rušah pri Mariboru, ZG in ZRG za Slovence v Celovcu s partnerji iz Slovenije, Italije in Madžarske, Dvojezična zvezna TAK ter zvezni gimnaziji iz Zgornje Borte/Oberwart in Pinkovcev/Oberpullendorf iz Gradiščanske. Tamburaški skupini iz Gradiščanske sta obiskovalce popeljali v slikoviti večjezični panonski svet. Pri Tednu znanosti, ki ga podpira Zvezno ministrstvo za izobraževanje, znanost in kulturo, je po vsej Avstriji sodelovalo 788 projektov. Najuspešnejšim prireditvam bodo ob koncu junija podeljena priznanja ScienceWeek @ Austria 2001. Koroška ima tudi svoje spletne strani www.scien-ceweek-kaernten.at, kjer mdr. lahko preberete reakcije medijev na koroške prireditve v okviru avstrijskega Tedna znanosti. Šolski svet podpira gradnjo Koroške vasi na Madagaskarju Prodaja srečk na domačih Posoijilnica - Bank po vsej južni Koroški. Dr. Heiner Zechmann, predsednik Deželnega šolskega sve-,£L je ravnateljstvom koroških v'šjih šol in okrajnim šolskim sve-tom razposlal priporočilo, naj solske oblasti podprejo akcijo za 9radnjo Koroške vasi za otroke smetiščarjev na Madagaskarju: "Ta gradnja je velikega pomena. Ne samo za ljudi, ki živijo brez uP°v na robu družbe, temveč tudi Za našo šolsko mladino, ki se uči ravnati socialno. Dijaki in učenci so se dobro odzvali. V zadnjih dveh tednih akcije je v ospredju prodaja srečk (na voljo so v naših domačih Po-sojilnicah-Bank in na šolah) po 20 šilingov. Glavne nagrade so poleti po vsem svetu, med drugim na Madagaskar, Mauritius in v New York, avanture v zraku, na zemlji in pod njo. Zaključno žrebanje bo z nastopom slovitega Nockalm-quintetta in Okteta Suha v nedeljo, 10. junija, ob treh popoldne v Velikovškem gradu. 8 Rož - Podjuna - Žila Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Gretki Marija Žagar iz ČeP*n iz.P°d9°-Večne vasi slavi re’ ^ar|j| Pr|d|_ 70-letnico. gar z Metlove, Gretki Petsch-nig s Ponikve, Margareti Zanki iz Male vasi pri Globasnici, Bernardi Srienz iz Večne vasi pri Globasnici, Janezu Apovniku iz Borovij pri Pliberku in Mariji Butej iz Večne vasi. Posebne čestitke pa veljajo Mariji Žagar iz Večne vasi pri Globasnici, ki je prelistala 70. list življenjske knjige. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in božjega varstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. 75-letnico bo obhajala Marija Kaki iz Loga ob Vrbskem jezeru. Zvesti bralki NAŠEGA TEDNIKA za ta življenjski praznik od srca čestitamo. Želimo ji vse najboljše. Pred kratkim je slavila 75-letnico življenja Christina Jak-litsch iz Trebelj pri Šmarjeti. Slavljenki za ta visoki polokrogli jubilej iskreno čestitamo in želimo obilo zdravja, sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo znanci in sosedje. Na Tešinji pri Šentjakobu bo v torek, 5. junija, prelistal 80. list življenjske knjige Anton Am-rusch. Slavljencu za ta visoki življenjski jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja, sreče in zadovoljstva. Minulo sredo, 30. maja, je praznovala rojstni dan Elizabeta Ibounig iz Trebelj pri Šmarjeti. Prizadevni sodelavki kulturnega društva Apače-Šmarjeta prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo znanci ter člani kulturnega društva Šmar-jeta-Apače. V Selah je praznoval osebni praznik Anton Male. Prisrčno čestitamo in želimo mnogo sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. V Hudem kraju pod Djekšami je pred nedavnim obhajala rojstni dan in god Johana Peterši- nek. Slavljenki za dvojni praznik iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Prav na binkoštno nedeljo, 3. junija, bo slavil 30. pomlad Bernhard Skias z Blata pri Pliberku. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam prijateljev in znancev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljencu na mnoga leta! Osebni praznik je obhajala Rozi Keuschnig iz Šentjakoba. Člani društva upokojencev Šentjakob slavljenki iskreno čestitajo in ji želijo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Pred kratkim, v torek, 29. maja, je praznovala rojstni dan Heidi Branž iz Zgornjih Kraj nad Svečami. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Prisrčnim čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo prijatelji in znanci ter SPD Kočna. ČESTITAMO Rojstni dan je obhajala Ana-Katarina Korpitsch. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Za 70-letnico čestitamo in želimo zdravja pa zadovoljstva Mihu Packu, Krznarju na^ Plešivcu nad Kotmaro vasjo. Čestitkam se pridružujejo Gorjanci in EL Kotmara vas. Naslednje voščilo je namenjeno Rozini Wernig s Kočuhe pri Šmarjeti, ki bo prav na binkoštno nedeljo praznovala rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo znanci in pevci domačega cerkvenega zbora. V Celovcu je slavil 60-letnico Adolf Stakne, za kar mu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna^ in zadovoljstva polna leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Prav tako 60-letnico je slavila Rosi Kogoj iz Lobnika pri Železni Kapli. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše že- ČESTITKA TEDNA Osebni praznik škocijanskega rojaka ■k I jegova službena domo-l\ Ivina je graška univerza, I M kjer deluje kot univerzitetni profesor za anorgansko kemijo, njegov rojstni kraj pa je Škocijan. Z njim je slej ko prej tesno povezan, kakor je sploh povezan, mdr. po NAŠEM TEDNIKU, z vso narodno skupnostjo na Koroškem. V Škocijanu je podedoval rojstno hišo, v Škocijan rad prihaja, če mu dopuščata čas in delo - in če bo začel uživati zasluženi pokoj, potem upamo, da ga bo v čim večji meri užival v domačem kräju, med svojimi sosedi, prijatelji in znanci. Preteklo nedeljo, 27. maja, je univ. prof. dr. Lojze Popitsch v Gradcu obhajal 60-letnico življenja. Za osebni praznik našemu zvestemu bralcu prisrčno čestitamo in želimo obilo osebnega zadovoljstva ter sreče, predvsem pa tudi zdravja. Kličemo mu: Bog Vas živi in ad multos annos! univ. prof. dr. Lojze Popitsch Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo prijatelji in znanci ter SPD Kočna. -Kuj- Ije. Čestitkam se pridružujejo bratje in sestre z družinami. 18. pomlad je praznovala Romana Notsch s Čemernice. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. V Selah na Borovnici je obhajal osebni praznik Nuži Dovjak, po domače Žnidarjev. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Pred kratkim je slavil rojstni dan Tonček Urschitz iz Loč ob Baškim jezerom. Slavljencu prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega miru. Prav tako rojstni dan je praznoval Tone Kropiunig, po domače Švedrc na Moščenici pri Bilčovsu. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. 94. list življenjske knjige je minuli ponedeljek, 28. maja, prelistal Gustl Pack z Bistrice v Rožu. Slavljencu za ta visoki osebni praznik od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in znanci ter SPD Kočna. V Podjuni pri Globasnici slavi 20. pomlad Manuela Micheu. Iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. V Selah na Kotu sta obhajala 50-letnico skupnega življenja Mici in Janko Malle. Za ta posebni skupni jubilej slavljencema od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna skupna leta. Čestikam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači in sorodniki. Prihodnji ponedeljek, 5. junija, bo prelistala 88. list življenjske knjige Marija Harter iz Zavoz pri Šmarjeti v Rožu. Veliki dobrotnici župnikov in šmarješke fare prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo farani. V Vogrčah praznuje osebni praznik Hanni Krainz. Slavljenki iskreno čestitajo vsi domači, sosedje in prijatelji ter ji želijo vse Rož - Podjuna - Žila 9 ČEPIČE PRI GLOBASNICI Kose so bile ostro naklepljene Tradicionalna tekma koscev SRD Edinost iz Štebna ponovno odlično uspela. » #sako leto pred prvo košnjo vabi \ / SPD Edinost iz Štebna pri Glo-V basnici na zelo priljubljeno tekmo koscev v Čepiče ob gostišču Ju-enna. Tudi tokrat se je zbralo mnogo koscev (nad 35), še več pa navijačev, ki so z velikim navdušenjem navijali za odlično razpoložene tekmovalce. Medtem ko je v skupini domačih žensk prepričljivo osvojila prvo mesto Jerčka Gregorič, se je pn moških najbolje odrezal njen mož Štefan Gregorič star. Najboljša dneva pa sta prišla iz Slovenije - s Pragerskega: Marijan in Štefka Kesak. Po opravljenem tekmovanju je bil za tekmovalce in navijače pripravljen še kravji loto: Kučeje-va krava Bianca je pri tem osrečila Pavla Perča z visokim glavnim (denarnim) dobičkom. F. S. Uvrstitev domačih tekmovalcev - ženske: 1. Jerčka Gregorič,_2. Helena Gregorič, 3. Kati Markete; moški: 1. Štefan Gregorič star., 2. Fritz Mot-schnig, 3. Reimund Greiner Kazaze: Posrečen izlet cerkvenega zbora Čeprav je bila trava zelo suha in je bila košnja zasadi tega še dodatno težavna, so vsi tekmovalci uspešno opravili nalogo. Vzorni vodja tekmovanja pa je bil Janez Perč (majhna slika levo). Foto: Sadjak najboljše, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Osebni praznik je pred kratkim obhajal Engelbert Per-nutsch. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim sv°jim članom: Uršuli Silan '2 Srej pri Škocijanu, Adolfu Piceju iz Žamanj, Johani Mi-beuz iz Žitare vasi in Alojzu Miklaužina iz Celovca. Vsi ostali člani društva upokojen-oev slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upkojencev se Pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Šmarjeti v Rožu je obha-jal rojstni dan Hanzi Kučnik. Gd srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna in zadovoljstva polna leta. V Drabunažah je pred kratkim slavila rojstni dan Janja Ggris. Čestitamo in želimo Vse lepo in dobro tudi v Prihodnje, predvsem osebne sreče in zadovoljstva. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Roschmann 'z Senčnega kraja pri Pliber-kiT ki je slavila 60-letnico življa. Slavljenki za ta lepi jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. V Goselni vasi je slavil 0sebni praznik, 31. rojstni ban, Feliks Golavčnik. Iskreno čestitamo in želimo ^nogo sreče in uspeha tudi v Prihodnje. Prav tako 31. pomlad je Praznovala Alojzija Waut-Sche. Tudi njej veljajo naše Prisrčne čestitke in najboljše 2elje v prihodnje. V Selah na Šajdi je slavila '0-letnico življenja Mici Mak, P° domače Vogrinova. Slavčki ob tem lepem jubileju iskreno čestitamo in želimo obi-0 božjega blagoslova, zlasti kravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam ured-n|štva NAŠEGA TEDNIKA se Pridružujejo vsi domači in dru-9i sorodniki. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. p^o skrbni pripravi Sabine L-^KIokar, ki z možem Hermanom vodi podjetje, ter s pomočjo njunih poslovnih partnerjev so kazaški cerkveni pevci doživeli zanimiv kulturni in družabni dan, ki se ga je udeležil tudi župnik Florian Zergoi. Pot jih je vodila v Slovenske Konjice. Po dveh urah vožnje je izletnike že čakala vodička, ki jim je predstavila mesto. Po legendi naj bi v tem mestu živel zmaj podoben celovškemu, le da je ta vsako leto terjal kar pet mladih deklet. Nekoč je bila na vrsti grofova hči. Grofu pa je tedaj uspelo dobiti mladega jezdeca, ki je z dobrim konjem rešil mesto. Od tega izhaja ime Konjice. Mesto je res posuto z rožicami, leta 1998 je na evropskem tekmovanju v cvetlični urejenosti doseglo prvo mesto. V dolini sv. Janeza so si cerkveni pevci ogledali zgodovinski spomenik Žižka Kartuzija iz leta 1165. Red belih menihov kartuzijev se je iz Francije naselil v štirih krajih v Sloveniji. Ta strogi red živi danes samo še v Teharjah, samostan v Konjicah pa že stoletja propada. Kraj pa je tudi znan po posebni energiji, ki na človeka zelo dobro vpliva. Počasi to poslopje le obnavljajo ter v okolici gojijo in prodajajo razna zelišča. V bližini smo videli veliko vinogradov, kjer pridelujejo štiristoti-soč litrov vina. Izletniki so seveda pokusili vino ob okusnem kosilu pod Pohorjem. Slovo od tega dobrega konjiškega vina je bilo kar težko. Popoldne so obiskali še dvorec Trebnik, kjer so na ogled stare kočije in tudi razne vrste čaja, ki so okusne tudi z žganjem. Tudi farno cerkev sv. Jurija so cerkveni pevci obiskali in zapeli Mariji v čast. Na poti domov so se izletniki podali pri Prevaljah tudi v hribe -seveda z avtobusom. Prispeli so v naselje Jamnica h kmetu Korošu, ki opravlja kmečki turizem. Razdalja od tega kmeta do Šmarjete na avstrijski strani znaša le četrt ure hoje. Ob zelo okusni kmečki malici in dobri kapljici se je razvnela dobra volja in pesmi so se kar vrstile druga za drugo. Gospe Sabini se cerkveni pevci zahvaljujejo za prijetni izlet. Razstava likovnih de! / različnih tehnikah Stefana Lesjaka in Kriste Malle je na ogled do konca junija. Foto: Štukelj DOBRLA VAS ________ Likovna umetnost in prva zgoščenka Odlično razpoloženje je vladalo preteklo soboto v Kulturnem domu v Dobrli vasi ob predstavitvi prve zgoščenke in odprtju razstave likovnih del Kriste Malle in Stefana Lesjaka. Oblikovalci tega lepega kulturnega večera se v prostem času posvečajo petju in likovnemu ustvarjanju ter so zelo veseli in ponosni, da lahko predstavijo sadove svojega ustvarjanja širši javnosti. Razstava likovnih del v različnih tehnikah je na ogled do konca junija. M. Š. M. K. 10 Otroški dan Iz Zahomca so se otroci odpravili proti Bistrici na Ziiji. Na koncu so otroci spustili v zrak balone z naslovi. Slike: Gabi Frank Dan poln igre in užitka na Zilji Katoliška otroška mladina je tudi letos na Vnebohod (četrtek, 24. maja) pripravila pravo doživetje za mlade obiskovalce na Bistrici na Zilji. Moderator Bistri/Fritz je napovedoval spored. Sjejte, sjejte - tudi ta ziljski običaj so spoznali. ^^troke, ki so prišli z vseh kon-I Jcev Koroške na Ziljo, so orga-VeX nizatorji, z Andrejo Lepuschitz na čelu, pričakali v Zahomcu in jih pozdravili s plesom in pesmijo. Vsak otrok je dobil črko oz. majico z natisnjeno črko, s katero so nato skupaj sestavljali besede. Nato so se vsi podali na Bistrico na Zilji v farno cerkev, kjer so bile na sporedu otroške šmarnice. Po kosilu je nato prostor okoli cerkve kmalu zapolnilo otroško veselje. Na različnih postajah so otroci ustvarjali, glasovali za otroško hit-lestvi-co, tekmovali ali uživali ob lutkovni predstavi. Moderator Bistri/Fritz (Pavel Zablatnik) je nazorno povezoval spored in skrbel, da ni prišlo do večjih zmešnjav. Na Otroškem dnevu je pomagalo nad 70 ljudi: na postajah, pri organizaciji, kosilu itd.: z otroki je pel Edi Oraže, plesal je Bernhard Hofer, šminkali, predvsem punčke, sta Gabi Amruš in Mirjam Stremnik, bistriško kolajno so otroci izdelovali z Martino Metschino in Davidom Višnjičem, Snježana Višnjič in Gitti Wuzella pa sta z njimi risali. Na postaji air-brush so mladi na belih prtih ustvarjali prave umetnine. Na Otroškem dnevu so sodelovale tudi učenke BAKIP - bodoče otroške vzgojiteljice, ki so pripravile tekme črk in sestavljanko, Sabina Anderwald pa je bila pristojna za table črk. Učenci Mohorjeve ljudske šole in osnovne šole iz Ruš so trikrat predstavili svojo trijezično lutkovno igro Kdo bo napravil Vidku srajčico. Predstavili so se tudi zahomški skakalci (Martin Wiegele) in s suhim treningom predvsem fantom približali skakalsko tehniko. Milka Kriegl in Gitta Zwitter pa sta otrokom v Zahomcu predstavili ziljsko šego Sjejte, sjejte. Prav na Vnebohod namreč otroci s pesmijo hodijo od hiše do hiše in zaželijo dobro letino, gospodinje pa jih obdarijo s sladkorčki in kovanci. Na Otroškem dnevu pa je bilo mogoče kupiti tudi srečke za Madagaskar. Otroški dan 2001 so zaključili z baloni, na katere so otroci obesili kartice s svojimi naslovi in jih spustili v zrak. Na različnih postajah so tudi ustvarjali. Mladinski dan. V Bilčovsu je Katoliška mladina z mladimi iz župnije z geslom Spoznaj moj svet (SMS) pripravila praznik mladih. Po mladinski sveti maši je sledila večerja, ob kateri je Josef z Madagaskarja pripovedoval o svoji deželi. Mladinski dan je izzvenel s koncertom skupine Bališ. I i e r s r P r i! j' F h ii F n n c £ s c li z £ u u v 5 n s n F d le u k k n n s n J b b b s d r; k b re 6 s s Ie g n Ie je PLIBERK Uspešno čezmejno sodelovanje Letošnji Zablatnikov dan je potekal preteklo soboto, 26. maja, v Pliberku v Kulturnem domu, ki naj bi bil kraj srečanja, zbliževanja in čezmejnega sodelovanja. "■^ablatnikov dan prireja Na-f rodopisni inštitut Urban Jar-^■-nik v spomin na pobudnika stnoloških raziskav med koroškimi Slovenci. Letošnja tema posveta je bila Pomen etnoloških raziskav za spoznavanje in prepoznavanje regij, pri čemer naj bi Razpravljali o vlogi etnoloških raziskav v čezmejnih projektih. Predsednik SNI Pavel Apovnik je v pozdravnih besedah orisal Pojem meja, tako z njenega duhovnega kot tudi z materialnega 'n ekonomskega vidika. Po vsto-Pu Slovenije v EU sicer ne bo več meje v smislu carinske ločnice, mogoč bo prost pretok kapitala in delovne sile, vendar bodo po njegovih izvajanjih meje tako na slovenski kot na avstrijski strani v duhu še obstajale. Pri tem je mis-"l različen razvoj mentalitete in zgodovinskih izkušenj med Slovenci v Avstriji in v Sloveniji. V ovodnih besedah je Apovnik ugotovil tudi koroško zaostajanje \ razvoju jezika za razvojem v Sloveniji. Direktorica koroškega muzeja na Ravnah Karla Oder je predstavila delovanje muzeja pri čezmejnih projektih. Tako je muzej z Raven sodeloval leta 1995 na deželni razstavi v Hiittenbergu, leta 1999 z Galerijo Falke in z umetnikom Markom Pogačnikom, je simbolno povezal regijo Velikovec - Ravne. Sodelovanje se je razširilo tudi na druge galerije in razstavišča. Pred enim letom pa Se je poglobilo sodelovanje med muzejem in celovškim SNI Urban j^rnik in Kulturnim domom v Pliberku. Sad tega sodelovanja je bila razstava in brošura Od Pliberka do Traberka, ki so jo predstavili lani maja. V dvojezični brošuri so predstavljeni kratek zgodovinski pregled, gospodarski RPzvoj posameznih krajev in sakralna likovna dediščina. Vodja SNI Urban Jarnik Martina Piko-Rustia je v svojem Referatu povedala, da se bo v sezmejnih projektih z informacij-skim gradivom, namenjenim turističnim namenom, najbolj ustvari-a Podoba kraja ali regije. Etnolo-9' bodo morali zato svoje delo Nameniti širšemu krogu ljudi, saj lahko veliko prispevajo k nasta-lanju krajevnega informativnega Bertej Logar (desno) je skupaj z dvema domačinoma iz Libelič predstavil svoj projekt. Foto: F. Wakounig gradiva. Omenila je čezmejni projekt Slovenske gimnazije leta 1999 Živeti v meji v sodelovanju z ravensko gimnazijo in seveda lanski projekt Od Pliberka do Traberka. Pri tem so se lani odločili za faktografsko naštevanje brez vsakršnih interpretacij. S tem pa so se najbolj oddaljili od etnološkega podajanja zgodovine, ki temelji na osebnih pričevanjih. Zato bo treba najti skupen jezik, s katerim bodo podajali skupno regionalno zgodovino. Na eni strani bodo torej zgodovinski podatki (za evidenco), na drugi pa interpretacija teh z vseh zornih kotov. Po njenem bo proces odpiranja meja na tej ravni najbolj težaven in dolgotrajen. France Vrbinc je v uvodu svojega predavanja razglabljal o meji, ki je lahko ločnica in razmejuje ozemlja, obenem pa lahko tudi povezuje tostran in onstran meje. Problem pri čezmejnih etnoloških projektih je navajanje krajevnih imen v tem in onem jeziku. Po njegovem gre bolj za navajanje krajevnih imen kot za prevajanje. Pri tem pa so pomembni tudi pripomočki: doslej uporabni so Dvojezična Koroška (Zerzer, Kattnig), izdaja Pavleta Zdovca ter nova brošura Koroška. Zavzel se je za jasno navajanje dvojezičnih imen (uradno je treba dvojezično navajati 91 naselij). Pri vprašanju navajanja krajevnih imen v obeh jezikih je poudaril gladkost jezika in berljivost besedila, kar pomeni, da bi bilo zapisovanje imen s poševnicami oz. pomišljaji za oko neprijetno. To pa pomeni tudi zunanji znak koroške dvojezičnosti, kar lahko prispeva k boljšemu razumevanju in strpnosti do drugega. Zinka Zorko je predstavila hišna imena v Šentanelu in na Bistrici pri Pliberku. Kot jezikoslovka je proučila jezikovne posebnosti in razvrstila hišna imena, ki so poseben del imena in so več rodov nazaj nespremenjena. Ponazarjajo nekdanji poklic ali dejavnost človeka, narodnost, vzdevke, barve, rastline, skupno jih je zbrala 3900. Na Bistrici jih je našla 63, od katerih je 45 slovenskih. Zorko je navedla še posebnost, da je na kmetijah imela ženska tudi svojo žensko obliko hišnega vzdevka. __ Marija Makarovič je v referatu Čezmejne raziskave noš in zbiranje življenjskih zgodb v Podjuni, Mežiški in Dravski dolini poudarila, da gre pri raziskavanju tudi za medčloveško sodelovanje. Čezmejno povezovanje se je nekdaj odražalo v porokah, zaposlitvah. Pripomnila je, da na Koroškem opaža nenehen boj za ohranjanje slovenstva, da se koroški Slovenci nenehno ukvarjajo z identiteto in kako jo ohraniti. Špela Ledinek in Nataša Rogelja sta_ v projektu raziskovali življenje Šavrinke Marije Franca. Obe sta pešačili po trgovski poti Marije France, si zapisovali dnevnik in slikali pokrajino. O tem sta izdali fotostrip in pripravili razstavo. Poskusili sta tudi razložiti razlago te besede: beseda Savrinka lahko izhaja iz priimka Šavron, ali iz reke Sovre. Povedali sta tudi, da so to besedo uporabljali tudi kot psovko. Šavrinke, pri nas bi jih označili kot jajčarice, so Istran-ke, ki so trgovale z jajci. Pisatelj Marjan Tomšič je napisal roman Šavrinke, iz spominov Marije Franca pa so nastale Šavrinske zgodbe I, II, III. Naško Križnar je v predavanju nakazal na proces etnologije in turizma. Ljudje spoznavajo deželo s stereotipi. V prospektih so predstavljene ikone - relevantni podatki, ki zakrivajo podobe vsakdanjega življenja, pomemben je le estetski prikaz. Prav zaradi tega pa je pomembno delo etnologa, ki raziskuje značilnosti neke pokrajine. Bertej Logar je raziskal glasbeno dediščino na Suhi in v sosednih Libeličah. Zbiral je ljudske pesmi in jih zbral tudi na dveh kasetah. Ta projekt pa je izvedel na lastno pobudo, da bi ljudje bolje spoznali soseda. Na predavanju sta sodelovala tudi dva domačina iz Libelič, ki sta opisala svoje izkušnje pri zbiranju gradiva za knjigo o Libeličah. Zablatnikov dan sta zaključili predavateljici Simona Javornik in Breda Vilhar. Pred tednom dni, 19. maja, je SNI Urban Jarnik organiziral ekskurzijo po sledeh Mojstra iz Nonče vasi. Javornik in Vilhar sta predavali o sakralni likovni dedišini v Mežiški dolini in v dekaniji Pliberk. S slikami sta nazorno predstavili cerkve v tej regiji. T A T E D E N O R F PETEK, 1. junija 18.00-18.30 Utrip kulture SOBOTA, 2. junija 18.00-18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 3. junija 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 - 18.30 Praznična PONED., 3. junija 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 - 18.30 Glasbena TOREK, 5. junija 18.00- 18.30 Otroški spored SREDA, 6. junija 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored ČETRTEK, 7. junija 18.00-18.30 Rož - Podjuna - Žila NEDELJA, 3. junija 2001 13.30 PONEDELJEK, 4. junija 2001 ORF 2, 3.40_____________ TV SLOVENIJA I 16.00 Predvidoma z naslednjo vsebino: • „Mladi rod” praznuje: priljubljeni šolski časopis skrbi že pol stoletja za pester pouk slovenščine • Spoznati jezike sosedov: univerza v Celovcu v poletnih mesecih ponuja jezikovne tečaje slovenščine, nemščine in italijanščine • Specialna pedagogika voltežiranja: terapija na hrbtih konjev • SAK gostil Wels • Za mlade in mlade po srcu: boste I Humar • Vokalni ansambel Voskresenije iz St. Petersburga gostuje na Koroškem • Koroška vas za Madagaskar: Zaključno žrebanje tombole bo 10. junija v Velikovcu Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec. tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 1. junija 19.00 Slo decibelov 20.00 BBC News 20.06 Take 10.00 Kalejdoskop/ News Rash 11.00 BBC News Ihe Jazz Train 22.00 Conlext XXI 23.00 Zrcalo kul-11.06 Tedenski obzornik 12.00 Poročila 12.07 Na tura (pon) 24.00 Glasba-jazzMorld današnj dan 12.13 Divan 13.00 Zrcalo kultura TOREK 5 junija 18.00 (« kotič^. Male modrosti iai5 Govo- 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Govo- , - ^VorwvPöol' ki45 Pr0lj?t0 nm' govoriš 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan SliSÄn'-00 h.0631 12.13 Divan 13.00 V pogovoru 18.00 Otroški ko- 22.00 Rdeči boogie/ glasbeni ma- tiček: Male modrosti 18.30 Na dan z besedo 18.45 gazin 23.00 Ta mera (pon) 240) Soundtrack ted- poročila 19.00 Kakkoi 20.00 BBC News 20.06 Nona: Pnncess Mononoke 01.00 Glasba - jazzAvorid ehe Latina 21.00 Campus (pon) 22.00 Literarna SOBOTA, 2. junija kavama (pon.) 23.00 Vešča/Nachtfalter 00.30 10.00 Glasba 11.00 BBC News 11.06 Labirinti sve- Glasba - jazz/worid ta 11.30 Campus: Grosses Grollen 12.00 Poročila SREDA, 6. junija 12'0iowtCrlk111 Sle1 n13 *i^rU3r50v/Svet ^ 10>0° Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 vas 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 V pogo- BBC News 11.06 Literatura je dogodivščina 11.15 ^P°n;) BBC News 20.06 Yugo-Rock Voz latina 12.00.Poročila 12.07 Na današnji dan 23.00 Šesta 24.00 Glasba 12.13 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Otroški ko- NEDEUA, 3. junija tiček: Male modrosti 18.15 Govorim - govoriš 10.00 Evropa v enem tednu 11.00 Uterama ka- 18.45 Poročila 19.00 Izven zakona: Ridge Creek vama: Literatur-Zeitschriften 12.00 Poročila 1£07 Dippers 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio 22.00 Na današnji dan 12.13 Divan 12.30 Spedal: Ge- Mad Force/ Hip Hop 24.00 Spezial (pon.): Gesell-sellschaftlicher Reichtum 3 18.00 Rdeči Boogie schaftl. Reichtum 01.00 Glasba - jazz/worid (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Musič for the Masses / ČETRTEK, 7. junija TteFteJo*theDay22.00For jo.oo Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06Govo-Those About to Rock 24.00 Glasba jazz/worid rim - govoriš 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan PONEDELJEK, 4. junija 12.13 Divan 13.00 Ta mera ženski magazin 18.00 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 Otroški kotiček: Male modrosti 18.30 Na dan z be-BBC News 11.06 Zdrava ura: Dr. Franz Inzko sedo 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Glasba 13.00 Druga glasba: Slovenski interpreti 18.00 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 Sto decibelov 24.00 Otroški kotiček: Male modrosti 18.45 Poročila Glasba-jazzAvorid RADIO K KOROI Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Od pon, do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 -10.00 Živa 14.00 -14.30 Viža, 14.30 - 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak 9.00 - 10.00 Mozaik 14.00 - 16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Svetopisemske zgodbe 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane 15.00 -15.30 Zborovska oddaja 15.30 - 18.00 Čestitamo in pozdravljamo Petek, 1. junija PLIBERK Koncert „Zdaj je pomlad” Nastopajo: Mlada Podjuna, Vokalna skupina VOX, Pepej & Friends, MePZ Podjuna Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20.30 Vabi: MePZ Podjuna ŠMARJETA V ROŽU Duhovna in narodna zborovska glasba iz Rusije Voskresenije Nastopa: Vokalni ansambel Voskresenije iz St. Petersburga pod vodstvom Jurija Maruka Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 20. uri Vabijo: Kulturno društvo Šmarjeta - Apače, PD Sele, KPD Planina, SPD Borovlje, KKZ Sobota, 2. junija ŠMIHEL Duhovna in narodna zborovska glasba iz Rusije Voskresenije Nastopa: Vokalni ansambel Voskresenije iz St. Petersburga pod vodstvom Jurija Maruka Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 20. uri Vabi: KPD Šmihel, MePZ „Gorotan”, Krščanska kulturna zveza Sreda, 6. junija DUNAJ Razprava v nemščini Minderheitensprachen -Bereicherung oder Barrieren? Sodelujejo: dr. Feliks J. Bister (Liga za človekove pravice), prof. Rudolf Gelbard (Društvo Izraelcev), dr. Avguštin Malle (Slovenski znanstveni inštitut), dr. Jan Petrik (Čehi na Dunaju), Rudolf Sarközi (Društvo Romov), mag. Franjo Schmitt (Hrvati na Dunaju) Kraj: v klubu KSŠŠD (Mondscheingasse 11) Čas: ob 20. uri Vabi: KSŠŠD CELOVEC Teatr „Alisa, Aliča" Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje Kraj: ke-teatr Čas: ob 20. uri Vabi: k&k Petek, 8. junija CELOVEC Akademija ZG in ZRG za Slovence v Celovcu Geslo: „Praznik jezikov -praznik barv” • „Fest der Sprachen - Fest der Farben” »„Pesta della lingue -testa dei colori” Kraj: v gimnazijski avli Čas: ob 19.30 Vabi: Odbor šolske skupnosti na ZG in ZRG za Slovence v Celovcu ZILJSKA BISTRICA Koncert Baročnega kvarteta iz Ljubljane Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 20. uri Sobota, 9. junija ŠTEBEN/BEKŠTANJ/ LOČE Medfarno potovanje Začetek: ob 5.30 v Ma-loščah SPODNJE BOROVLJE Koncert in predstavitev društvene zgoščenke Nastopajo: MoPZ Jepa-Baško jezero, Tamburaški ansambel Loče, mladinska skupina akzent in otroška skupina Jepca Kraj: pri Ravšu Čas: ob 20. uri Vabi: Slovensko kulturno društvo Jepa-Baško jezero LIBUČE Spominska svečanost V spomin Milki Hartmann ob 4. obletnici njene smrti Oblikujejo: MoPZ Kralj Matjaž in skupina velikov-ških gimnazijk in gimnazijcev, ki se pri Milkini sorodnici mag. Evi Verhnjak - Pikalo učijo slovenščine Kraj: v galeriji Falke Čas: ob 20. uri Vabi: MoPZ Kralj Matjaž LJUBELJ Slavnostna prireditev v spomin na KZ Ljubelj sever Slavnostna govornika: Otto Wiesner (Potsdam/ Berlin) in Gerald Sonnenschein (Gradec) Kraj: na avstrijski strani Ljubelja Čas: ob 9. uri Vabi: Mauthausen Aktiv Kärnten/KoroSka Nedelja, 10. junija BELJAK 20. turistična vožnja za avtomobile in motorje Start: ob 9.30 na parkirišču KIKA v Beljaku Vabijo: ÖAMTC Beljak, FMI iz Italije, AMZS iz Slovenije Zmagovalce čakajo drago- cena darila, mdr. motor v vrednosti 30.000-, dva poleta po regiji Koroška - Furlanija - Slovenija idr. ŠENTJANŽ Otroški program „Mali rimski cirkus” Nastopa: Andrej Roza-Rozman z varietejem za otroke od šestega leta naprej Kraj: v k & k centru Čas: ob 10.30 Vabi: k&k Sreda, 13. junija PLIBERK Mikos - klovni iz Moskve Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20.30 Vabijo: Društvo Kulturni dom, Slovensko prosvetno društvo Trta, Slovenska prosvetna zveza ŠENTILJ Farni praznik s prangan-jem, koncertom in družabnostjo Sodelujejo: MGV St. Egy-den, cerkveni pevci, Farna mladina, duo Albert & Pavle, gasilci in druga društva Kraj: v farni cerkvi in na prostoru pred farno cerkvijo Čas: ob 9.30 Vabita: cerkveni in farni svet ŽITARA VAS Kolesarski izlet Štart: ob 12. uri pri Rutarju v Žitari vasi (ob 12.30 ob Ženeškem jezeru) Cilj: Breško jezero, navrh piknik Vabi: SPD „Trta” j I I t 1 I ! E k V d I £ c k ,c p k I N. „N pr ct iz ro Pr 3V ve ro dn PRIREDITVE, OGLASI IlNJE Razstava umetniških del Haralda Scheicherja UBUČE Hermann Falke: Slike na kositru in aluminiju (1974-1985) Kraj: v galeriji Falke Razstava je odprta do 12. oktobra 2001 (od torka do petka med 15. in 18. uro) PLIBERK Prešeren na Koroškem Kraj: v Kulturnem domu DUNAJ Drago Druškovič Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan (Albertgasse 48) Slovenska gospodarska zveza vabi na tečaj „INTERNET IN E-MAIL” (vodi Franc Opetnik) Štirje večeri po dve uri od 19. do 21. ure Termini: 18., 20., 25. in 27. junija Kraj: Dvojezična trgovska akademija Prijave sprejema do 15. junija SGZ (0463/508802) Prispevek: 1050,- SPD Zarja in SRD Celovec vabita na binkoštni ponedeljek, 4. junija 2001, k Sv. Duhu (nad Solčavo) Sv. maša bo ob 11. uri Obiskovalcem je na voljo nova asfaltirana, cesta, ki se odcepi iz Bele in vodi čez Pavličevo sedlo. Romarji, ki bi - po stari navadi pot radi opravili peš, se zberejo ob 8. uri pri Zadrugi v Železni Kapli. Skupna vožnja po zasebni cesti bo mogoča do Šentlenarta. Enako tudi povratek. DUNAJ Videofilm in fotografije Razstavljajo: Bea Bakondy, Iris Docker, Miha Horvat Cas: ob 20. uri Kraj: v klubu Vabi: Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju DUliAJ Branje Martina Kuchlinga Kraj: v klubu Cas: ob 19.30 Vabi: Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju KäSBUm £elovec O^JO-Tour 2001 - koncert Kurt Ostbahn & Die Kombo Rredskupina: Bališ Kraj: na vrtu Mohorjeve Čas: 19. uri Prireditelja: Slovenska prosvetna zveza, „Der Zweisprachige Chor -Dvojezični zbor” Sobota, 23. junija DUNAJ Klubski piknik Kraj: Grünbergwiese, 16. okraj Čas: ob 15. uri Vabi: Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju Petek, 29. junija DUNAJ Vernisaža Brigitte Bachmann in Fritza Russa „fundstücke” Kraj: v k&k centru Čas: ob 19.30 Vabi: k&k Razstava bo na ogled do 12. avgusta 2001. GLASBENA ŠOLA NA KOROŠKEM Razpored za vpisovanje navih učencev Glasbena šola na Koroškem bo vpisovala nove učence za pouk naslednjih instrumentov: klavir, orgle, pihala (kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, tolkala Solopetje: (avdicija sledi) Izobrazba glasu: (tudi za zborovske pevce) Zborovodska šola: vabljeni aktivni zborovski pevci z delnim znanjem klavirja Balet: sprejemamo otroke od 4. do 10. leta (pouk bo samo v Mohorjevi ljudski šoli, Mladinskem domu, Bilčovsu in Ledincah) Predšolska glasbena vzgoja: od 3. leta dalje - pouk samo v otroških vrtcih v Celovcu, Borovljah, Šentjakobu (Šentpetru), Dobrli vasi in Šentprimožu Ponedeljek. 11. junija 2001 PODJUNA • Pliberk, Posojilnica: od 13.30 do 14.00 • Šmihel, farni dom: od 14.30 do 15.00 • Globasnica, ljudska šola: od 15.30 do 16.00 • Šentprimož, kulturni dom: od 16.30 do 17.00 • Dobrla vas, kulturni dom: od 17.15 do 17.45 ROŽ • Bilčovs, društvena soba nad staro Posojilnico: 13.30 do 14.00 • Ledince, ljudska šola: od 14.30 do 15.00 • Šentjakob, društvena soba nad Posojilnico: od 15.30 do 16.00 • Sveče, pri Goršetu: od 16.30 do 17.00 • Borovlje, pri Bundru (Postgasse 4): od 17.00 do 17.30 • Sele, farni dom: od 18.00 do 18.30 CELOVEC • Mohorjeva ljudska šola: od 11.00 do 11.30 • Mladinski dom, klavirska soba (Mikschallee 4): od 15.30 do 16.00 ŽILA • Straja vas, v ljudski šoli: od 16.30 do 17.00 Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora tudi letos vabi na tradicionalno tovariško srečanje protifašistov in demokratov, ki bo v nedeljo, 24. junija 2001, s pričetkom ob 14. uri pri Peršmanu v Podpeci nad Železno Kaplo. Na sporedu bodo poleg polaganja vencev ob spomeniku protifašističnega boja še govori in nastopi kulturnih skupin. Za zaključek bo sledilo družabno srečanje, kjer bo za družabnost skrbela Godba na pihala iz Šmihela. V okviru prireditve si bomo lahko ogledali obnovljene in na novo zgrajene prostore ter urejeno okolje. Seznanili pa se bomo tudi tudi s predlogi nemško govorečih prijateljev za širjenje dejavnosti Spominskega doma pri Peršmanu v širši avstrijski in evropski prostor. NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo "Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa Predsednik Bernard ■ Sadovnik, 9020 Celovec, Villa-nerstr. 8,1. nadstropje. Naš tednik prejema podpore 'Jr^dstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Na-odm svet zastopa politične, gospodarske in kulturne Pavice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi »vstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društ-pPpga prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito na-pdnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in med-PTavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varet- I M P R E S U M vu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tej. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25,28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil,; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. EÄI WTOKEm Ö 04239/26 42 od petka, 1. junija, od 9. ure, do sobote, 2. junija, do 17. ure Kiparstvo iz kamna Voditelj: mag. Helmut Machhammer v soboto, 2. junija, od 9. do 18. ure Paulos Worku z bobni v četrtek, 7. junija, ob 20. uri Molitveni shod za duhovne poklice Sooblikuje: župnija Kranjska Gora Somaševanje vodi: župnik Marko Benedik od petka, 8. junija, od 18. ure, do nedelje, 10. junija, do 13. ure Duhovna obnova za zakonce: „Ljubezen dozoreva v zvestobi” Voditelj: p. Lojze Markelj v soboto, 9. junija, ob 19. uri Odprtje razstave: Slike Draga Druškoviča v torek, 12. junija, od 16. do 20. ure Seminar: Biti žena po 50. letu Voditeljica: Christa Kuscher od ponedeljka, 18. junija, od 18. ure, do četrtka, 21. junija, do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike: „Na tvojo besedo bom vrgel mreže” (Lk 5,5) Voditelj: nadškof Stanko Hočevar, Beograd v četrtek, 21. junija, ob 14. uri Obisk Rožanskega zeliščnega vrta (nad 300 različnih rastlin) Voditeljica: mag. rer. nat. Evelin Kramer-Fröschl od petka, 22. junija, od 16. ure, do sobote, 23. junija, do 16. ure Kako se izogniti stresu? Voditelj: dr. Kurt Schčffmann od petka, 22. junija, od 15. ure, do sobote, 23. junija, do 16. ure Vecation English - Get your English fit vor vacation! Voditeljica: dr. Maureen Devine ROMARSKO POTOVANJE v soboto, 16. junija 2001 Romarsko potovanje k Mariji na Lokav (Maria Luggau) Spremljevalec: Jože Kopeinig od ponedeljka, 10. septembra, do četrtka, 13. septembra 2001 Ogred znanih in še neznanih opatij, samostanov in cerkev na Štajerskem Spremljevalec: dr. Jože Till 14 Sport PODLIGA VZHOD Bilčovs - Klopinj 2:2 (1:0) Bilčovščani so vodili že z 2:0, vendar to jasno vodstvo ni zadostovalo za zmago, saj je gostom nekaj minut pred koncem (86.) uspelo še izenačiti. Bilčovs: 150 gled.; sodnik: Rus (soliden): strelca: Ve-ladzič (36.), Kavčič (55.) ■ Dopolnilna tekma: ASV - Bilčovs 3:2 (1:1) Igrišče ASV: 100 gled.; sodnik: Fanzott (povprečen); strelca: Strugger (10.), Kavčič (47.) ^■1: 1 • razred DgHHHi Šmihel - Rikarja vas 1:1 (1:0) Nastop Rikarjanov je bil v 1. polčasu presenetljivo močan, vendar je moštvo trenerja Wölbla odpovedalo v ofenzivi. Po odmoru nekoliko drugačna slika tekme, saj je moštvo trenerja Kužnika prevzelo iniciativo in bilo nekajkrat blizu zmage. Vendar obramba Rikarjanov na čelu z močnim liberom Sašem Sienčnikom ni več dopustila zadetka. ŠMIHEL: Ažman 5, Berchtold 4, Krajger 4, Ch. Hribernik 4, M. Sadjak 4 (61. Burkhard 4), Ch. Figo 4 (80. M. Hribernik 0), Kotnik 4, Buchwald 4, W. Motschilnik 5, H. Motschilnik 4, Buchwald 4 RIKARJA VAS: Pandel 5, S. Sienčnik 5, Gomernik 3, Streicher 2, Wölbl 4, Lampret 3, Figoutz 3, Leitner 3, Kordesch 4, Blažej 4, Plasnik 3 Šmihel: 200 gled.; sodnik: Weltz (dober); strelca: W. Motschilnik (27.) oz. Blažej (56.) St. Margarethen/L. - Glob. 5:1 (4:0) Sramoten nastop Globašanov, predvsem nekaterih posameznih igralcev, ki so popolnoma odpovedali. Zadetke, ki so jih prejeli Globašani, pa so bolj ali manj izkljič-no izhajali iz groznih osebnih napak v obrambi. GLOBASNICA: Burek 2, Dlopst 3, Tratar 2, Dobrovnik 1 (46. Ch. Galo 3), Kavčič 2 (32. J. Galo 3), Ch. Micheu 2, Kert 3, Buchwald 1, Slanitz 2, Andrič 3, Steinkellner 3 St. Margarethen: 50 gled.; sodnik: Benko (zelo slab); strelec: Steinkellner (55.) St. Stefan - Železna Kapla 4:0 (1:0) Kapelčani so silovito pričeli, vendar sreča ni bila na njihovi strani, saj je vratnica preprečila vodstvo. Čim dlje pa je trajala tekma, tem močnejši je bil nastop domačinov, še posebej po izključitvi Germadnika. ŽELEZNA KAPLA: Obrež 3 (78. Ch. Ojster 0), J. Grubelnik 2 (69. O. Schorli 2), Sporn 3, G. Grubelnik 3, M. Ojster 3, F. Ošina 2, Germadnik 3, Ziegler 3, Strasser 3, Dro-besch 2, Parte 4 St. Stefan: 100 gled.; sodnik: Wurnig (zelo dober); rdeči karton: Germadnik (34.) 2. RAZRED C DSG Sele - Kriva Vrba 3:0 (3:0) Ekipa trenerja Kreutza se je tokrat predstavila z najboljše strani, predvsem v 1. polčasu, v katerem so si zagotovili jasno vodstvo. Po odmoru je bil njihov nastop sicer še vedno močan, vendar igralci pred nasprotnim golom niso kazali odločnosti. DSG SELE: Dežman 4, A. Mak 4,1. Kelih 5, P. Draže 5, D. Mak 4, Wassner 3, M. Dovjak 3 (75. S. Gregorič 0), S. Wieser 4,1. Roblek 3 (60. M. Oraže 3), M. Kelih 4, R. Roblek 4 (85. Edlinger 0) Sele: 100 gled.; sodnik: Jan (dober); strelca: I. Kelih (15., 26.), M. Kelih (35.) 2. razred e MKtttKk Pliberk M - Dobrla vas 1:6 (1:2) Ponovno prepričljiva in povsem zaslužena zmaga ekipe trenerja Velika, saj je bila v vseh ozirih močnejša in zrelejša od „mladih Rliberčanov". DOBRLA VAS: Vajksler 4, F. Golautschnig 4, Kampel 4 (80. Kulterer 0), Nachbar 4, Petek 4, Zunder 3 (46. E. Golautschnig 4), S. Golautschnig 4, Pustoslemšek 4, Pas-terk 5, Hudi 4 Pliberk: 150 gled.; sodnik: Glanz (povprečen); strelci: Pasterk (11., 70.), S. Golautschnig (35., 90.), E. Golautschnig (75.), Pustoslemšek (81.) Žvabek - Sinča vas 1:10(1:3) Medtem ko so bili Žvabečani v 1. polčasu gostom še bolj ali manj enakovredni, so po odmoru popolnoma popustili ter zašli v najvišji poraz v zadnjih letih. ŽVABEK: Jakolj 3, Juwan 2, Homer 2, Gutschi 2, Lubas 2, Breitenegger 2, Zünder 2, Mlinar 2, Buchwald 2, Zadnjak 2 Žvabek: 30 gled.; sodnik: Rosenwirth (dober); strelec: Buchwald (19.) NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH/PRIHODNJI KROG Strugger po hudi poškodbi napovedal konec kariere Bilčovški nogometaš Igor Strugger se je na prvenstveni tekmi proti ASV tako hudo ranil, da je moral v bolnišnico na operacijo. PODLIGA VZHOD 1.ATUS Borovlje 25 16 6 3 49:16 54 2. Velikovec 24 14 6 4 46:19 48 3. ATSV Wolfsberg 25 13 9 3 45:19 48 4. Launsdorf 25 12 6 7 60:30 42 5. Žrelec 24 10 410 50:36 34 6. Podkrnos 24 8 8 8 38:36 32 7. DSG Borovlje 24 710 7 32:32 31 8. Šmarjeta 25 8 512 27:42 29 9. Bilčovs 25 610 9 36:38 28 10. Klopinj 24 6 810 46:51 26 11. ASV 25 7 513 28:42 26 12. Pokrče 25 7 513 25:41 26 13. Ruda 24 8 214 32:70 26 14. Vetrinj 25 6 415 29:71 22 • Zadnji krog -9J10. junija: ASV - Podkrnos, Klopinj - DSG Borovlje, Launsdod - Bilčovs, Pokrče - Ruda, Vetrinj - Velikovec, Žrelec - Šmarjeta, ATSV Borovlje • ATSV Wolfsberg I zredna smola je doletela simpatič-I nega nogometaša Bilčovščanov I Igorja Struggerja. Proti koncu prvenstvene tekme proti ASV je namreč tako nesrečno trčil z glavo v nasprotnega igralca, da si je večkrat zlomil ličnico in tudi čeljust. Moral je takoj v bolnišnico, kjer so ga zdravniki po natančni preizskavi tudi takoj operirali. Po tej težki poškodbi je Strugger napovedal konec nogometne kariere, kar so mu svetovali tudi zdravniki, saj bi ponovna podobna poškodba imela zanj bistveno težje posledice. Struggerju na tem mestu želimo čimprejšnje in predvsem popolno okrevanje. F. S. Igor Strugger NOGOMET V SLOVENIJI Mariborčani že petič prvaki Že petič zapored je slovenski prvak v nogometu Maribor. V odločilni tekmi za naslov državnega prvaka na Centralnem stadionu v Ljubljani (minulo nedeljo) so Mariborčani proti Olimpiji iztržili remi (1:1) in s tem ubranili prednost. Tekma, ki je privabila rekordno število navijačev (9000), je bila zelo razburljiva in do konca napeta. Mariborčani so sicer v 68. minuti povedli, vendar je Ljubljančanom že 10 minut pozneje uspelo izenačiti. Za popoln preobrat pa je Olimpiji oz. moštvu trenerja Bojana Prašnikarja zmanjkalo časa. F. S. SI.MOBIL-LIGA 1. Maribor P. L 33 18 8 7 61:36 62 2. Olimpija 33 18 6 9 73:46 60 3. Primorje 33 16 8 9 47:34 56 4. Mura 33 14 9 10 43:39 51 5. Publikum 33 15 5 13 59:52 50 6. Koper 33 12 10 11 43:43 46 7. HIT Gorica 33 13 4 16 52:46 43 8. Rudar 33 12 7 14 43:44 43 9. Korotan 33 12 7 14 44:51 43 10. Domžale 33 11 4 18 45:64 37 11. Dravograd 33 10 5 18 48:62 35 12. Tabor 33 7 7 19 34:75 28 1. RAZRED D: 1. Metlova 25 16 6 3 61:22 54 2. Šentpavel 25 16 6 3 56:29 54 3. Grebinj 25 16 5 4 66:32 53 4. Žitara vas 24 13 5 6 44:26 44 5. Eitweg 25 13 3 9 46:30 42 6. Šentlenart 25 12 4 9 32:33 '40 7. Šmihel 25 11 6 8 50:48 39 8. Rikarja vas 25 10 510 47:47 35 9. St. Stefan 25 8 413 34:47 28 10. Globasnica 25 6 514 31:54 23 11. Železna Kapla 25 7 216 36:67 23 12. Tinje 13. Vovbre 24 25 5 5 613 317 41:64 34:62 21 18 14. St. Margarethen 25 4 417 36:53 16 • Zadnji krog - 9710. junija: Tinje - St. Stefan, Bikar- ( ja vas - Šentpavel, Globasnica - Šmihel, Metlova - St. \ Margarethen, Železna Kapla - Grebinj, Vovbre - Eit-weg, Šentlenart - Žitara vas 2. RAZRED C: 1. Ledince 2. Treffen 3. HSV 4. Seebach 5. Osoje 6. DSG Sele 7. Hodiše 8. Kriva Vrba 9. Teholica 10. St. Martin 11. Poreče 12. Bistrica/R. 13. Rožek 24 17 4 3 23 15 4 4 23 11 3 9 23 10 4 9 23 9 6 8 23 9 410 23 8 7 8 23 9 410 23 8 510 23 8 312 23 7 511 23 410 9 23 3 515 72:24 58:18 46:42 53:47 43:41 35:35 35:35 33:44 39:42 25:45 21:35 25:40 31:68 e Zadnji krog - 9710. junija: Kriva Vrba - Osoje, St. |-Martin - DSG Sele, Poreče - Rožek, Teholica - HSV, Bistrica/R. - Seebach, Hodiše - Treffen C 2 2. RAZRED E: 7 1. Labot 23 18 2 3 75:20 56 2. Dobrla vas 23 18 2 3 61:17 56 3. Šentpeter 24 17 3 4 54:19 54 4. Sinča vas 22 15 1 6 62:31 46 5. Galicija 23 10 6 7 34:28 36 6. Frantschach 23 9 7 7 32:30 34 7. Maria Rojach 23 10 4 9 42:50 34 8. Reichenfels 23 8 411 38:36 28 9. Žvabek 23 8 114 46:72 25 10. Važenberk 22 4 513 25:47 17 11. Pliberk II 23 5 1 17 23:61 16 12. Preitenegg 23 4 316 17:52 15 13. Djekše 23 2 318 18:64 9 • Zadnji krog - 9710. junija: Sinča vas - Galicija, Maria Rojach - Žvabek, Dobrla vas - Važenberk, Labot - Pliberk II, Preitenegg - Reichenfels, Frantschach -Djekše KOLESARJENJE/DIRKA PO NEMČIJI „Raco” po hudem padcu odlični šesti Kolesar iz Loč silovito potrjuje svoje izjemne Sprinterske zmogljivosti. I v-omaj dan po hudem padcu v zaključnem i Nšprintu prve etape v Hanovru, je loški kolesar -profesionalec Peter „Paco" Wrolich na dirki po Nemčiji dosegel odlično uvrstitev. Na cilj 173 kilometrov dolge druge etape od Goslarja do Erfurta je prispel kot odlični šesti in s tem bil tudi najboljši Avstrijec. Etapo je dobil nemški Sprinterski as Erik Zabel, ki je po drugem mestu na prvi etapi prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku. Peter „Paco" Wrolich Wrolich je bil z razpletom druge zelo težke etape povsem zadovoljen, saj je vozil taktično izredno uspešno, k sreči pa tudi ni imel večjih bo- -lečin zaradi padca na prvi etapi. V skupni razvrstitvi je Wrolich po dveh etapah 33. -samo 16 sekund za Zablom! 8-etapna dirka po Nemčiji, ki je za profesionalni klub „Gerolsteiner” najpomembnejša v sezoni, se bo končala na binkoštni ponedeljek, 4. junija, v Stuttgartu. F. S. 15 Sport nogomet/regionalna liga Regionalna liga-28-/29. krog Le izjemni razplet lahko še reši SAK pred izpadom Ne glede na obstoj ali izpad odbor SAK postavlja že prve smernice za prihodnjo nogometno sezono. r^anes ob 18.30 se pričnejo Ivse tekme zadnjega kro-ga v regionalni ligi - pičli dve uri navrh bo torej znana usoda SAK. Za obstoj potrebujejo slovenski nogometaši zma-Qo proti Welsu ter hkrati prime-reD razplet s srečanj St. Florian ' Šentvid in Lendorf - Gratkorn. Na teh dveh tekmah St. Florian ne sme točkovati, Lendorf pa ne zmagati. V tem primeru bi SAK zabeležil 14. mesto, ki v primeru napredovanja prvaka Paschinga v 1 ■ divizijo zadostuje za obstoj. Ne glede na obstoj ali izpad bo predsedstvo kluba že danes zvečer po tekmi proti Welsu Postavilo prve in bistvene smernice za športno prihodnost članske ekipe. Na tej seji bodo zasnovali tudi cilj članske ekipe za prihodnjo sezono ter določili trenerja (kaže, da bo ostal trener Jagodič). Smernice za prihodnost kluba 80 se postavljale tudi že včeraj dopoldne, ko sta politični organizaciji NSKS in ZSO vabili SAK na razgovor. SAK si je na tem pogovoru od politike narodne skupnosti v prvi vrsti hotel zagotoviti isto podporo, kot jo ima na primer FC Kärnten od svoje mestne in deželne politike. Kar zadeva občni zbor, ki ga je napovedal predsednik SAK Jože Partl, bo le-ta po vsej verjetnosti v 14-ih dneh. Pri tem naj bi prišlo do razširitve odbora oz. naj bi dopolnili pomanjkljive pozicije v odboru. Franc Sadjak Bo SAK vsaj na zadnji sezonski tekmi deležen primerne podpore navijačev? SAK (na sliki Marjan Šmid) danes potrebuje vso podporo navijačev. Izredno skromen je obisk tekem SAK na domačem igrišču v letošnjem vigred-nem delu prvenstva. Tako si je na primer tekmo proti D. Linz ogledalo pičlih 100 navijačev. Vsaj na zadnji sezonski tekmi, na kateri gre pri SAK za obstoj, upajo nogometaši na primerno podporo navijačev. Trener Jagodič: „Zmage navijačem sicer ne morem obljubiti, vendar pa zagotovo borbenost igralcev do zadnje minute.” SAK bo tokrat zopet moral nastopiti oslabljen, saj mora zaradi petega rumenega kartona počivati libero Simon Sadjak, zaradi rdečega pa Eberhard. SAK - Eintracht Wels danes ob 18.30 na igrišču AS V NARAŠČAJ SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA Juniorji SAK remizirali s FC Kärntnom FC Kärnten U 18-SAK 2:2 (1:1) SAK: Müller, Waldhauser, Offner, Babič, Roblek, Olip, Zidej (80. Kreuz), Hobel (70. Strop-hik), Pitschek, Krajger, Malej Sodnik: Wieser Strelci: 0:1 (33. Krajger), 1:1 (55. Pir-mann), 1:2 (65. Hobel), 2:2 (70. Hutter) Slovenski atletski klub je tokrat odiral odlično tekmo v celovškem stadionu in je več kot zasluženo odnesel točko. V sredini je tokrat igral vlogo režiserja 17-letni Michael Zidej in je odljčno vodil ekipo. V obrambi pa je Poškodovanega libera Mariota Ver-dela odlično zastopal Daniel Waldhauser. Juniorji SAK igrajo zadnjo prvenstveno tekmo na binkoštni ponedeljek, ob 18- uh doma (Vidra vas) proti WAC. Pokal Slovenija - Koroška. Že v četrtek, 7. junija, se prične prijateljsko Prvenstvo med Slovenijo in Koroško. SAK igra doma proti prvoligašu Publikumu Celje. Pari prvega kroga (7. Junija): 0iimpija Ljubljana - Bad Bleiberg FC Kärnten - Faktor Ljubljana NK Dravograd - FC St. Veit SAK - Publikum Celje Rudar Velenje - Wolfsberger AC Triglav Kranj - SV Špital U 16 - jakostna skupina WAC-SAK 2:2 (1:2) Strelci: Olip, Ogradnik ATSV Wolfsberg - SAK 2:4 (2:0) Mladinci SAK so v Wolfsbergu igrali presenetljivo slabo, na lestvici pa so kljub temu še na 2. mestu. U 14 - jakostna skupina Velikovec - SAK 0:4 (0:2) T. Waldhauser, Triplat, Starmuž, Trdina Odlična predstava skupne ekipe celovškega in podjunskega centra, ki da upati, da bo ekipa jeseni tudi v višji kategoriji odigrala odlično vlogo. U 12 - jakostna skupina SAK - Grebinj 15:1 K. Dlopst 4, Fračko 4, Breitfuss 2, Matic 2, Enzi 2, Stuck Ekipa trenerja Staneta Trdina se bliža 200. zadetku, doslej so jih fantje dali že 192. Ta krog: SAK U 18 - WAC (v ponedeljek, ob 18. uri) 17-letni Michael Zidej je v celovškem stadionu odlično vodi! režijo v juniorski ekipi SAK. Po remiju in porazu zopet rdeča luč za SAK Varovanci trenerja Jagodiča so tako na tekmi 28. kroga proti D. Linz kot tudi na srečanju 29. kroga proti BW Linz imeli številne lepe priložnosti, vendar jih niso znali koristiti. Predvsem poraz proti BW Linz je bil zelo boleč, saj je SAK odigral eno najmočnejših tekem v tekoči sezoni in bi si točko - če ne zmago vsekakor zaslužil. „Ne vem zakaj, toda smola se noče odvaliti od nas,” je po tekmi dejal trener Jagodič. Blau-Weiß Linz-SAK 2:1 (0:0) SAK: Matschek 4, S. Sadjak 5, Zanki 4, A. Sadjak 5, R. Oraže 3 (56. I. Woschitz 3), Eberhard 3, Roy 3, Šmid 5, Darmann 5, Miklau 2 (56. K. Woschitz 3), Jovanovič 5 Linz: 600 gled.; sodnik: Bayer (zelo dober); strelci: WBingseder (48.), Wahlmüller (63.) oz. Burgstaller (677avtogol) SAK - Donau Linz 0:0 SAK: Matschek 4, S. Sadjak 5, Zanki 5, A. Sadjak 5, Darman 3, Šmid 3, Roy 3, K. Woschitz 3 (72. I. Woschitz 0), R. Oraže 3, Miklau 3, Jovanovič 3 Igrišče ASV: 100 gled.; sodnik: Raminger (soliden); 0:1 - Pliberk razočaral proti Kapfenbergu Medtem ko so Pliberčani na tujem proti Zeltwegu prepričali z zelo solidnim nastopom, so nekoliko razočarali na srečanju s Kapfenbergom, saj njihova igra ni bila tako tekoča kot na prejšnjih tekmah. Pliberk - Kapfenberg 0:1 (0:1) PLIBERK: Jesse 3, Javornik 4, Hohenberger 4, Mosser 3 (77. Skorjanz 0), F. Wriessnig 3 (46. Gros 3), Krewalder 3, Slamanig 3, Urnik 4, Baumgartner 3, D. Wriessnig 3, Zec 3 (74. Tratter 0) Pliberk: 300 gled.; sodnik: Hinterhölzl (dober); strelec: Binder (42.) Zeltweg-Pliberk 2:2 (2:2) Zeltweg: 350 gled.; sodnik: Hammer; strelci; Zec (6., 8.) oz. Markovič (14.), Hohenberger (15Javtogol) REGIONALNA LIGA 1. Pasching 29 15 8 6 57:25 53 2. Kapfenberg 29 15 5 9 48:32 50 3, Hartberg 29 1211 6 46:29 47 4. Pliberk 29 14 510 52:39 47 5. Gratkorn 29 12 9 8 43:33 45 6. Donau Linz 29 12 8 9 33:30 44 7. BW Linz 29 12 6 11 48:40 42 8. Šentvid 29 11 8 10 36:41 41 9. Špital 29 11 6 12 46:48 39 10. Zeltweg 29 813 8 41:39 37 11. Voitsberg 29 9 911 40:48 36 12. Wels 29 9 8 12 39:51 35 13. WAC 29 9 6 14 35:47 33 14. St. Florian 29 7 8 14 31:54 29 15. Lendorf 29 7 7 15 22:44 28 16. SAK 29 511 13 29:46 26 B Zadnji krog: petek, 1. junija, ob 18.30: SAK - Eintracht Wels, Lendorf - Gratkorn, Fasching - Špital, Voitsberg - Pliberk, Kapfenberg - WAC, St. Florian -Šentvid, Donau Linz - Hartberg, Zeltweg - BW Linz ■ Strelci SAK: 7 Miklau 5 Roy 4 A. Sadjak 3 Tot 2 Jovanovič, Novakovič, Ogris, L Woschitz, 1 Eberhard ■ Strelci Pliberk: 11 Smrtnik 10 D. Wriessnig 9 Zec 5 Baumgartner 4 Osekre 3 Umik 2 Gros, Hohenberger, Krewalder, Mosser 1 Ablade, Tratter > 75 LET Jubilej župana Šentjakob. Nekdanji župan Johann Gressl občine Šentjakob te dni praznuje svoj 75. življenjski jubilej. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika in mu kliče še na mnoga zdrava leta. Vse najboljše! OSEBE & DOGODKI Milan na dopustu pomaga tudi doma (Z desne): Milan Oraže, njegova brata Ando in Ahim ter teta Neža pri obnavljanju ograje doma. Foto: Kumer E Z ZDRAVO PREHRANO TUDI V UUDSKO ŠOLO Žvabek. V ljudski šoli v Žvabeku so se v zadnjih tednih intenzivno ukvarjali z zdravo prehrano in so v šolo na predavanje povabili celo dva zdravnika. Tudi pri pouku je bila zdrava prehrana ena najpomembnejših tem. Ko so otroci in starši bili celovito informirani, so pričeli s „Tednom zdrave prehrane“. Ves teden so starši, učenci in učitelji pred pričetkom pripravili po bioloških načelih zdrav zajtrk. Pa tudi za dopoldansko malico so otroci dobili le zdrave stvari in glej, po tednu dni so se nove hrane vsi navadili. Zdaj učitelji upajo, da bodo otroci tudi v prihodnje raje segli po zdravi prehrani. Sele. Prvoligaški vratar (SV Ried) in bivši igralec Slovenskega atletskega kluba in DSG Sele Milan Oraže ima le redko dovolj prostega časa, da bi prišel na dopust domov v Sele. Toda zdaj po koncu prvenstva v zvezni ligi pa ima spet več časa. Milan je prišel domov v Sele, kjer so mu domači takoj dodelili delo. Vsi Oražejevi fantje so pomagali pri obnavljanju : ograje. Milan pa se bo danes že napotil na dopust v Italijo, nato pa se že prične trening. Prvo tekmo igra SV Ried 11. julija v Celovcu proti FC Kärntnu. Po tekmi bo | lahko spet kratko pogle- t dal domov v Sele. t MATEMATIČARKA i Celovec. Na letošnjem tekmovanju „Kenguru ma- ( tematike“ je sodelovalo na Koroškem 6525 učencev iz 62 šol, med njimi tudi Slovenska gimnazija. Organizator Deželni šolski svet želi s tem tekmovanjem pospeševati matematično-kreativno raz- \ mišljanje ob čim večjem številu učencev, zato so j motivirali cele razrede. Na Slovenski gimnaziji je r sodelovalo 9 razredov, najbolj uspešna pa je bila = Radišanka Nadja Lampichler iz 2 C razreda, v ka- < terem je sodelovalo 28 učencev. Nadja Lampich- ^ ler je v svoji starostni kategoriji (Benjamin) postala ^ najboljša, v celem koroškem merilu vseh starostnih kategorij pa je bila po točkah celo druga. Prof. Niko Ottowitz je čestital Nadji Lampichler 1 zmagi na tekmovanju matematičarjev. Foto: Kumer Učenci so z ravnateljem Lenartom Katzem in učiteljico Štefko Kap ter starši vsak dan pripravili zajtrk, ki je bi! poln „zdravih dobrot“. Foto: Kumer