Poštnina plačana v gotovini lv, ^ Sped. in abbon. postale - I Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r 1 z i a , Riva Plazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m ilf Leto XVIII. - Štev. 17 (895) Gorica - četrtek, 28. aprila 1966 - Trst Posamezna številka L 70 PRAZNIK DELA Nepotvorjena slika ruskega komunizma Pred leti je izšla pesniška zbirka z naslovom »Človek sem«. Morda naslov ni najbolj pesniški, toda v sebi nosi polnost Vsebine. ČLOVEK SEM Res je, človek sem, jaz in ti in vsakdo, ki je z dušo in telesom prišel na svet. Človek sem in to je moje veliko dostojanstvo. Postal sem član velike človeške družine in sogospodar vsega tvamega sveta. Pravico imam, da živim, da se duhovno in telesno razvijam in da po lastnem spoznanju in svobodni volji delujem. Nikdo mi te svobode ne sme samovoljno kratiti. Človek sem. Moje telo, ki me povezuje z mrtvim in živim tvamim svetom, po-duhovlja in oživlja dušo, ki me dviga do nesmrtnega bivanja Boga samega. Začel sem živeti in moj duh nikoli več ne bo niogel umreti. Človek sem in brezmejnost življenja stoji pred mano kakor skrivnost. Nikoli življenja ne bom mogel do kraja umeti. Strmel bom vanj z začudenjem in s spoštovanjem ter bom blagroval svoje bivanje. KRISTJAN SEM Toda nisem le človek. Jaz sem tudi kristjan. To je moje najvišje dostojanstvo. S svetim krstom sem bil kot mladika milostno vcepljen v trto Kristusa in *daj skupaj z njim duhovno rastem in cvetem ter sadove rodim. 'Pobožanstvil sem se, odkar sem postal eno z učlovečenim Bogom in to je moja največja skrivnost. V nebeške višave me nenehoma dviga in sijaj nadnaravnega sveta me osrečuje, kot more osrečevati le to, kar je božjega. DELAVEC SEM Človek sem. Kristjan sem. In sem tudi delavec, živim sredi našega dvajsetega veka, ki je vek, stoletje delavca. Biti delavec in biti kristjan, to je povezano med seboj. časi so bili, ko delavec — ne eden, •Mnogo jih je bilo, lahko bi rekli, brez Števila, — ni bil človek, ampak suženj. Kupovali in prodajali so ga kot živino. Tepli in pobijali so ga kot škodljivo zver. Stradal je in nag je bil in tople besede ni bilo zanj iz nobenih ust. In vendar: Po božji podobi je bil ustvarjen; v sebi le nosil neumrljivo dušo ter po sreči je hrepenel. Ko pa se je stiska vseh ponižanih in Razžaljenih dopolnila, je prišel veliki Delavec na svet, da bi osvobodil vse majhne *n uboge. Po njegovem rojstvu je pričelo Človeštvo šteti stoletja svoje zgodovine, to je poprej ni bilo, ker se je sproti toPila v solzah. Velikemu Delavcu, osvoboditelju vseh delavcev, je ime Kristus. Njegova mati le bila Gospodova dekla Devica Marija, kruh pa mu je v otroških dneh rezal tesar Jožef iz Nazareta v Palestini. Z njim le Kristus tesaril do svojega 30. leta in 8 tem posvetil najbolj preprosto delo ročnega delavca in vsako delo. Ko je nato začel javno delovati za odrešenje človeštva, je razglasil nauk o enajsti vseh brez razlik, nauk o človečanskih pravicah, o vsečloveškem bratstvu hi o medsebojni ljubezni. Za prve stebre svoje nove družbe, bož-^e8a kraljestva svete Cerkve, je izbral Preproste delavce-ribiče, ki so z enako Srečnostjo krščevali bogate in revne. In brezpravni sužnji so z nastopom krščan-stva zadihali svobodo. Verige so se začele ^°niiti in človek je človeku postal brat. Pavel je jasno povedal: »Ni več ne ^*rka ne Juda, in obrezanega in ne neobrezanega, ni divjaka ne Scita, ni sužnja **e svobodnega, ampak je vse in v vsem Kristus« (Kol 3, 11). Le v deželah, do katerih krščanstvo ni 8egIo s svojo toplino, se mrzla ledina ni k°vsem stopila. In sistem suženjstva je *»ova zaživel povsod tam, kjer so ošabno ^avrgH Kristusa in njegovo odrešenje ma-eEa človeka. Mnogokje je bil delavec prav v našem stoletju z varljivo besedo in z nasiljem pahnjen v novo suženjstvo, hujše od nekdanjega. Poslušati mora pesem o svobodi, toda njegov korak je vezan, besedo v strahu zaklepa v srce in še misliti si skoro ne upa več svobodno. CERKEV BRANI DELAVCA Toda, kadar gre za svobodo, za človečanske pravice in vsečloveško bratstvo, kristjan ne sme biti strahopetec: biti mora vselej in vsepovsod pogumen in dosleden. Tak pogum in doslednost so pokazali novodobni glavarji Cerkve Leon XIII., Pij XI. in Janez XXIII. s svojimi socialnimi okrožnicami. Cas je zaradi mnogih krivic nad brezpravnimi delavci kričal po reformi. Glavarji Cerkve so brez oklevanja odgrnili rane in nakazali zdravilo. Vsak delavec naj postane z našo pomočjo popoln človek in popoln kristjan ter tako v harmoniji s celotnim stvarstvom dosega svoj časni in večni smoter, še bolj kot materialno blagostanje nas mora skrbeti duhovni razvoj sodobnega delavca in vse človeške družbe. Socialni nauk Cerkve je danes po treh velikih socialnih okrožnicah v zadnjih sedemdesetih letih tako jasen, vsestransko zaokrožen in stvarno izvedljiv, da lahko zremo vsi kristjani s ponosom nanj. Naša velika dolžnost je le, da ta nauk čim bolj spoznamo in ga vse bolj uvajamo v življenje. Dr. Stanko Janežič Naš list je že poročal o aferi Mihajla Mihajlova, profesorja v Zadru, ki je v beograjskem Ninu objavil dve poglavji svojih vtisov z obiska v Moskvi. Tretji del že ni smel več iziti, ker je sovjetska ambasada v Beogradu protestirala. Pač pa je neka založba v New Yorku izdala vse tri dele k njigi, ki nosi naslov »Poletje v Moskvi«. Mihajlo A^lihajlov je bil doma obsojen, vendar je vložil priziv. Iz tretjega dela povzemamo : PROTIKRŠCANSKA PROPAGANDA Mnogo se je govorilo, da se je razmerje med komunizmom in pravoslavno Cerkvijo zboljšalo. Po Stalinovi smrti da so se odprla vrata za dialog...! Dasi se inozemski turisti v Moskvi ne smejo oddaljiti več kot 30 km, so meni dovolili, da sem šel obiskat samostan Zagorsk, ki je 70 km daleč. Skupine turistov smejo tja samo s posebnim dovoljenjem in v spremstvu uradnih zastopnikov. Samostan ima več poslopij, ker je tam osrednje rusko bogoslovje. Sredi naselja so oblasti zaplenile nekaj cerkvenih poslopij, kjer so namestili ateistični muzej. Z vseh strani Rusije prihajajo romarji in dvanajst cerkva je vedno polnih. Gredo pa tudi na oglea ateističnega muzeja. GROMIKO V RIMU V četrtek 21. aprila se je pripeljal iz Moskve s posebnim letalom v Rim sovjetski minister za zunanje zadeve Andrej Gromiko na večdnevni uraden Obisk. V pozdravnem govoru ob priliki slovesne večerje je Gromiko dejal, da je prišel v Rim zato, da izmenja poglede z italijanskimi predstavniki ter zlboljša odnose med obema državama, ki imata sicer različen politični ustroj, a si obe prizadevata za utrditev miru na svetu. Razgovori so se razvijali predvsem v okviru italijanskega zunanjega ministrstva. Pri teim je Fanfani pokazal svojo veliko diplomatsko spretnost, pa tudi nepopustljivost v .svojih demokratičnih načelih. Po stranskih virih se je zvedelo, da se je ves razgovor razvijal na podlagi dejstva, da je Italija članica severnoatlantske obrambne organizacije NATO. Gromiko je bil v tem oziru zelo obziren in ni poskušal Italije odvrniti od tega zavezništva. Razložil je, da stremi Sovjetska zveza za tem, da se ohrani sedanje ravnotežje v Evropi in da je zato odločno proti vsaki oborožitvi, ker jo smatra nevarno za obstoj Sovjetske zveze. V nedeljo 24. aprila je bilo objavljeno skupno poročilo, iki so ga morali precej predelati, da je zadovoljilo obe strani. V sporočilu se govori o potrebi popolne in splošne 'razorožitve, da se s tem zagotovi mir na svetu. Ker je nevarnost nuklearnega spopada prej ko slej aktualna, je treba v skladu s sklepi glavne skupščine Združenih narodov delati na to, da pride do sporazuma, ki bo obvezoval vse sile, posestnice tega orožja. Ugotovljeno je bilo, da vzbuja položaj v južnovzhodni Aziji, zlasti v Vietnamu, splošno zaskrbljenost in da je nevaren za mir na svetu. Obe državi bosta skušali čim prej podpisati konzularno pogodbo, prav tako (bosta pospeševali kulturno, gospodarsko in znanstveno-tehnično izmenjavo. Da bodo odnosi med obema državama ostali tudi vnaprej dobri, si bosta obe državi prizadevali za stalen stik na političnem področju, kar bo gotovo koristno tudi za mednarodne odnose. Tudi je bil italijanski zunanji minister Fanfani povabljen, da ob prvi priložnosti obišče Moskvo. Fanfani je vabilo sprejel. Gromiko je svoje bivanje v Italiji za- ključil 27. aprila. Mesto Rim mu je biilo silno všeč. Rekel je, da bi silno rad podaljšal svoj obisk, da bi tako občudoval, kar je lepega v Italiji. Vendar pa, ker spada med ljudi, ki jih imenujejo državnike, zanj ostane vedno predvsem dolžnost ukvarjati se s političnimi vprašanji. Bazilika sv. Petra je nanj napravila silno mogočen vtis. Poleg Rima je Gromiko obiskal tudi Firence in Neapelj, pred odhodom pa ga je sprejel še italijanski državni poglavar Saragat. V sredo, 27. aprila pa je dobila potrdilo še vest, ki je že nekaj dni krožila okoli: sv. oče Pavel VI. je sprejel ta dan dopoldne Gromika v privatni avdienci. Znano je, da se je bežno srečal z njim že ob priliki obiska Združenih narodov v New Yorku 4. oktobra 1965. Včerajšnji sestanek pa je imel globlji pomen: sveti oče se je hotel pogovoriti s sovjetskim diplomatom o najbolj pekočih problemih, ki trenutno tarejo svet: o vojni in miru v Vietnamu, o položaju Cerkive v deželah, ki jih vodi Moskva ter o delu za mednarodno razorožitev. Sv. oče se je sicer zavedal, da bodo morda nekatere levičarske stranke njegov sestanek z Gromikom skušale politično izrabiti, toda je smatral skupno dobro človeštva in delo Cerkve za rešitev duš za bolj važno kot pa zgoraj omenjene pomisleke. „Fiat“: 24 milijard lir dobička Cisti dobiček največjega italijanskega industrijskega podjetja »Fiat« je znašal lani 23 milijard 910 milijonov lir. Po letni skupščini, ki je bila te dni, bo uprava »Fiata« razdelila to vsoto svojim delničarjem. Skupni bruto dohodek je znašal lani 955 milijard lir. Podjetje ima 99 tisoč delavcev in 24 tisoč uslužbencev. V letnem poročilu uprave podjetja je rečeno, da so za amortizacijo namenili 80 milijard lir ter da so s Sovjetsko zvezo sklenili sporazum o znanstveno-tehničnem sodelovanju v avtomobilski industriji; na podlagi tega sporazuma bodo letos v Sovjetski zvezi zgradili tovarne za Fiatove avtomobile majhne in srednje velikosti. ki pa je tak, da gotovo nikogar ne bo oropal vere. Videl sem ljudi, ki so se vidno zgražali, in celo taki, ki se nikdar niso prekrižali, so se pred razstavljenimi grdobijami reševali z znamenjem križa po pravoslavnem običaju. Ker oblasti ovirajo sleherno resno versko vzgojo, se med ljudmi širijo verske sekte, zlasti baptisti. Plenum partije je moral sklicati dvoje zasedanj, kjer so preučevali, kako preprečiti širjenje verskega razpoloženja med delavstvom po tovarnah... Pred dvema letoma so izdelali poseben načrt za versko prevzgojo prebivalstva. Strankini zaupniki so morali ugotoviti, kdo se še zanima za vero — ali zahaja v cerkev, in potem so mu vsilili dva ali tri partijce, da so ga začeli prevzgajati. Hodili so z njim na delo, v klub, celo na dom so prišli. Iljišev je pri tem prekosil celo Stalina. Res so bila leta pod Stalinom najbolj mučna, vendar niti pod njim niso segali po sredstvih »osebne prevzgoje«... Leta 1964 je centralni komite na Iljišev predlog sprejel uvedbo pouka ateizma v vseh razredih srednje šole in na univerzah. Ves ta boj ne velja samo zatiranju vere, marveč stremi tudi za tem, da bi vsem onemogočili možnost za osebno presojo. Kioski po vseh ulicah so polni brezbožnega tiska. Res pa je, da je uspeh pogosto prav nasproten. Komsomolskaja pravda je morala objaviti novico, da je z nekega srednješolskega zavoda devet deklet ušlo v samostan... Uboga dekleta so najbrž imela za učitelja enega izmed takih brezbožnikov. Oblasti ne razvijajo propagande samo proti krščanstvu — antise-mitstvo je v polnem razmahu: »Komaj sem prestopil mejo Sovjetske zveze, sem opazil, kako je z Židi. Ko so naš belgrajski vagon priklopili na ruski vlak, sem se sprehodil skozi ves vlak, da bi si nabral prve vtise. Šel sem tudi skozi jedilni voz in sem takoj o-pazil, da me čudno gledajo. Že prvič sem slišal čudne besede, toda ko sem šel drugič mimo, je pri mizi nekdo vzkliknil in pokazal name: »Poglejte ga, Žida, kako izzivalno se sprehaja...« KAM GRE RAZVOJ? »Zanimivo zgodbo sem slišal v Moskvi in Leningradu, kako je bilo v dneh madžarske revolucije v letu 1956. Leningrajski akademiki so šli demonstrira1 pred Zimsko palačo in vzklikali: Roke proč od Madžarske!... Obsojamo intervencijo v madžarske zadeve. Res je, da so vsi demonstranti potem takoj izginili iz univerze in iz mesta... Zanimal sem se za delavske plače. Povprečno zasluži delavec 60 rubljev na mesec, kar bi zadoščalo za nakup dveh parov čevljev. Vodilni uradniki pri vladi ali na vodstvu podjetij pa prejemajo 500 do 600 rubljev, s čemer si morejo kupiti mesečno več televizijskih aparatov. Najbolj krivičen je sistem tako-imenovanih "zaprtih šol”. V vsakem večjem mestu je taka šola, kjer poučujejo v treh tujih jezikih. Načelno sme v šolo vsak dijak, a pri vpisovanju imajo prednost sinovi višjih partijskih funkcionarjev.« »Uredništva revij in knjižnih založb so polna zgodb o trpljenju po koncentracijskih taboriščih na severu Rusije in v Sibiriji. Po Stalinovi smrti so jih začeli ukinjati, toda intelektualci so prepolni grozot in sedaj se vrste knjige s popisom prestanih grozot. — Po koncentracijskih taboriščih je bilo šest do osem milijonov pripornikov in ker so se književniki morali odzvati klicu vesti in o njih pisati, so jih začeli preganjati... Pesnik Majakovskij je že napovedal tretjo revolucijo... in do te bo moralo priti, ker se ljudje zavedajo, da težišče življenja ni v gospodarskem in socialnem napredku, ampak v umskem in duhovnem očiščenju človeštva.« LE KRŠČANSTVO MORE BITI TEMELJ ZA PRAVIČEN RED Na koncu svoje knjige je Mihaj-lov omenil svoj članek »Dostojevski in naš čas«. Zaradi tega članka je bil odstavljen Saša Veresa, urednik revije »Kolo«, kjer je bil članek obljavljen. Mihajlov pravi: »V tistem članku sem si "dovolil” herezijo in poudaril, da more samo krščanstvo biti pravi temelj za pravičen red na svetu, ne pa "naravni zakoni razvoja”, na katere se oslanja "znanstveni” socializem. Nesmrtnost duše nikakor ne izključuje, ampak utrjuje "kraljestvo svobode na zemlji”, kajti nesmiselno bi se bilo boriti za tako kraljestvo, če duša ne bi bila nesmrtna.« Vietnamski katoličani spet zaskrbljeni V Vietnamu vlada že devet mesecev vojaški odbor desetorice generalov, ki mu predseduje Nguven Cao Ky. On je letalski podmaršal in poveljnik južnoviet-namskega vojnega letalstva. Njegov položaj pa se je zadnje čase zelo omajal. Težave so se začele pretekli mesec, ko je Ky odstavil generala Thi, kateri je samovoljno vladal na severu Južnega Vietnama. Ta pa se ni dal za premaganega. Naslonil se je na budiste in ti so ,potem skupaj s študenti začeli uprizarjati demonstracije, ki niso bile samo uperjene zoper Kyja in vlado v Saigonu, temveč tudi zoper Severoamerikance. Ky je nekaj časa grozil s silo, nato pa sprejel pogoj budistov, da morajo biti volitve že letos v septembru. Te so bile prvotno mišljene za konec prihodnjega leta. Ameriški opazovalci so mnenja, da volitev v obljubljenem roku ne bo mogoče izvesti, saj niso še ustvarjeni pogoji za mir v deželi in zajamčena osebna varnost prebivalstva. Dasi južnovietnamski katoličani, ki so dobro organizirani in jih vodi duhovnik QuanJh, ne odobravajo vojaške diktature, se ji ne protivijo, ker so prepričani, da je tak režim trenutno manjše zlo za deželo. Sedaj pa so postali močno zaskrbljeni. Očitno je postalo ,da je tisti del Južnega Vietnama, ki leži severno od mesta Dananga, zašel v popoln kaos. Upravne oblasti že prej ni bilo dosti, sedaj pa je sploh ni več. Seveda imajo od takega stanja korist le rdeči gverilci. Vlada v Saigonu se nahaja sedaj med tremi ognji: nanjo pritiskajo radikalni budisti, pristaši Tri Ouanga, ki je pomagal zrušiti katoliškega predsednika Dietna in so mu Severnoamerikanci s pok. predsednikom Kennedyjem šli lahkoverno na limanice; pritiskajo nanjo zmerni budisti, ki jih vodi Cam Thaua, poleg njih pa še politično organizirani katoličani. Ti zahtevajo od sedanje vlade dve stvari: čimprej je treba preiti od vojaške diktature k civilni vladi; budistom se pa ne sme vsega ustreči, saj zahtevajo mnogo več kot jim po številčnem razmerju gre. 3. maja se bo Poljska izročila Materi božji Ko se je poljski knez Mječislav (Mieszko) poročil s češko kneginjo Dubravko, hčerko Boleslava I. in sorodnico tedaj že pokojnega sv. Vaclava, se je leta 966 dal krstiti. Z njim je prejelo krst mnogo poljskih plemenitašev. Dve leti nato je bila ustanovljena prva škofija na Poljskem v Gneznu blizu Poznanja. Na to tisočletnico pokristjanjenja so se poljski katoličani pripravljali z »devetletnico«, v kateri so po cerkvah obravnavali vsa vprašanja zasebnega, družinskega in družbenega življenja. Glavni praznik tisočletnice obhajajo letos, 3. maja, na praznik Marije, kraljice Poljske. Ta dan se bo poljski narod, očiščen s pokoro, izročil Materi božji v »suženjstvo ljubezni za svobodo Cerkve«. Tako pišejo poljski škofje v svojem pismu, ki so ga poslali škofom Jugoslavije. V tem pismu dalje pišejo: »Na pragu drugega tisočletja stojimo pred Gospodom zgodovine s čustvom skesanosti in hvaležnosti. Trkamo se na prsi za vse svoje grehe in nemarnosti, ker smo slabo gospodarili s talenti, ki nam jih je zaupal božji gospodar. S hudobijo in nemarnostjo smo pre-križevali njegove načrte. Gospod, usmili se nas! Toda naša skesanost se razcveta v hvaležnost, ki se izraža v veselem Magnifikatu. Božje usmiljenje je večje kot naši grehi. Ko gledamo v svojo zgodovino, vidimo na vsak korak obilje milosti, ki so oblikovale obraz naše zgodovine v zvestobi križu, evangeliju in božji Materi, ki je bedela nad zibelko Poljske in jo neprenehoma obkroža z očitnim varstvom... Kot zlata nit se vleče skozi vso našo zgodovino varstvo božje Matere. V njene milostne roke izročamo usodo svo- jega naroda za drugo tisočletje. Hočemo, da z njeno pomočjo ostanemo zvesti Cerkvi, kateri je ona Mati, pa če bi bilo treba plačati tudi najvišjo ceno.« Poljski škofje prosijo v imenu občestva svetih škofe vsega sveta, naj v njihovem jubilejnem letu odrede dan molitve za Poljsko, da bi jim izprosili milosti, ki so jim potrebne v drugem tisočletju, da bi ostali zvesti zaobljubi, ki jo bodo naredili 3. maja, da bi jih nobena sila ne mogla odtrgati od Kristusa. POSLANICA PAVLA VI. POLJSKEMU NARODU Sedaj je postalo jasno: sv oče Pavel VI., ki si je zelo želel, da bi 3. maja obiskal Poljsko ob priliki tisočletnice njenega pokristjanjenja, tega ne bo mogel storiti zaradi sovražnega zadržanja komunistične poljske vlade. 23. marca je poslal kardinal Wyszynski sv. očetu telegram, v katerem ga je povabil, naj za 3. maj obišče Poljsko. Sveti oče je izbral praznik sv. škofa Vojteha, apostola Poljske, to je 23. april, da mu je odgovoril. »Potem, ko ste se duhovno devet let pripravljali na tisočletnico vstopa poljskega, naroda v Kristusovo Cerkev — pravi sv. oče v latinsko pisani poslanici — ste sedaj doživeli dan, ko jo boste začeli skupno prosila vij ati. Mi smo gojili iskreno željo, da bi se telh slovesnosti osebno udeležili, prvič da pokažemo svojo naklonjenost do vašega naroda, drugič pa zaradi samega častitljivega jubileja. Z žalostjo v srcu vam pa moramo sedaj sporočiti, da se ne bomo mogli udeležiti vašega skupnega romanja v svetišče Matere 'božje v čenstohovi; spremljali pa vas bomo zato tem bolj s čustvi očetovske ljubezni, ki jo čutimo do vseh, ki živijo na poljski zemlji. Izbrali bomo prihodnji mesec, ki je posvečen Devici Mariji, da bomo tu v Rimu vašo tisočletnico čim slovesneje proslavili.« Jz življenja Cerlcv Italijanski škofje so zborovali V Rimu se je sestal glavni sivet italijanske škofovske konference. Kakor smo že omenili, čaka italijansko škofovsko konferenco težko pokoncilsko delo. Med drugim preti katoličanom nevarnost, da bo v Italiji vpeljana razporoka (divorzio), kar bi pomenilo velik udarec za svetost družine, na katero so italijanski katoličani upravičeno ponosni. Zato je svet konference dal kratko izjavo, v kateri poziva katoličane, naj z vsemi močmi varujejo nerazvezljivost zakona. Vsi italijanski škofje se bodo zbrali na posvet o važnih vprašanjih cerkvenega življenja v Italiji v drugi polovici junija. Med važne zadeive spadajo na primer vprašanja o zmanjšanju števila škofij, ki jih je preveč, o reorganizaciji katoliške akcije, o semeniščih in bogoslovnih študijah, o dušnem pastirstvu na splošno, o brez-boštvu in njegovih posledicah itd. O vseh teh zadevah je do sedaj več ali manj odločala Sveta Stolica, a sedaj mora zanje skrbeti konferenca italijanskih škofov. Italijanskim duhovnikom so dovolili obleko »clergyman« Konferenca italijanskih škofov je odločila, da smejo v 'bodoče tudi italijanski duhovniki nositi obleko »clergyman«, t.j. suknjič, hlače in kolar, kot je bila to že praksa v zadnjem času v skoro vseh deželah po katoliškem svetu. Obleka naj bo temna in jo smejo duhovniki uporabljati redno, ko ne gre za izvrševanje svetih opravil. Obleka talar ostane obvezna pri sveti maši, delitvi zakramentov, pri raznih svetih obredih, čeprav izven cerkve, ter pri poučevanju verouka v šolah. Škofovska konferenca priporoča italijanskim duhovnikom, naj ob uvedhi »olergymana« postopajo z modrostjo, upoštevajoč položaj v svojem kraju, navade ljudi in občutljivost prebivalstva. Odlok o novi obleki je stopil takoj v veljavo. Na ta način je postal tudi talar spet izrazito liturgična obleka, kar je prav gotovo pravilno 'gledanje. Res ni bilo dostikrat primerno, da je duhovnik z isto obleko opravljal sveta in nato čisto profana opravila. Nekateri kanadski škofje so zato že pred leti prepovedali svojim duhovnikom, da h; talar rafbili Dan množične smrti Tako bi lahko imenovali preteklo soboto 23. aprila. Na treh kontinentih je isti dan našlo množično smrt 128 oseb. V Združenih državah Severne Amerike je v državi Oklahoma treščilo ob grič letalo družbe »American Flyers«. V njem je bilo 92 vojakov in 6 članov posadke. Pri življenju je. kljub nesreči, kar je že rekord, ostalo 18 oseb, tki so pa vse bolj ali manj ranjene. V severnovzhodni Indiji je blizu Diphu, to je na področju, kjer je bil v sredo 21. t. m. izvržen atentat na vlak in je pri tem izgubilo življenje 55 potnikov, prišlo do nove nesreče. Zaradi eksplozije, ki je nastala v potniškem vlaku, je umrlo 29 oseb, drugih 65 pa je bilo hudo ranjenih. 29 oseb je tudi zgorelo na Finskem v umobolnici blizu kraja Lapinlahti. Umobolnico so zgradili že leta 1932. Bila je vsa iz lesa, v kleti pa so bile še velike zaloge sena. Ni čuda, da je imel požar lahko delo. V dveh urah je ogenj poslopje popolnoma uničil. Od 36 umobolnih se jih je rešilo le sedem oseb, od katerih so tri močno opečene. Osemnajst žensk in enajst moških pa je našlo grozno simrt v plamenih. izven cerkvenih opravil. Sedaj so se temu naziranju pridružili še italijanski škofje. V Evropi bo po tem odloku italijanskih škofov ostala Španija edina dežela, kjer so duhovniki še dolžni hoditi okrog v talarju. Je pa zelo verjetno, da bodo sedaj španski škofje sledili vzgledu svojih italijanskih sobratov. Zlatomašniški jubilej kardinala Ottavianija Podprefakt kongregacije za verski nauk, kardinal Ottaviani, je nedavno proslavil 50-letnico svojega duhovništva. Ob tej priložnosti je daroval zahvalno sv. mašo v cerkvi Santa Maria in Domenica, ki je njegova naslovita diakonalna cerkev. Kardinal Ottaviani se je rodil 29. oktobra 1890 v Riimu. V duhovnika je bil posvečen 18. marca 1916, za kardinala je bil imenovan v teku kanzistorija meseca januarja 1953. V škofa pa ga je posvetil na veliki četrtek leta 1962 v lateranski baziliki pokojni papež Janez XXIII. Velikodušna pomoč nemških katoličanov Za katoliško Cerkev v Latinski Ameriki je ustanova nemškega episkopata Adveniat zbrala za lanske božične praznike 43 milijonov mark, to je 6 milijard in pol lir; vsota je za 5,6 % višja od vsote v letu 1964. Znesek bodo porabili zlasti za povečanje sredstev družbenega obveščanja v korist širjenja evangelija. V zadnjih petih zbirkah ustanove Adveniat so nemški katoličani darovali za katoliško Cerkev v Latinski Ameriki skupno 171 milijonov mark, to je nad 26 milijard lir. Brez laikov Cerkev ne more vršiti svojega poslanstva Katoliška Cerkev ne more nadaljevati svojega poslanstva v svetu brez pomoči laikov, je zatrdil kardinal Cardijn, ustanovitelj mednarodnega gibanja krščanske delavske mladine (žosizma), ko je nedavno govoril 700 mladim delavcem v Sydne-yu v Avstraliji. Ne papež ne kardinali ne škofje in ne duhovniki, tako je dejal kardinal, ne morejo nadomestiti delavcev v tovarnah in na pristavah, kjer samo možje in žene, ki tam delajo, predstavljajo katoliško Cerkev. Otok Cejlon živi spet v miru Pred letom dni je zmagala na otoku Cejlonu v Indijskem oceanu zahodno usmerjena Združena narodna stranka ter pregnala z oblasti levičarsko stranko, ki jo je vodila ženska Sirimve Bandanaraike. Nova vlada Dudleya Senanayake je prevzela državo v težkih okoliščinah: državne finance so bile v razsulu (to je pri socialističnem gospodarstvu kar običajno), spor s Cerkvijo je dosegal svoj višek s tem, da bi morali vsi tuji misijonarji Cejlon zapustiti, Tamilom, kj so na otoku manjšina, čeprav najbolj izobraženi, so se pa kratile njih narodne in kulturne pravice. V enem letu je prišlo pod novo vlado do splošnega izboljšanja. Nekdanja napetost je izginila in ljudje hodijo bolj sproščeno po svojih poslih in uživajo precej večjo svobodo. Cerkev spet brez ovir vrši svoje poslanstvo in nihče ne grozi misijonarjem z izgonom. Vlada je Tamilom, ki živijo na severnem delu otoka in tvorijo desetino prebivalstva, dovolila, da nemoteno uporabljajo svoj jezik poleg singale-ščine, ki je jezik večine in istočasno u-radni jezik. Sploh je življenjska raven na Cejlonu mnogo višja kot v Indiji, pa tudi v kulturnem pogledu je Cejlon na čelu jugovzhodne Azije, saj je tam1 pismenih dve tretjini vsega odraslega prebivalstva, kar je za Azijo nekaj izrednega. Zato pa prihajajo vznemirljive vesti iz Burme. Tam je vlada sklenila postopno izgnati vse tuje misijonarje. Samo katoliških misijonarjev in misijonark je okrog 250, ki so tam do sedaj uspešno delovali za kulturni dvig burmanskega ljudstva. Uradna vera v Burmi je budizem,, politični voditelji države so pa precej levičarsko navdahnjeni. Radi govorijo o socializmu, pa se zdi, da pri tem vedno bolj prihajajo pod vpliv kitajskih komunistov. Elektrifikacija železnic v Sovjetski zvezi Letos bodo v Sovjetski zvezi elektrificirali še 2000 km železniških prog, in sicer predvsem na Vzhodu, kjer so v zadnjih letih odkrili nove bogate zaloge železa, nafte, premoga in drugih rud, in kjer zdaj gradijo velike industrijske objekte. Tako bo elektrificiranih v Sovjetski zvezi skoraj 30.000 km železniških prog. Doslej so elektrificirali že vse pomembnejše proge v centralnem evropskem delu države, v Ukrajini, v zakavkaških republikah in v Sibiriji. Med temi progami je najvažnejša znana transsilbirska magistrala od Moskve do Bajkalskega jezera, dolga 5,5 tisoč kilometrov. Z izkoriščanjem elektrificiranih železniških prog so v zadnjih sedmih letih prihranili 500 milijonov ton premoga, kar ustreza celotni letni proizvodnji Sovjetske zveze. Leto 1967 sveto leto? Listi pišejo zadnje dni, da bo sv. oče najbrž prihodnje leto, to je leto 1967 razglasil za sveto leto in to v spomin 1900-letnice smrti sv. Petra, ki je leta 67 v Rimu umrl mučeniške smrti. Prihodnje leto se bo v jeseni prvič sestala škofovska sinoda in to v času, ko bo v Rimu zborovala osrednja organizacija za apostolat laikov. Pobudo za ustanovitev Goriške Mohorjeve družbe je dal »Zbor svečenikov sv. Pavla«, ki je imenoval pod vodstvom msgr. dr. Josipa Ličana poseben pripravljalni odbor. Odbor je sestavil pravila in je dne 12. novembra 1923 poslal nadškofu Frančišku B. Sedeju vlogo, proseč, naj ustanovi Goriško Mohorjevo družbo. Vlogo so podpisali stolna kanonika msgr. Anton Berlot in msgr. Ignacij Valentinčič ter semeniški podravnatelj in ekonom g. Anton Rutar. Med drugim je stalo v vlogi: »Na raznih pastoralnih konferencah in sestankih Sodalitatis SS. Cordis so se bavili duhovniki slovenskega dela naše nadškofije z željo, naj bi se tudi pri nas po zgledu Družbe sv. Mohorja v Celovcu ustanovila cerkvena bratovščina s sličnim namenom. Ustrezajoč tej želji, ponižno podpisani predložimo v prigibu pravila z iskreno prošnjo, naj bi jih knezonadškofijski ordinariat čimprej potrdil, družbo po cerkvenem pravu kanonično ustanovil in obdaril z odpustki.« Nadškof Sedej je pravila pregledal in popravil, odločil, naj ima bratovščina sedež v sami goriški stolnici, izposloval kapiteljsko privoljenje in nato izdal naslednjo ustanovno listino: »Citateljem pozdrav! Ker so Nam nekateri odličnejši zastopniki goriške duhovščine sporočili, da je splošna želja, naj se ustanovi v goriški nadškofiji Družba sv. Mohorja, prošnjo z veseljem sprejemamo. Metropolitski ka- pitelj Nam je že izrekel svojo pritrditev. Z redno oblastjo, ki Nam pritiče, ustanavljamo s pričujočo listino pri glavnem oltarju Naše metropolitske cerkve cerkveno Družbo na čast imenovanega svetnika in izjavljamo, da je tako kanonično ustanovljena. Potrjujemo družbena pravila, ki so Nam bila predložena, in imenujemo presvetlega in prečastitega msgr. dr. Josipa Ličana, bogoslovnega profesorja v goriškem bogoslovnem semenišču za voditelja, s pravico, da lahko drugim poveri oblast pri shodih. Potrjujemo tudi osrednji odbor, kot Nam je bil predložen. Dano v Gorici, dne 17. novembra 1923. f Frančišek B. Sedej, nadškof Ustanovni odbor, ki ga je potrdil nadškof dr. Fr. B. Sedej, so sestavljali: Msgr. dr. Josip Ličan, bogoslovni profesor, predsednik; Alojzij Novak, dekan v Črničah, podpredsednik; Venceslav Bele, dekan v Kanalu, odbornik; Stanko Stanič, kurat v Podgori, tajnik; Ing. Josip Rustja, uradnik Zadružne zveze, blagajnik. Ti zaslužni javni delavci so pod pokroviteljstvom nadškofa Sedeja iz nič zgradili prevažno versko in kulturno ustanovo, Goriško Mohorjevo družbo, ki je postala nekaka hrbtenica vsega verskega in narodnega življenja goriških Slovencev. R. K. iiiiiiiiiiNiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiHiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiimimmiiiiiiiimmiiiiiiiiMiiiHiiHNHiiimmiiiimiimmiHimiiimmiuiiiM Dvanajst let rusko - kitajskega spora Bilo je jeseni leta 1954. Tedaij je prišlo v Peking odposlanstvo odličnih ruskih komunistov. Kitajski diktator Mao jih je presenetil s predlogom, naj se Rusija odpove Zunanji Mongoliji. Rusi so predlog odločno odbili. Rodilo se je nezaupanje in nekdanje sovraštvo je dobilo novega netiva. Od tedaj niso kitajski komunisti zamudil; nobene priložnosti več, da ne bi delali sitnosti Moskvi. Ko so leta 1956 izbruhnili v Varšavi protisovjetski nemiri, v Budimpešti pa državljanska vojska, so se Kitajci zavzeli za upornike. Nato pa so butnile na 'dan še temeljne razlike o ciljih komunizma. Hruščev je spoznal, da komunizem ne more več prodirati po svetu potom svetovne revolucije. Zato je presedlal na načelo mirnega sožitja, ki pa ne izključuje narodnoosvobodilnih vojn. Kitajski komunisti so označili to stališče za kapitulacijo pred kapitalizmom. Ko je Hruščev obiskal leta 1959 severno Ameriko, so dobili Kitajci novo kost za glodanje. Hruščeva so označili za slugo ameriškega imperializma. Moskvi je začela pohajati potrpežljivost. Začela je omejevati svojo gospodarsko podporo rdeči Kitajski, kar je le-to močno zadelo, saj je imela prav tiste čase slabe letine. Tako so postajali odnosi vedno bolj napeti, dokler ni počilo ob priliki 22. sovjetskega komunističnega kongresa. Kitajec Cuenlaj je ostentati.vno odšel z zasedanja. Dogodki so šli svojo pot, v Moskvi so žrtvovali celo Hruščeva, a Mao se nikakor ni dail potolažiti. Še bolj je zaostril svojo gonjo. Ni minulo leto dni, pa je že Peking trdil, da so novi gospodarji v Kremlju še slabši od Hruščeva. Tudi zadnji, 23. kongres sovjetske partije ni mogel na rusko-kitajskem sporu nič popraviti. Spet so povabili Kitajce, in ti so vabilo spet odbili. Razpoka v komunističnem svetu je ostala odprta. tem otoku je bilo leta 1945 8.000 katoličanov. V začetku lanskega leta pa jih ja bilo nad 244.000. V istem obdobju se je število župnij povečalo od 15 na 300. Za dušno skrb vernikov deluje 700 duhovnikov in 660 redovnic. Katoliška Cerkev vodi na otoku dvanajst bolnišnic, eno univerzo, 15 srednjih šol in dva zavoda za tehnično izobrazbo. Polovica prebivalstva na Formo-zi je budistična. RAZNO Kongres nemške krščanske mladine Za binkošti se ‘bo vršil v Essenu v Zahodni Nemčiji prvi kongres nemške krščanske delavske mladine. Na kongres bo prišlo nad tri sto delegatov iz vseh delov nemške zvezne republike. Na njem nameravajo poglobiti poznanje vrednot in zahtev mladih delavcev v namenu, da bi izdelali konkretne predloge za uspešen nastop krščanske delavske mladine v javnem življenju in v okrilju različnih mednarodnih organizacij. Zaključne kongresne prireditve se bo udeležilo nad 25.000 mladih delavcev. Nagla rast katoliške Cerkve na otoku Formozi Nikjer na svetu se število katoliškega prebivalstva v zadnjih dvajsetih letih ni tako povečalo kot na otoku Formozi. Na k Srebrna maša v Mirnu Petindvajsetletnico mašništva je v rojstni vasi proslavil g. Efrem Mozetič, ki je sedaj župnik v Vipolžah v Brdih. Po pozdravnih besedah na cerkvenem pragu, se je sprevod po okrašeni cerkvi in med petjem priložnostne pesimi približal oltarju. Sveta maša je bila peta v slovenskem jeziku in so jo mirenski pevci pod vodstvom svojega delavnega organista Venčka Budina res lepo zapeli. G. srebmomašnik je imel po evangeliju govor, v katerem je. na izrazit način poudaril misel o duhovništvu, ki je povezano z žrtvijo a vedno s pogledom obrnjenim navzgor in k vzivi-šenim ciljem. G. Efremu želimo obilo božjega blagoslova in uspehov v njemu odkazanem Gospodovem vinogradu, katerega s tako vnemo obdeluje! Koncilski odloki v slovenščini Nadškofijski ordinariat v Ljubljani je izdal v 3000 izvodih prevod štirih koncilskih dekretov: o pastirski službi škofov v Cerkvi, o službi in življenju duhovnikov, o sodobni obnovi redovniškega življenja in o duhovniški vzgoji. Vsak odlok spremlja primeren in stvaren uvod o njegovem nastanku, pomenu ter vsebini. Ob koncu knjižice, ki ima 110 strani, je kratko abecedno stvarno kazalo. Katehetski tečaji Lani so bili v več krajih Slovenije katehetski tečaji. Predavanja teh tečajeiV je izdal nadškofijski ordinariat v Ljubljani. Zunanja oprema knjige je bolj re^" na (saj ni niti tiskana), a vsebina )e bogata. Vsebuje predavanja sledečih strokovnjakov: dr. Dušan Rueh (Katehizacija k0* sestavni del dušnega pastirstva); m# Anton Smerkolj (Aktualni problemi današnje kateheze); Jože Bertoncelj (Katehizacija šolske mladine I. in II. razred3 ljudske šole); Albert Metlikovec (Katefrl" zacija v 3., 4. in 5. letniku); dr. Valt^ Dermota (Eksistencialni položaj mladostnika); Franc Bole (Vzgojni postopki ^ mladostnike v puberteti); Franc Godnik (Psihološko in socialno ambientalne osnove katehizacije predšolske mladine); Fraflc Lasbaiher (Krščanski starši in katahi^' cija predšolskih otrok). Največje svetišče sv. Jožefa na svetu iz življenja haših ljudi Znane so po svoji lepoti razne rimske bazilike; v Franciji vzbujata splošno pozornost baziliki presv. Srca Jezusovega na Mont-martru v Parizu ter sv. Terezije Deteta Jezusa v Lisieuxu; v Španiji privlači nase svetišče na Montserratu. Vse te mogočne stavbe pa presega tako po mogočnosti 'kot veličastvu bazilika sv. Jožefa v Kanadi. Ogromno svetišče se lahko meri z baziliko sv. Pavla v Londonu. Le 'bazilika sv. Petra v Rimu ga še prekaša. 'Mont-royal je 'hrib v kanadski provinci Quebec, v bližini milijonskega mesta Montreal, kjer večina prebivalstva francosko govori. Še leta 1900 o baziliki sv. Jožefa ni bilo ne duha ne sluha. Hrib je pokrival temen gozd. Leta 1904 pa je na njem zrastla kapela sv. Jožefa. Tako je nastala božja pot, ki je danes znana po vsem svetu kot kraj, kjer je sv. Jožef na zemlji najbolj češčen. Potrebno je bilo izsekati goste gozdove in skozi nje zgraditi avtomobilsko cesto, da je postala višina Mont-royala lahko dostopna. Ko pride romar ali potnik na planjavo, kjer stoji bazilika, ga preseneti ogromen prostor pred svetiščem, kjer so restavracije in prostori za parkiranje avtomobilov. S cvetjem obrobljena pot vodi mirno velikega bronastega kipa sv. Jožefa preko malih stopnic do glavnega vhoda v kripto. Na zidu kripte pritegne .pozornost obiskovalcev freska, ki predstavlja smrt sv. Jožefa. V votivni kapeli je svetnikov kip, okrog katerega gori noč in dan do sedem tisoč svetilk. Zidovi kapele so kakor sploh na božjih potih polni zahval za us-li-šan-ja in ozdravljenja. Baziliko, ki se dviga nad kripto, štejejo med mojstrska dela arhitekture. Od glavnih vrat do kapele v absidi je sto metrov. V čudovito celoto se zliva bogastvo marmornih zidov, umetno rezljan les, veliko število mogočnih stebrov in ogromna kupola, ki se dviga nad vso cerkveno stavbo. Na leto obišče božjo pot do tri milijone romarjev. V prostorih bazilike je tudj velikanska knjižnica z vsemi deli, kj govorijo o sv. Jožefu in o zgodovini njegovega češčen j a v Cerkvi. APOSTOL SV. JOŽEFA Kako je prišlo do tega veličastnega svetišča prav v Kanadi? Odgovor na to Vprašanje nam daje sv. Pavel v pismu do Korinčanov (1 Kor 1, 27-38). »Kar je nespametnega na svetu, si je Bog izvolil, da bi osramotil modre; in kar je slabotnega na svetu, si je Bog izvolil, da bi osramotil močne. In Bog si je izvolil, kar je na svetu preprostega in zaničevanega, da se ne bo noben človek hvalil Pred njim.« V temni vdolbini za kipom sv. Jožefa je sarkofag iz črnega gladkega granita in na njem je vklesan preprost napis: »Brat Andrej C.S.C.« Umrl je 6. januarja 1937. Na njegovem pogrebu se je zbralo 300.000 ljudi. 375 časopisov v Kanadi, Severni Ameriki, Angliji, Franciji, Italiji in drugod Po svetu je pisalo članke o tem krepostnem bratu Andreju. O njem je dejal kar-dinal-nadškof iz Quebeca: »Na grobu apostola sv. Jožefa boste brali besede: "Pau-Per, servus et humili-s — Bil je ubog, Pokoren in ponižen”.« Tega .redovnega brata se je Bog poslužil, da je zrastla bazilika sv. Jožefa na hribu Alont-royal. Pripadal je kongregaciji sv. Križa, ki je nastala v Franciji z name-Pom, da n.jeni člani pomagajo župnikom kot zakristand, na šolah kot učitelji verouka in kot 'laišk; apostoli. Sprva so bili člani te kongregacije le neduhovniki in so se imenovali bratje sv. Jožefa. Kasneje so se jim pridružili še duhovniki. Slednji nosijo na prsih križ, bratje pa svetinjo sv. Jožefa. Prvi jožefiti so prišli v Kanado iz Francije 1. 1847. Svojo postojanko so si najprej postavili v Montrealu. In prav v tem zavodu je postal jeseni 1. 1881 vratar 36-letni redovnik brat Andrej. Bil je majhne postave, slabega zdravja in preproste zunanjosti. Iz skromne sobice, ki je imela le eno okno, se je odpiral pogled na obronke Mont-RoyaIa, porasle z gozdovi. Ob pogledu na vrh hriba je brat Andrej pogosto govoril, da bi bil to idealen prostor za veliko, dostojno svetišče, vredno zavetnika Kanade, sv. Jožefa. Kdo bi bil tedaj slutil, da bodo še pred smrtjo tega skromnega brata te sanje uresničene! Brat Andrej se je rodil 9. avgusta 1845. Bil je tako slab, da so mu napovedovali le nekaj dni življenja. Pa je dočakal 91 let. Pri krstu je dobil ime Alfred. Rastel je pri stricu, ker je v zgodnji mladosti zgubil očeta in mater. Izučil se je najprej mizarske obrti, potem pa se seznanil še s pekovskim poklicem. Njegov župnik Andrej P.rovengal mu je vsadil v srce lopo pobožnost do sv. Jožefa. Ni čuda, da se mu je srce vnelo za družbo, ki je sv. Jožefa najbolj častila. Vstopil je k joze-fitom in si iz hvaležnosti do svojega župnika privzel ime Andrej. BRAT ANDREJ SEZIDA SVETIŠČE Brat Andrej ni več, odkar se je iz svoje celice zazrl v višine Mont-royala, opustil sanj o veličastnem svetišču sv. Jožefa. Pogosto je čez dan hrepeneče gledal na vrh hriba. Seveda bi bilo treba dobiti najprej v posest zemljišče, toda njegov lastnik ni bil pri volji, da ga proda. Toda brat Andrej je varoval v moč molitve. Nekega četrtka v letu 1890 je povabil mladega dijaka, naj ga spremlja na kraj, kjer naj bi po zamisli brata Andreja stalo bodoče veliko svetišče. Andrej je mladega spremljevalca povabil, naj z njim poklekne poleg drevesa. »Tu sem skril svetinjico sv. Jožefa,« je dejal. »Moliva, naj on uredi vse potrebno za odkup.« Šest let je brat Andrej prihajal na ta skriti kraj in molil na njem. Leta 1896 je prišlo do odkupa zemljišča. Na pobudo brata Andreja je redovna družina organizirala procesijo s kipom sv. Jožefa. Brat Andrej ga je nosil osebno in postavil v majhno votlino. Odslej je prihajal na hrib vsak večer in se priporočal sv. Jožefu. Rodila se je nova božja pot. Leta 1904 v jeseni je bila blagoslovljena prva kapela. Romarjev je bilo vedno več. Darovi so prihajali. Poleg kapele so postavili skromen romarski dom. Leta 1909 je 'bil brat imenovan za uradnega varuha malega svetišča sv. Jožefa. Iz vratarske sobice, kjer je preživel tri- deset let, se je preselil na hrib k sv. Jožefu. Sam je vsak večer vodil majhno procesijo. Najprej so zmolili križev pot, nato pa opravili skupno pobožnost k sv. Jožefu. Zanimivo je bilo, kako je brat Andrej preskrbel kapeli duhovnika, ki naj bi v njej stalno maševal. Predstojniki mu niso mogli ustreči, ker jim je mašnikov primanjkovalo. Pa se je brat Andrej spomnil na -skoro slepega očeta Klemena. »Njega mi dajte,« je zaprosil. Oče Klemen se je branil, toda brat Andrej ga je zagotovil: »Še nocoj boste molili brevir, a jutri spet maševali.« čudež se je zgodil. Še 20 let po ozdravljenju je mogel o. Klemen brati brez očal. Med prvo svetovno vojno so pripravili načrt za veličastno baziliko sv. Jožefa. Stroški so bili preračunani na tri milijone dolarjev, a vsota se je v teku gradnje dvignila na deset milijonov. 31. avgusta 1924 so proslavili tristoletnico, odkar je bil sv. Jožef proglašen za zavetnika Kanade. Ta dan je apostolski delegat pred 35.000 romarji blagoslovil temeljni kamen za novo baziliko. Leta 1926 je novo baziliko obiskalo nad milijon romarjev, I. 1929 pa že nad dva milijona. Brat Andrej je bil duša vsega dela. Zbiral je sredstva za gradnjo, vzpodbujal je podjetnike in delavce, obenem pa tolažil in ozdravljal bolnike. Za božič 1936 je bil brat Andrej še pri polnočnici. Takoj nato je napovedal svojo smrt: »To je moj zadnji božič na zemlji. Moje delo tukaj je končano. Lažje bom delal iz nebes.« Bolezen je trajala deset dni! V jutru 6. januarja 1937 je umrl kot svetnik. Sedaj romarji redno klečijo pred zemeljskimi ostanki redovnika, ki se ga je Bog poslužil, da je zgradil največje svetišče na svetu v čast redniku njegovega Sina. Čednosti, ki so -bile lastne sv. Jožefu, so postale tudi odlika njegovega apostola brata Andreja: uboštvo, pokorščina, ponižnost. Zato smo lahko prepričani, da bo sv. Jožef svojega zvestega častilca proslavil že na tej zemlji in njegovo ime dvignil v seznam uradno proglašenih svetnikov. Povzeto po Knjižici »Delavec iz Nazareta« Spominske znamke za 81. nemški katoliški dan Ob priliki 81. katoliškega dne bodo nemške zvezne pošte izdale spominsko znamko v vrednosti 30 pfenigov, ki bo predstavljala moderno upodobitev čudežnega ribolova v soglasju z geslom kongresa, ki je: »Na Tvojo besedo«. Nemški katoličani bodo imel; letos svoj katoliški dan od 13. do 17. julija v Bambergu. .tft Mogočna bazilika sv. Jožefa na hribu Mont-royal v Kanadi, katero po veličastnosti presega le bazilika sv. Petra v Rimu Smrt velikega Slovenca Pretekli mesec so pokopali pri Sv, Štefanu v Minnesoti (ZDA) moža, ki zasluži, da se ga spoštljivo spomni tudi naš list. Pisal se je John Oman, star je 'bil 86 let in rojen je bil že v Severni Ameriki. Pa se je kljub ameriškimu državljanstvu čutil vedno Slovenca, tako da mu tudi angleško okolje in angleške šole te zavesti niso mogle vzeti. Svojo ljubezen do Slovenije si je kasneje še okrepil, ko si jo je vso ogledal, zlasti pa gornji gorenjski kot, od koder so bili starši doma. Po poklicu je bil duhovnik, moder in preudaren, pa zato v svojih načelih neomajen. Spregledal je takoj lažno krinko Osvobodilne fronte v Sloveniji in jo pred slovenskimi izseljenci v ZDA odločno zavrnil. Z vso vnemo se je zavzel za protikomunistične 'slovenske begunce, ki so životarili po begunskih taboriščih v Avstriji, Nemčiji in Italiji ter jim preko Lige a-meriških katoliških Slovencev, katero je dalj časa sam vodil, pomagal priti v Severno Ameriko. Med njimi je bil tudi »vojni zločinec« ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki je prav pri njem v župnišču pri Sv. Lovrencu v Newburgu našel svoje zatočišče do smrti 16. novembra 1959. leta. Svojo duhovniško službo je pok. mon-signor začel v slovenski fari sv. Vida v Clevelandu, nato se preselil k Sv. Lovrencu in ostal tam do upokojitve. Zadnja leta življenja je preživel v rodni Minnesoti. Slovenstvo je bilo gonilo njegovega duhovniškega apostolata. Ob vsaki priložnosti in dosledno je v slovenski družbi slovensko govoril, čeprav včasih ni našel takoj primerne besede. Dolga leta je pisal v »Ameriško domovino« in vodil zaglavje »Newburške novice«, v katerih je znal tako lepo in prijetno povezati verski nauk z življenjsko modrostjo, pa vse skupaj še osoliti s svojo gorenjsko šega-vostjo. Eno je gotovo: po svojih delih za slovensko stvar v Severni Ameriki, po svojih naporih za Ohranitev slovenske misli in besede med našimi priseljenci, pa po svojem vztrajnem prizadevanju za ohranitev in utrditev verskega življenja -med njimi, je bil pok. msgr. John Oman med največjimi Slovenci, ki so živeli v tem stoletju na tleh Združenih severnoameriških držav. Jubilejno romanje v koprsko stolnico -Množica ljudi, ki je napolnila na belo nedeljo koprsko stolnico, je dala vsej slovesnosti jubilejnega romanja pečat izrednega dogodka, ki bo ostal živo v spominu primorskega ljudstva za pozne rodove. Sam g. škof dr. Janez Jenko je v -svojem govoru dejal, da še ob nobeni drugi priložnosti ni bila koprska stolnica tako polna kot ta dan. Ves koprski okraj je bil odet v najlepšo pomladansko obleko, poln svežega zelenja in cvetja; druga, še lepša pomlad pa se je ta dan razbohotila v koprski stolnici. Bil je dan romanja raznih dekanatov: kanalskega, tomajskega, koprskega, iz Dekanov, Izole, Pirana. Udeležili - so se ga tudi tržaški verniki z dvema avtobusoma in s privatnimi prevoznimi sredstvi. Pobožnost se je začela Ob 16. uri, ko je g. škof pristopil po notranjosti cerkve na svoj škofovski prestol, ki je bil postavljen ob glavnem oltarju, škofa je spremljala duhovščina in dolga vrsta strežnikov, o-krog sto po številu. Vstop škofa je pozdravil mogočen zbor s pesmijo »Glejte, veliki duhovnik«. 2e enkrat na svojem tronu, so prošt msgr. Leopold Jurca ter dva laika (eden m« milili mm m minimumi inmiin ......................................................................................................................... im mini Pred sto leti je umrl slikar JOSIP TOMINC Na Gradišču, slikoviti vasici nad Prva-c<‘no, čaka vstajenja naš slavni slikar }°sip Tominc. Umrl je 22. aprila 1866 na Posledicah pljučne tuberkuloze in našel svoj grob med slovenskimi sovaščani kakor počivajo njegovi slcn>enski predniki na tolminskem med svojimi sonarodnjaki. Njegov stari oče Matej je namreč postal Meščan Gorice /. /772. Med drugimi je imel Sl}ia Ivana, ki se je rodil leta 1768 v Čez-s°či pri Bovcu. Ta sin Ivan se je poročil z Marijano, hčerko Jožefa Janežič-Sovič. T*o tu so bili torej vsi slovenskega rodu. Iz tega zakona se je rodil v Gorici v k'5i št. 30 na Piazza del Duomo (sedaj Tiazza Cavour) 6. julija 1790 Josip Tominc. Poleg stoječi hiši je imel njegov oče 'an prodajalno z železnino. /v. Mladi Tominc je Že v šoti kazal veliko nadarjenost za risanje. Oče ga je zato poslal najprej v Benetke, l. 1806 pa je odšel v Rim, kjer je obisko\’al umetnostno akademijo S. Luca. Pozneje se je izpopolnjeval še v Neaplju. Zdi se, da je pr\’a njegova slika »S. Anna«. Na njenem hrbtu stoji zapisano: »Giuseppe Tominz pinx. (slikal) 1812«. V Rimu se je poročil z bogato Rimljanko Marijo Ricci. Tam se mu je rodil prvi sin Avgust, ki je tudi postal ugleden portretist. J.eta 1822 se mu je rodil že v Gorici, kamor se je Tominc vrnil leta 1820, še drugi sin Rajmund. Seveda se je družina zaradi žene čutila italijansko. Naslednja leta je slikar izmenoma stanoval v Gorici, Trstu in na Gradišču, kamor se je dokončno umaknil po letu 1855. Ko mu je umrla žena leta 1827, se je preselil v Trst in ostal tam do leta 1855. Stanoval je v ulici S. Lazzaro, v Atlodijevi hiši. Njegov brat Franšiček je imel pod Gra- diščem v Vipavi vilo »Sans-souci« (Brez skrbi). Josip Tominc je še v rimskih letih naslikal za privatno kapelo te vile smrt sv. Janeza Nepomuka. Ta slika se sedaj nahaja v cerkvi na Gradišču. Letna hiša na Gradišču, ki so jo domačini kar »grad« imenovali, je bila polna Tominčevih slik. Med njimi je bil zlasti slaven lastni portret, ki ga je lastnik Ferdinand Tominc l. 1894 poslal na razstavo v Gorico, kjer ga je prodal za muzej. Ta stika je nato vzbujala pozornost tudi na razstavah v Firencah in Benetkah. Naj v zvezi z Gradiščem omenimo, da se je tam rodil l. 1889 tudi znani karikaturist Lojze Špacapan, »goriški slovček« Simon Gregorčič pa je bil na Gradišču več let za župnika. Naročil Josipu Tomincu ni manjkalo. Tržaški cesarski namestnik je naročil pri Tomincu dva velika portreta cesarjev Leopolda I. in Franca I. Med drugimi je portretiral črnogorskega vladiko Petra Petroviča, Joahima Murata, člane rodbin Allo-di, Peusi, Rusconi, odličnike iz istrskih obalnih mest itd. Ko je priplula v Trst angleška bojna ladja in ostala v njem 25 dni, je izdelal 24 portretov višjih častnikov, torej enega dnevrio in za vsakega prejel po en funt šterling. Mnogo je slikal tudi za cerkve. Njegova dela po cerkvah najdemo v Gorici, Ogleju, Krminu, na Gradišču, v Prvačini, Dornberku, Kobjiglavi, Kamnjah, Tolminu, Sv. Luciji in drugod. Najboljša izmed vseh njegovih nabožnih slik je sv. Miklavž v Prvačini in kopija iste v Dornberku. Njegove slike so po raznih muzejih in galerijah: v Gorici, Trstu (Revoltella), v raznih mestih Italije in drugod. Dosti jih je seveda tudi v privatni posesti. Slikar pa ni postal samo njegov sin Avgust, temveč tudi njegov vnuk Alfred (sin Rajmunda). Tudi potomci njegove sestre Magdalene, por. Fišer (iz Šempasa), t. j. hči Henrika Aigentler je bila slikarka, kakor tudi njena hči Avgusta šantel ter vsi njeni trije otroci Avgusta, Henrika in Saša. v italijanščini) prebrali g. škofu vdanostne izjave. Novost v tej slovesnosti je bila to, da je iz ambona 'bral berilo laik, prošnje vernikov je zapel pevec s kora, premakljive dele pa so lepo brali strežniki, pred darovanjem pa so možje in fantje darovali škofu debele in lepe sveče (po goriški navadi). Tu smo opazili, kakšno častno mesto je dala Cerkev laikom in da nismo ostali le pri donečih frazah. Škof je koncelebriral ali somaševal z raz. nimi drugimi duhovniki. Med mašo je imel 'g. škof svoj nadpa-stirski govor, kjer je predvsem poudaril misel, naj vsak v svojem poklicu i-n okolju vrši neustrašeno svojo versko dolžnost. Med sv. mašo je bilo ljudsko -petje. Dogodek zase pa je bilo obhajanje vernikov. Sedam duhovnikov s škofom vred je obhajalo skoraj dvajset minut kar po cerkvi, po vseh treh ladjah in v prezbiteriju. Pobožnost se je zaključila po šesti uri s slovesnim škofovim blagoslovom. INDIJA ni raj za misijone Navzlic temu, da je vero v Indiji zasidral -sam apostol sv. Tomaž že leta 52 po Kr., in je izpovedovanje ter širjenje krščanstva ustavno dovoljeno, velja na splošno krščanstvo v Indiji za nekaj tujega, vrinjenega, narodni prosveti nasprotujočega, če ne celo sovražnega. Jezus kot človek in njegovi -nravni nauki i-n zgled, to že, Cerkev kot taka pa nikakor ne! Na vprašanje, kako vendar more verovati v toliko in tako nasprotujočih si božanstev, bo izobraženec koncem -koncev odgovoril: To je vse samo na zunaj; vera je v srcu, ki ve, da je samo eno neizpre-menljivo -božanstvo... Indijec je po svoji čudi veren. Res je to. Vendar bi se motili, če bi njegovo vero pojmovali tako kot jo pojmuje kristjan. Globokega verskega prepričanja bi zaman iskali. Nalašč pravim: prepričanja. Kajti zavest je tu, a kakšne zgodovinske in razumske utemeljitve bi zaman pričakovali. To seveda ne pomeni, da posamezniki niso pobožni. Mnogi so, čeprav je razumsko taka pobožnost po njihovem lastnem nauku neutemeljena in čisto brezpomembna. Ničesar namreč ni, kar bi ne bilo za vselej vnaprej odločeno in določeno. Če-ščenje bogov koristi, te varuje proti urokom, zaščiti pred jezo ali škodoželjnostjo tega ali onega božanstva. Amulete vidiš pov-sod v obliki mednati-h patron in prstanov. Ločitve duhov v verne in brezverne ni, ker si lahko dober hindu, če se sučeš v okviru družabne etikete. Eden mojih sosedov tukaj, v inozemstvu došolan inženir m-i je kar lepo povedal: »Ne verujem nič. Vse, česar bi kot hindu ne smel, sem že za-grešil: svinjetino in govedino (= krava je božanska) sem jedel. Bogovi? Vse to ni nič!« Takoj je njegova žena (M.A.) dodala: »Ko sem na univerzi pisala tezo, sem se razpisala proti malikovanju. Zdaj pa -sama isto delam. Zakaj? Ne vem. Delam pač to in tako kot sem videla na rodnem domu.« Nakar je mož dostavil: »Jaz tudi sklenem roke in proti ženinemu oltarju obrnjen rečem: ”Ma” (mati)...« Očividno oba, -mož in žena, nimata sicer nobenega globokega notranjega prepričanja, čutita pa potrebo po nečem nadnaravnem. S koliko izobraženci sam že o tem razpravljal. Vero redkokdaj skušajo utemeljevati. »Smo pač tako vzgojeni,« je najbolj pogost od-dogor. »Delamo to, kar so delali naši očetje in praočetje!« Vera, ja, ta indijska vera! »O -bog, bog...« so že nekajkrat vpili za menoj, ne otroci, ampak odrasli... če se takim ljudem zljubi, te brez kakšnih strogih preizkuševanj kar sami postavijo na svoj zasebni oltar v -srcu. Žalibog je ta oltar precej narodnostno pobarvan, kakor tudi božanstva sama. Ta so nekakšna narodna lastnina. Vseučil-iški profesor mi je rekel: »Oče, trdno sem prepričan, da ste vi morali biti v kakšnem prejšnjem življenju rojen kot Indijec.« Otmena Bengalka (a očitno v glavi precej zmedena) mi je trdila, da je bila v prejšnjem življenju moja hči. Nekoč mi je prinesla oel jerbas izbranih dobrot. Kar dobrodošlo napredovanje! Državljanstvo sem imel že prej, dobil sem še bengalsko meso, kri in kosti, samo polti tud; žarko indijsko sonce noče potemniti. Včasih si zelo želim ,da bi jo. Potem b; -bil stoodstotni Bengalec! P. Stanko Poderžaj S. J. stavke v sloveni[i Ali je kino še zabava? Tresoči se roki Star Čekist. tn ip. rJnn rlnolncvia tnivt. Toliko jih je že, da jih režim ne more več zamolčati. Da odvrne pozornost javnosti od njih, jih slika kot malenkostne pojave, ki nimajo nobenega pomena. Da bi še bolj zabrisal sledi o njih, je stavke najprvo prekrstil v »prekinitve dela«, zadnje čase pa v »protestne ustavitve dela«. POTEK STAVK Če bi jim hoteli dati pravo ime, bi jih morali imenovati divje stavke, ker se pojavijo ravno takrat, ko jih režim najmanj pričakuje. Običajni potek stavke je sledeč: Ker v podjetjih ne vlada nobena disciplina, se delavci lahko pogovarjajo na dolgo pred začetkom dela, lahko raztegnejo odmore med delom, končajo prezgodaj dnevna opravila. Imajo torej dosti prilike zjutraj, opoldne in popoldne, da tožijo o svojih težavah, pa tudi da zvedo, kako se delavcem godi v drugih podjetjih. Pred očmi jim ostanejo samo tisti primeri, kjer se delavcem godi boljše: kjer se jim godi slabše, na to radi pozabijo. Take debate naravno samo napihujejo nezadovoljstvo in krnijo potrpežljivost. Končno se vse skupaj zgosti v nedogovorjen sklep: pojdimo nad direktorja in stavimo mu svoje zahteve in sicer takoj v tem trenutku.. Direktor navadno ni tak junak, da bi se spustil v pogovore z delavci; če le mogoče, zapusti pisarno ali pa se skrije. Če delavci ne odnehajo, pride kdo »od občine« in skuša delavsko jezo potolažiti. Naj govori z njimi ravnatelj ali kdo od občine, zmeraj dobijo delavci cel koš obljub, ki presegajo pristojnost ravnateljstva, občine, republike ali celo federalne vlade. Včasih se delavci dajo potolažiti, včasih pa tudi ne. Zato taki divji štrajki trajajo od nekaj ur do par dni. STAVKE IN REŽIM Potek štrajkov pokaže na nekatere bolne točke komunističnega režima. Med prve spada odsotnost sindikatov. Sindikati bi morali biti prvi, ki naj opazijo, kaj se kuha med delavstvom. Morali bi delavce potolažiti, pa tudi podpreti njihove upravičene zahteve. Značilno je, da se tekom stavke delavci ne sklicujejo na sindikate; najbrže jim nič ne zaupajo. Ravno tako ne posegajo v stavke delavski sveti in njihovi upravni odbori. Delavci, ki stavkajo, jih pa tudi nič ne pogrešajo. Vedo, da vsi ti odbori ne pomenijo ničesar ali pa zelo malo. Delavci se torej najprej obračajo tja, kjer čutijo, da je oblast in moč: na ravnateljstvo. Prva velika delavska stavka je bila 1. 1958 v Trbovljah. Režim se je tega tako prestrašil, da je moral priti mirit rudarje sam njihov nekdanji tovariš Marinko, ki jim je obljubil celo spremembo zakonodaje, da bi jih potolažil. Od takrat se te vrste stavke množijo, po letu 1961 pa pojavljajo v »znatnem« številu kot trdi septembrska številka »Teorije in prakse« iz leta 1965. Značilno je, da režim ne nastopa s silo proti stavkajočim delavcem. Pred letom 1958 je oblast vsak poskus stavke zadušila z grobo silo. Režimovci skušajo razlagati spremembo taktike s spremenjenim gospodarskim sistemom. Dokler je javna uprava vodila gospodarstvo, ni smela dopustiti, da bi kdo nastopal proti njej tudi na gospodarskem polju, kajti vsak tak pojav bi takoj dobil politični prizvok. Sedaj je stvar drugačna: za podjetja odgovarjajo delavski sveti in politične organizacije, ki pa še nimajo toliko izkušnje, da bi zmeraj zadele pravilno gospodarjenje. Zato delavci upravičeno izgubljajo zaupanje v organe delavskih svetov in ravnateljstva, posebno takrat, kadar vidijo, kako ti organi znajo dobro skrbeti za svoj osebni telesni blagor. POVODI ZA STAVKE Med povodi za stavke sta dva poglavitna: prenizke plače in previsoki prejemki vodilnih uradnikov in strokovnjakov. Jeza je velika posebno na tiste uradnike, ki so po protekciji prišli v pisarne in tam ničesar ne delajo, imajo pa zato večje prejemke kot kvalificirani delavci v obratih. Ker so delavci v gradbeništvu in kmetijskih zadrugah med najslabše plačanimi, zato je tam tudi največ stavk. Le redko se pa pripeti, da stavka delavstvo vsega podjetja, navadno so stavke omejene na posamezne obrate, kjer se delavci med seboj osebno dobro poznajo in hitro doženejo, kdo med njimi vohuni za režim. Številčno močnih stavk je bilo do sedaj le malo. Včasih se stavk udeležujejo le skupine od 5 do 50 delavcev, zmeraj pa prevladujejo med njimi delavci z nizkimi prejemki, torej nekvalificirani. Posebno nevarnost za režim pa pomeni zelo razširjena miselnost med delavci, da za slabo stanje v njihovih podjetjih niso odgovorne samo uprave in delavski sveti, ampak kar vsa »družba«. Zato naj tudi družba skrbi, da delavci v šibkih podjetjih ne bodo prikrajšani v svojih dohodkih. Ta miselnost je zelo nevarna ravno v današnjih dnevih, ko bodo mnoga podjetja prišla na boben, ker niso znala in ne znajo dobro gospodariti. Nevarnost, da bo zmeraj več divjih stavk, postaja za režimovce prava mora. Proti stavkam si ne upajo nastopiti, zagovarjati stavke pa tudi ne kaže, saj bi morali pri tem udrihati po tistih svojih tovariših, ki odločajo o usodi podjetij. Tako stavke rahljajo po svoje tudi strnjenost in disciplino v komunističnih vrstah samih. Kdo bi se še čudil, da komunisti na deželi ali blizu tovarn raj še potegnejo s stavkajočimi delavci kot s svojo partijo. A. D. POTNIKI PO DEVIZE Ta navzdevek je beograjski list Borba podelil jugoslovanskim delavcem, ki so zaposleni v Zaihodni Evropi. Sam predsednik zvezne skupščine Peter Stambolič je vedel povedati, da je trenutno v državah Zahodne Evrope okrog 180.000 delavcev iz Jugoslavije, ki s svojimi denarnimi pošiljkami pomagajo reševati zavoženo jugoslovansko gospodarstvo. Med njimi je tudi 20.000 Slovencev. Jugoslavija je v vseh povojnih letih v tujini veliko več kupovala kot pa je mogla tja prodati. Kljub velikim gospodarskim podporam, ki jih je prejemala od ZDA, pa tudi od Zahodne Nemčije, Vel. Britanije, Francije in Italije, je njen dolg v tujini neprestano naraščaj. Ti dolgovi so dosegli tako višino, da Jugoslavija ni zmogla več plačevati niti obresti niti plačilnih obrokov. Ko je lani proglasila gospodarsko reformo, je skušala s posebnimi dogovori doseči pri posameznih drža-vaih-upnikih odložitev plačila obresti in obrokov za dve ali tri leta. Večina držav je na to tud; pristala, ker jim drugega tudi ni ostalo. Kjer nič ni, tudi ničesar ni mogoč« vzeti. Z izvajanjem gospodarske reforme je pa Jugoslavijo zajela tud; brezposelnost. Vlada jo je skušala rešiti tako, da je odprla vrata države in svojim državljanom dovolila, da gredo iskat delo in zaslužek v kapitalistične dežele Zahodne Evrope. Vendar se država ni odrekla kontroli nad temi delavci. Vsakdo se mora pred odhodom v tujino zavezati, da bo pošiljal denar domov za vzdrževanje svojcev. Preden take pogodbe ne podpiše, ne prejme papirjev za izhod iz države. Ti delavci so po poročilu beograjske Borbe poslali v Jugoslavijo leta 1963 25,1 milijonov dolarjev v raznih trdnih valutah, leta 1964 celo 40,9 milijonov, lani pa je bil priiiv teh sredstev še večji. Cilj jugoslovanskih komunističnih oblasti je tak, da bi jugoslovanski delavci zmogli kriti polovico letnega primanjkljaja v jugoslovanski plačilni bilanci! Pomoč Kanade Latinski Ameriki Vedno obsežnejši je prispevek kanadske katoliške Cerkve k delu apostolata v Latinski Ameriki. Trenutno deluje 1777 kanadskih duhovnikov in laikov v 31 različnih državah Srednje in Južne Amerike. Danes bi rada šla v (kino, da se nekoliko razvedrim, želela bi videti kak film, ki ne bi imel ne vem kakšnih filozofskih zahtev, a ki ne bi bil brez vsebine, brez vodilne misli. Odprem časopis. Preberem naslove vseh filmov, ki jih predvajajo v mestnih kino dvoranah. Zmajem z glavo. Zaprem časopis in ga odložim. Ničesar nisem našla, kar bi me zanimalo. Nasprotno! Nekateri filmi razodevajo že v naslovu samem, kaj bodo nudili. Med novimi filmi ni nič kaj takega, kar bi bilo vredno gledati. Škoda denarja in časa: za to dvoje ni človeku nikoli žal, če ju dobro uporabi. Toda hudo mu je za njima, če odide iz kino dvorane z grenkim občutkom v duši. Kaj pa stari filmi, taki, ki jih predvajajo že drugič ali tretjič? Poglejmo naslove: »Gole, tople in čiste«, »Vroče ljubezni«, »V iskanju ljubezni«, »Mladi ljubimci«, »Postelja pripoveduje«, »Ženska to zlodej« in še mnogo takih. A besede, s katerimi vabijo lepaki na ogled teh filmov, so še bolj bombastične: »Neverjetno, a resnično!. Zares neverjetno! Iz Švedske v Tahiti v iskanju raja na zemlji!« ali pa »Banditi, .morilci ali žrtve bolestnega poželenja?« »Film,, ki prodre do največjih skrivnosti ženske ljubezni«. »Ta film je resna stvar in kot vsaka resna stvar dobro zabava«. »Ljubezni, intimnosti in grehi mladih ljudi v neverjetni zgodbi«. Lahko bi nadaljevali v nedogled. Vajeni smo že raznovrstne publicitete, ki predstavlja filme občinstvu, a take besede kot so gornje, nam puščajo grenek priokus in niti nasmejati se ne moremo več ob tako bedasti propagandi. Nekdaj pa ni bilo tako. Vedno je bil na sporedu kak film, ki ga je bilo vredno gledati, četudi ni bil kaka posebna moj- strovina. Gledalec je imel na izbiro globoke in manj globoke filme. Publiciteta je vedno imela pri tem zelo veliko vlogo, vendar ni pretiravala kot danes. Čeprav so filmi obravnavali kako delikatno snov, so to delali zelo obzirno, tako da jo je lahko razumel le zrel gledalec, ki že zna ločiti dobro od zla. Že večkrat smo rekli, da nosi prvenstvo za erotične filme prav italijanska kinematografija. Gledalca se poloti pravo malodušje, ko vidi, da mu večina filmov nudi le spolnost in to v vseh odtenkih in oblikah. Včasih si producenti zamislijo kaj novega, da bi ponovno poživili zanimanje pri občinstvu. Tak je bil primer De Laurentisa, ki je mislil, da bo s So-rayo-igralko prispeval k filmski umetnosti ne vem kakšno vrednost. Kmalu potem se je izkazalo, da je doživel film, v katerem je prvič nastopala (in upamo, da tudi zadnjič) zdolgočasena in vsega sita nekdanja perzijska cesarica popolno polomijo. Zakaj nočejo producenti razumeti, da je gledalec do grla sit takih filmov, ki jim je ljubimkanje glavna in edina snov? In potem se čudijo in tožijo, da preživlja kino krizo, da vedno bolj pojema število filmskih gledalcev! To število bo še naprej padalo, če se ne bodo producenti pravočasno zavedli, da je občinstvo v bistvu resno in zdravo in da išče v kinu predvsem zdravo razvedrilo. Ali je res mogoče, da ni v življenju nič važnejšega kot je erotičnost in razne oblike bolestnega poželenja? Stokrat raje imamo ameriške filme: so včasih puhli in površni, vendar ne udarjajo vedno na isto tipko, ki pomeni italijanskim producentom začetek in konec vsega dogajanja na filmskem platnu. Mira min i i milili i n i um NI NAS UMORILA Star čekist, to je član zloglasne tajne policije iz Stalinovih časov, je sedel v gostilni za mizo v družbi nekega svojih prijateljev. Pri pogovoru so se mu roke neprestano tresle, tako da ga je prijatelj opozoril, naj ne pije toliko alkoholnih pijač. Bil je namreč prepričan, da so te vzrok čekistovega tresenja. Tedaj mu je stari čekist povedal svojo zgodbo. V teku svoje službe je moral likvidirati brez sodbe in na skrivaj več tisoč ljudi. Rečeno mu je bilo, da se ne more nobene stavbe zgraditi na močvirju. To je treba najprej posušiti in to se zgodi, če se prej odstranijo kače in krastače, ki v njem živijo. Tudi nova sovjetska družba se bo utrdila le, če se bo izločilo vse, ki jo v rasti ovirajo. Je to pač železna nuja, kateri se država ne more izogniti. Nekega dne je prejel nalog, da umori duhovnika, ki so mu ga označili. Toda njegovi tovariši so se ob tem hoteli z njim pošaliti. Neopazno so mu prave naboje v revolverju nadomestili s slepimi. Čekist je našel duhovnika in takoj sprožil nanj vse naboje. Toda začuda, duhovnik se ni zgrudil. Ostro ga je pogledal v obraz in mu dejal: »Ti si streljal na Kristusa, svojega Gospoda! Zato je tvoj zločin enak zločinu Judov, ki so Gospoda križali. Boga si hotel umoriti, ne mene.« Visoko vzra\man je duhovnik odšel, čekist ni mogel doumeti, kako je moglo priti do tega. Zagrabil ga je silen strah, zgubil je zavest, in ko se je zbudil po nekaj urah, se je znašel v bolnišnici — s tresočimi rokami. In to tresenje ga od tedaj ni več zapustilo. Postal je neuporaben za svojo službo, upokojili so ga, on pa je začel iskati miru po gostilnah. * * * To zgodbo je napisal pod naslovom »Roki« sovjetski pisatelj Daniel. Bila je ena od tistih spisov, ki mu je prinesla kazen sovjetskih oblasti in pripomogla, da so ga obsodili na pet let prisilnega dela- »K sreči me moja mati ni umorila...« Tako mi je rekel znanec in pripovedoval o svoji materi, do katere ne čuti nobenega spoštovanja in ljubezni. »Hotela me je v resnici umoriti in to še tedaj, ko me je nosila pod svojim srcem. Šla je k zdrav-fiiku in ga prosila, naj ji pomaga, da se me reši. Toda zdravnik je to odklonil. Zavedal se je, da je njegovo poslanstvo v tem, da služi življenju, ne pa da ga uničuje. Samo njemu in ne svoji materi se imam zahvaliti, da živim. Moja mati me je potem sicer ljubila, saj sem jaz edini ostal pri življenju, toda ko sem enkrat zvedel za te njene grozne načrte, sem se odvrnil od nje in je nisem mogel več resnično ljubiti.« O drugi materi pa so pripovedovali ljudje, ki so se udeležili pogreba njenega sinčka. Od tega je že deset let. Ta mati je imela sinčka edinčka. Ko je začutila pod srcem drugega, se ga je hotela na vsak način odkrižati. Dovolj je eden, je ponavljala. Tudi ta je šla k zdravniku, pa jo je brez nadaljnjega odslovil. Sla je še k drugemu, tudi ta ji ni hotel ustreči. Vesten zdravnik kaj takega ne more in po svoji vesti ne sme narediti, ker bi sicer ne bil zdravnik, ampak ubijalec. Tako je prišel na svet srčkan fantek, katerega je mati morala vzljubiti. Postat je sonček svojim staršem. Ko pa je dopolnil 4. leto, je nenadoma zbolel in po kratki bolezni umrl. Vsa zdravniška veda mu ni mogla rešiti življenja. Ko so pokopavali tega štiriletnega otroka, je mati ob grobu tako jokala, vila roke in kar tulila, da duhovnik sploh ni mogel opraviti pogrebnih molitev. Kot brezumna je mati kričala in obtoževala Boga, zakaj ji je vzel njenega ljubljenca. Omenil bi še eno mater, o njej pa je pripovedoval sin-duhovnik. »Petnajstim je dala življenje, dva sta umrla, vsi ostali pa smo lepo zrastli in prišli vsak do svojega kosa kruha. Ko sem bil še študent, sem se čudil materi, ki je kljub svoji prezaposlenosti in utrujenosti šla vsak dan k sveti maši. Nobena stvar jo ni odvrnila od tega. Nekoč sem ji rekel: »Mama, saj ni potrebno, da greste vsak dan k maši, posebno še, če je slabo vreme!« Pa se mi je samo nasmehnila, bila je vedno dobre volje, in mi rekla: »Fant moj, veš, ti tega verjetno ne razumeš. Kdor ima toliko otrok kot jaz, nikoli dosti zanje ne moli.« »Moja mati je res veliko molila in zato je mogla tako junaško doprinašati žrtve in nesebično služiti življenju.« Kako srečni smo, da lahko o svoji materi rečemo: Hvala Bogu, da nas ni umorita, ampak nas je iz ljubezni do Boga in nas samih sprejeta in nase pozabljala. Ni mislila na to, da bi življenje ulivala, ampak le na to, da bi življenje dajala. Zato je smrt take matere le vrnitev v večno življenje in lahko ji bo stopiti pred božjega Sodnika. Kako strašno pa je slišati grozne besede: Moja mati me je hotela umoriti. Nobena krščanska mati ne bi smela na to niti pomisliti. Mi potrebujemo matere, ki ne računajo, ampak se žrtvujejo. Iz »Družine« Sv. maša po televiziji V nedeljo, 1. maja ob 11. uri bodo prenašali po televiziji sv. mašo iz poliklinike »Agostino Gemelli« na Monte Mario pri Rimu. V središču te klinike so sedaj postavili lepo kapelo, da bo odslej Kristus vedno navzoč med trpečim; in dobrimi osebami, ki zanje delajo. iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniininiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiinujninnniiijiiniiiiiiiniiii NOVE KNJIGE GOSPOD JE BLIZU Knjižico »Gospod je blizu«, ki je pravkar izšla, bi mogli uvrstiti po vsebini med tako zvane stanovske knjižice. Namenjena je predvsem našim bolnikom in starim ljudem. Napisal jo je francoski kardinal Paul Richaud, v slovenščino pa prestavil dr. Jože Prešeren iz Trsta. Naslovno stran je tudi to pot opremil Klavdij Palčič. Dejstvo je, da je med nami mnogo po-starnih in bolehnih ljudi. Zaslužijo vse naše spoštovanje in vso našo ljubezen. Onj so, kadar so vdani v svojo usodo in jo v krščanskem duhu prenašajo, pravi blagoslov za družino in župnijo. Omenjena knjižica bo zanje dragoceno darilo. Mnogo tolažbe in vzpodbudnih misli bodo našli v njej. Seveda bo pa knjižica koristno branja tudi za zdrave in mlade ljudi. Odprla jim bo nov svet in jih opozorila, da so tudi oni neizprosno podvrženi teku časov in da bo tudi za nje prišel dan, ko se bo reklo: »Gospod je blizu!« (Ps 144, Flp 4, 5). Sam pisec Knjižice kard. Richaud je v uvodu zapisal: »Pogostokrat sem prejel več milosti po molitvi bolnih in starih ljudi kakor po molitvi otrok. V tem se mora skrivati neka božja tajna. Toda katera? Odgovor je jasen: Tisti, ki se dvigajo v življenju in morda že vstopajo v poslednjo dobo, so bliže Bogu, zato jih pričakuje in ljubi. Temu zadnjemu Učenikovemu klicu je treba odgovoriti.« V drugem delu te Knjižice je križev pot ,ta priljubljena pobožnost dobrih kristjanov in prava tolažba za čas bolezni m starosti. Vmes se vrstijo umetniške slike akademskega slikarja Staneta Pengova, s katerimi je okrašena župna cerkev pod Gradom na Bledu. V majniku bo izšla še šesta in zadnja Knjižica v tem šolskem letu: »Z Marijo skoz' življenje.« Knjižice izdajajo slovenski salezijanci na Opčinah. Cena zadnje Knjižice je 150 lir. Vsem našim ljudem jo toplo priporočamo! -jk Dr. Valter Dermota KATEHETSKE METODE Knjiga, ki je sicer ciklostirana, toda lepo in trdno vezana, ima podnaslov: Učni pripomoček za slušatelje teološke fakultete. Profesor katehetike je s knjigo izpolnil 3. točko (Zgodovina katehetskih metod) programa, kot ga je sv. kongregacija za semenišča in univerze v Okrožnici štev. 707/63 z dne 3. septembra 1963 predložila glede »katehetične priprave duhovniških kandidatov«. Pravzaprav je v knjigi mnogo več kot le zgodovina katehetskih metod. Posamezne in vse katehetske metode — od časa sv. Petra Kanizija do eksistencialne katehetske metode — podaja kritično in, kar je v duhu koncila najbolj zaželeno: dušnopastirsko. Zato bo knjiga zelo koristna tudi duhovnikom, posebej dušnim pastirjem, ki imate prav s ka-tehiziranjem, in posebej z metodo kate-hiziranja največ skrbi in težav. S knjigo se boste seznanili z najnovejšimi katehetskimi metodami — ko ste študirali bogo- slovje, ste spoznali le monakovsko in delavno ali kvečjemu še kerigmatično metodo; s proučevanjem knjige se boste odzvali pozivu, ki ga vsem duhovnikom naslavlja koncil, da »neprestano izpopolnjujejo versko in svetno znanje«; knjiga vam bo pripomogla, da si z metodično pril a-goditvijo najnovejšim psihološkim, pedagoškim in didaktičnim dosežkom nekoli" ko olajšate svoje najtežje dušnopastirsko opravilo ter ste pri tem uspešnejši. Knjigo lahko naročite pri avtorju: Ljubljana, Rakovniška 6. Misijonske sestre se vračajo v Kongo Nekatere belgijske misijonarke, ki so morale zaradi znanih neredov leta 1964 zapustiti Kongo, so se vrnile v Kitangua v škofiji Lueno. Tu bodo znova pričel® s svojim apostolatom na šolskem in bolniškem področju. USPELO ZBOROVANJE Slovenske skupnosti v Dolini V torek, dne 19. aprila je bilo v Dolini ,ePo obiskano in zelo živahno zborovanje Slovenske skupnosti. Zborovanje je vodil dr. Alojz Tul, govorila pa sta dr. Matej Poštovan in dr. Jože Škerk. Dr. Poštovan fe opisal stališče Slovenske skupnosti do Maščevanja, povedal, da je naredil do-''nski žujpan izvirni greh, ker je podpisal Siadbeno dovoljenje brez pogojev, čisto drugače kot so naredili v Avstriji, kjer so oblasti dobro zaščitile koristi razlaščen-in tistih .krajev, po katerih je spe-fena cev. Govornik je nato pozval ko-"taiiste in socialiste, naj že enkrat nehajo sodelovati s kapitalisti in se odločno Postavijo na stran dolinskega ljudstva. koncu je pozval vse organizacije, stranke in liste k sodelovanju v borbi za *®Ščito razlaščencev tretjega seznama. Zeta odločen in čvrst govor je imel deželni ^ovalec dr. Škerk, ki so ga poslušalci Ve£krat nagradili s ploskanjem. Orisal je Potek razlaščevanja, potek borbe za višje in ugotovil, da b; lahko za drugi in tretji seznam dobili več, če bi ne bilo v nekem sporazumu za drugi seznam klavce, s katero so cene dejansko vezane, *®r so bile sklenjene prostovoljno, 'ko še ^ bilo razlastitvenih odlokov, kar zelo ^oduje razlaščencem (preostalim) iz dru-?ega, zlasti pa iz tretjega seznama. Opi-Sa'l je borbo Karla Mahniča in povedal, d® so ga prišli ščitit orožniki, ni ga pa Prtšel ščitit župan, dasi bi bila to njegova dolžnost. Tudi dr. Škerk je v imenu Slovenske skupnosti pozval vse 'k sodelo-vanju za nadaljevanje borbe, ki bo še d°1ga in zelo potrebna. GLUHA UŠESA DOLINSKEGA OBČINSKEGA ODBORA Čeprav je Slovenska skupnost pozvala Vse k sodelovanju ter je predložila v dolinskem občinskem svetu resolucijo s k&ivom za protest proti razlastitvam iz tretjega seznama, je imej dolinski občin-odibor gluha ušesa za koristi svojih °bčanov in' ni hotel dati resolucije na dnevni red. Za postavitev na dnevni red lSo na seji dne 22. aprila glasovali sveto-Ka,c' Slovenske skupnosti in krščanske ^rnokracije, proti pa komunisti in so-Palisti. Zupan je rekel, da se je o tej styari že preveč govorilo (!), da je pri tem v®dno prišlo do polemik, da so pri razlastitvah skoro vsi člani občinskega od-l°ra osebno prizadeti (zakaj torej me-^Jo puško v koruzo?), da je večina last-, °v iz tretjega seznama že prodala svo-Površine (?), da jih je le še 14 ali 15 da za te ni vredno diskutirati! Dr. Tul Sf* * • ^ le skliceval na izjavo podžupana Ban-(PSI), da prizadete tretjega sezna-1)13 ne bodo razlaščali in vprašal, kako skega sveta, to je dne 23. aprila objavilo izjavo, v kateri obžaluje, da je občinski odbor zavrnil resolucijo Slovenske skupnosti, ugotavlja, da so komunisti in socialisti s tem preprečili skupni nastop ter zagotavlja, da bo Slovenska skupnost kljub težavnemu položaju in nerazumevanju oblasti ter nekaterih političnih skupin za to važno načelno in splošno slovensko zadevo čvrsto nadaljevala borbo za korist prizadeteva prebivalstva v Dolini, Boljun-ou, Borštu in Ricmanjih. Sestanek Slovenske katoliške skupnosti Politično tajništvo Slovenske katoliške skupnosti v Trstu je sklicalo v sredo sestanek širšega odbora in nekaterih prijateljev. Na sestanku je politični tajnik dr. Matej Poštovan obrazložil, kakšne so pri nas politične naloge slovenskih katoličanov in govoril o idejni izgradnji političnih kadrov. Med dragim je poudaril, da bo Slovenska katoliška skupnost poživila svoje delo, hkrati pa bo še bolj podprla Slovensko skupnost, v kateri imamo vsi demokratični Slovenci svoje politično predstavništvo. V imenu mladih je spregovoril vzpodbudne besede Drago Štoka, o organizaciji pa je govoril Livij Valenčič. RZASKE NOVICE ko zdaj že prihajajo razlastitveni od- to, ^i. Podžupan je molčal. Dr. Tul je po-*Jal odbor in vsakega posameznega člana jenskega sveta, naj zavzame svoje sta-e do tega važnega vprašanja. Sveto- vi na žalost niso poslušali glasu vesti, ^Pak glas KPI in PSI, k; jima koristi fa?Jaščencev v Dolini, Domju, na Kre-enM, v Boljuncu, Ricmanjih in Borštu 'tno ne gredo v politični račun. Izjava slovenske skupnosti ajništvo Slovenske skupnost; je takoj nji dan po seji dolinskega občin- Trije kardinali in trideset škofov pride k blagoslovitvi svetišča na Vejni V nedeljo, 22. maja bo slovesno odprto in blagoslovljeno Marijino svetišče na Vejni nad Trstom. Slovesnosti se bodo udeležili trije kardinali in sicer kard. Urbani, ki je predsednik italijanske škofovske konference, ter kardinala Antoniutti in La-raona. Tem se bo pridružilo kakih trideset škofov, ki so se odzvali vabilu tržaškega 'g. nadškofa. Slovensko zastopstvo pri odborniku Stopperju Kakor je znano, je predsednik deželnega odbora Berzanti pooblastil novega odbornika Stopperja za obravnavanje vprašanj, ki so v zvezi s 3. 'členom deželnega statuta in se torej nanašajo na slovensko narodno manjšino, v kolikor je dežela zanjo pristojna. Odbornik Stopper je v tem svojstvu v ponedeljek, 18. aprila sprejel predsednika Kulturno-gospodarske zveze g. Borisa Ra-ceta, ki mu je sporočil stališče organizacij, pripadajočih SKGZ do nekaterih vprašanj slovenske narodne manjšine. Isti dan popoldne je odbornik Stopper sprejel širše zastopstvo Slovenske skupnosti, ki je obravnavalo z njem nekatera politična, kulturna in gospodarska vprašanja slovenske narodne manjšine, katera so mu predočili zastopniki Slovenske skupnosti kot politični predstavniki narodne skupnosti. V zastopstvu so bili deželni svetovalec dr. Jože Škerk, dr. Matej Poštovan, Saša Rudolf in Dušan Čeme. Domenili so se, da se bodo še srečali z od- bornikom Stopperjem. Opomba uredništva: Ker je šlo za zadeve vse slovenske manjšine v deželi, zakaj ni bilo v zastopstvu nobenega Goričana? Pričakujemo, da se v prihodnje to ne bo več zgodilo. Filatelistična razstava v Trstu V soboto, 23. aprila je bila ob navzočnosti ministra za pošte Spagnolli-ja odprta v Trstu filatelistična razstava, katere so se uradno udeležili Albanija,. An- glija, Avstrija, Belgija, češkoslovaška, Finska, Francija, Italija, Izrael, Jugoslavija, Luksemburg, Monako, Norveška, republika San Marino in OZN, poleg tega pa še mnogi zasebni filatelisti iz Italije in drugih držav. Razstava je bila odprta do 26. aprila. Razstava je privabila v Trst veliko število filatelistov ter okrog 300 trgovcev z znamkami. Njihovo zbirališče je bil hotel Excelsior Palače. Prav živahna je bila dražba Raybaudi, na kateri so bile v prodaji najbolj iskane filatelistične redkosti. V ponedeljek, 25. t. m. je tržaški župan Eranzil sprejel razstavljavce v muzeju Revoltella, nato pa je sledilo razdeljevanje nagrad. V prostem času so gostje obiskali nekatere turistične kraje na Tržaškem, v sredo, 27. aprila so pa napravili izlet v Postojno in Opatijo. Letošnja filatelistična razstava »Trst 66« je bila zalo pestra, obsežna, bogata in zato zanimiva. Ob vhodu je bil poštni urad za prodajo in žigosanje znamk, nasproti pa je bil urejen starinski poštni urad z opremo iz dobe 1800. V dveh velikih dvoranah so bile razstavljene znamke in filatelistične redkosti. Med zasebnimi razstavljavci je bil tudi znani tržaški filatelist Srečko Merlak. Mednarodna škofovska konferenca Prva mednarodna škofovska konferenca se bo vršila letošnje poletje na Holandskem. Sestanka, k; je prvi te vrste v Evropi, se bodo udeležili škofje iz Nemčije, Holandske, Avstrije, Belgije, Skandinavije in verjetno tudi iz Francije in Italije. Slovenska peta maša v Štoblankn V nedeljo, 17. aprila, je sedemdeset Slovencev iz Beneške Slovenije v gori-škem Katoliškem domu prisostvovalo nastopu Slovenskega gledališča iz Trsta, ki je predvajalo »Dva pasijona«. Bili so v glavnem iz Štoblanka in iz Trbilja. Obisk prireditve pa je organiziral štoblanški župnik g. Lavrenčič, ki je v kraju že od svoje nove maše, to je 33 let. Ta gospod je povabil v Štoblank zbor »Jacobus Gaillus« iz Trsta, ki ga vodi prizadevni prof. Ubald Vrabec. Omenjeni zbor je namreč naštudiral novo peto slovensko mašo, ki jo je že na več krajih naše Tržaške uspešno izvajal. To je bila prva slovenska peta maša v naši Benečiji. »Joj, kako lepa nedelja!«, je ponavljala neka ženska. Možje so po-kimavali, resni. V prekrasnem dnevu, ob razkošju planinske tišine, je naše ljudstvo hitelo v hrib poslušat slovensko mašo in slovensko petje. In vsi so govorili po slovensko. V Štoblanku je bil praznik. Ceste se vijejo med soteskami, dež izpira s strmih pobočij zrahljano zemljo ter jo nosi v dolino, da jo potem kmet v košu na hrbtu vrne svoji njivici. Ni belih hiš, razen morda vojaških poslopij ali kake nove šole. Vse je staro in črno. Pa je tudi govorica stara: slovenska je, blagoglasna. Doma, za starim ognjiščem še tako govore; tako govore tudi z zemljo, pa ob slovesu, ko poslednji sin odhaja za delom v Francijo, Belgijo, Nemčijo, in ga ne bo več nazaj. Medtem pa profesorji na učiteljišču v Špetru ob Nadiži otrokom te dežele za-trjujejo, da je zemlja čisto italijanska po krvi; vtepsti jim hočejo v glavo, da niso Slovenci, naj pozabijo na materin jezik. Na nedopusten način izrabljajo čut manjvrednosti pred italijansko civilizacijo, čut, kj sta ga povzročila lakota in zapuščenost. In ko je avtobus tržaških Slovencev zdrknil iz Štoblanka mimo Klodiča proti Šentlenartu, jih je tam neki orožnik z veliko vnemo povpraševal, kje so bili, od kod so, koliko časa se mislijo še tam muditi. »A titolo informativo — zgolj zaradi informacije«, je dejal. Poznamo ta »titolo«. Vsakdo, ki obišče Beneško Slovenijo, je za čuvarje reda sumljiv. Letošnji 25. april je bil v Italiji pro- slavljen kot dan svobode, odpora nasilju in vzpostavitve pravičnosti. Beneški Slovenci čakajo nanjo že sto let. Niti svojih šol niso smeli dobiti, da bi lahko spoznali svoj materinski jezik ter se ga naučili spoštovati, tisti jezik, ki je najvišji izraz omike in človeškega dostojanstva. VABIMO NA PRVOMAJSKI PRAZNIK V BAZOVICI Ob 16,30 nastopijo VESELI PLANŠARJI iz Ljubljane, pevca Silva Vetrih in Janez Jeršinovec ter humorist »KOREL«. Sledi: »Beseda k prvomajskemu slavju«. Nato nastopi MOŠKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom prof. H. Mamola. Drugi del prireditve se začne ob 19,30 in bo trajal do 24. ure. Občinstvo bodo zabavali »Veseli planšarji« s svojo poskočno glasbo. Poskrbljeno je za dober prigrizek in pristno kapljico. Kraj prireditve: Novo igrišče Slomškovega doma. V primeru slabega vremena se bo vršil prvi del v kino dvorani, drugi del pa v Slomškovem domu. RADIO TRST A Spored od 1. do 7. maja 1966 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 »Oliver Twist«. Dramatizirana zgodba po Charlesu Dickensu. Tretji del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 12.30 Glasba po željah. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah. — 1530 »Na dnu«, drama v štirih dejanjih, ki jo je napisal Maksim Gorki. — 17.40 Zborovske skladbe Frana Venturinija. — 18.30 »Pesmi o delu«, pripravil Martin Jevnikar. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico maja«. Ponovitev v torek ob 12.00. Ponedeljek: 11.35 Radio za srednje šole. Ponovitev ob 17.25. — 12.15 Lik; iz naše preteklosti: »Simon Rutar« - napisal Rado Bednarik. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Poučni pisatelj Fran Detela«. — 21.00 Izbor iz opere »Lepa Helena« Jacquesa Offenbacha. Opero smo registrirali v občinskem gledališču »G. Verdi« dne 6. aprila 1963. Torek: 17.20 Italijanščina po radiu: O-snovni tečaj: 43. lekcija. — 18.30 Iz niza javnih koncertov Radia Trst v sezoni 1965-66: 'Pianist Claudio Gherfcitz. — 19.05 Plošče za vas, quiz oddaja. — 21.00 Pregled slovenske dramatike. 22. oddaja. Ljudska igra Janeza Jalna in Jože Vom-bergarja. Odlomki iz del: »Dom«, »Srenja« in »Bratje« Janeza Jalna ter »Voda« Jože Vombergarja. Sreda: 11.35 Radio za I. stopnjo osnov- . nih šoi. Ponovitev ob 17,25. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — i8.00 Ne vse, toda o vsem,. — 19.15 Higiena in zdravje. — 20.35 Tončka Curk: »Hišo zidal«. Delo priporočeno na natečaju RAI-TV 1965 za izvirne slovenske novele. — 21.00 Simfonični koncert orkestra RAI-TV iz Turina. četrtek: 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič. — 17.20 Italijanščina po radiu. Osnovni tečaj: 44. lekcija. — 18.30 Leoš Janaček: Taras Bulba, rapsodija za orkester. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za naj mlajše. — 20.35 Z italijanskih festivalov popevk. — 21.00 »Nova komedija ali V kavarni«, veseloigra v dveh dejanjih. — 22.30 Tenorist Mitja Gregorač, pri klavirju Marijan Lipovšek izvajata skladbe Iva Mal-ca: Radovanove pesmi. Petek: 11.35 Radio za II. stopnjo osnovnih šol. Ponovitev' ob 17,25. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 13.30 Glasbeno potovanje. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Nove plošče resne glasbe. — 19.00 Zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Ernesta Solvay« iz Tržiča. — 19.15 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze: Karel Bajc: »Fizikalno matematično preučevanje morskih valov«. Sobota: 12.00 Širimo obzorja: »Zgodovina tržaške univerze«. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 16.30 »Prigode Huckleberryja Finna«. Dramatizirana zgodba po Marku Twainu. Četrti del. — 17.20 Komentarji o dogodkih po koncilu in c jubilejnem letu. — 17.30 Organist Sergio Gaggia, flavtista Pierpaolo Janes in Emi-lio Savonitti. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič. Udeležite se prvomajskega praznovanja z VESELIMI PLANŠARJI v Bazovici 1. maja 1966! ?!.. 1111.111... 11111. 1111.11.11,111.....................milili.....,................ iiiiiiiiiiim....................... minmmmmi..m.milim VAN DE VELDE zmaguje :20 BLODNJE IN VRNITEV Jfekaj mesecev je še minilo v vsakdanji ,prosti. Marija je že tri tedne doma. ^iti,« je dejal zdravnik, »in spočetka Snih naporov.« O naporih ni govora: _ar*ia sedi v dve gube na stolu in gleda zanimanja skozi okno proti strešne-^ Žlebu na oni strani, kjer gnezdijo la-^'vke. Ona sama je kakor hroma ptica, ^b° več spletala gnezda. To je zdaj mi-^ ’ bolestno mimo kakor spomin na dol-. • dolge noči v bolnišnici. Da bj puste vendar kako izpolnila, poskuša ne-Šivati za Greeto, toda po desetih vbodih , ^ahne delo na kolena in spet strmi ]/; m trmasto v vreščeč; direndaj ob t|^t°vičjem gnezdu. Neka roka leži na tišči jo, težika je. Nand ostaja zadnji ^z poldan v tovarni; njej nosi Jon hrano, toda Marijo vsakokrat zaboli, kadar mora hvaležna in brez volje na stolu prejemati, kar ji drugi podarjajo. Jon dela to zavoljo Greete, Marija je vendar njena sestra, čeprav njima dvema tudi ne gre sijajno. Peerken onemogoča sleherni mesečni proračun, na povišanje pa ni misliti. Kaj bo, ko bo prišel drugi otrok na svet — morebiti že naslednji teden? Zdaj, ko gre h koncu, Greeta nekoliko boleha, vzdrži pa le, mulier fortis, in se smehlja. Prišel je zadnji dan meseca. Celo obraz knjigovodje se tedaj razjasni — v življenju so pač tudi svetli trenutki, kaj ne? Rožen se pogovarja o reji golobov; morebiti bo kupil jutri oba nagrajena goloba svojega soseda. Clarans naroča nekaj »pe-trofinskih« delnic; špekulira in švadroni-ra. Jon misli spet na kredenco pri Min-tjensu. Ali bi ne tvegal jutri? Toda, ah, porod je pred vrati in babica in še vse drugo! Gospod van Gusting nosi kuverte naokrog; vsa družba dobi svoje ficke spodobno v papir zavite. Jon vtakne svojo plačo brž v žep, toda van Gusting mu reče, naj pride takoj v ravnateljstvo. Takoj postane vse pozorno na Jona. Vsi utihnejo; opazka sama je zvenela dokaj grozeče; zakaj neki mislijo ljudje takoj na najslabše? Ali zaradi svojega dela ni izvrstno zapisan? Ne, ravnateljstvo mu bo najbrž dalo povišek ali pa' boljše mesto. »Povišek,« ponavlja tiho sam pri sebi, »povišek in Mintjensova kredenca.« Tako gre z veselim upanjem in tiho prepevajoč v pisarno ravnateljstva. Tam ga pričakuje z nasmehom — kako truden je ta nasmeh — prvi tajnik. »Sedite, prosim, monsieur Gerrits. Povedati vam imam nekaj resnega.« Oho, si misli Jon in njegov pogum zdrkne bliskoma s ponosnih višav. Potem reče tajnik še dve besedi: »Zelo obžalujem ...« Vse pleše pred Jonovimi očmi... In potem še dve besedi. »Odpuščeni ste!« Zdaj se suče svet drugače. Jon plane s svojega stola: »Zakaj, gospod tajnik?« Ni odgovora. Gospod Gerrits prejme še za tri mesece plače in lahko takoj popolnoma razpolaga s svojo prostostjo. »Zakaj?« vpraša Jon še enkrat. Zdaj bruhne ogorčenje v njem na dan. Kaj pa je kvasil gospod van Gusting o njegovem imenovanju za drugega oddelkovnega vodjo? Ali to ni bil sklep seje? Tajnik mu molče izroči kuverto. »Ali bi prešteli? Ali pa ne,« reče nato mirno, »le kar doma preštejte.« Mož hoče očitno skriti svoje sočutje. Jon pa ne vidi nobenega sočutja na njegovem obrazu; človeče je prav takšno kakor vsi drugi, licemerec in hlapčevska duša — pha! »Obdržite si svoj denar,« prav; togoten, divji odpre vrata in jih zaloputne — tresk! — za seboj. Le ven! Da bi bil že zunaj! Stran od tega sprijenega sveta! Drevi navzdol po stopnicah, toda spodaj se mora nasloniti k steni. Nič tako zanesljivo ne zadene kakor krivica, ki se plazi najprej mesece in mesece okoli tebe in te nato nenadoma pobije na tla. Prvič, odkar je oženjen, okleva in se mu ne da domov. Na desno pelje pot do Wolveste, on pa krene na levo in blodi po neznanih ulicah. Hrušč mestnega prometa ga draži do blaznosti. Kateri možgani naj vzdrže v tem peklenskem direndaju? ... Zave se v pristaniškem okraju; tudi tukaj je oglušujoči trušč še hujši zaradi vreščanja iz odprtih beznic. In vendar je v tem neki čuden čar, ko da vabi izza sleherne točilne mize kak satir z velikansko piščaljo. Jon se sesede na zaboj. Ko bi le prišel nekdo mimo, ki bi se mu porogal zaradi mehkužnega čustva, kateremu praviš otožnost. Toda slehernik gre mimo njega; človek na zaboju je tudi lahko samo mar-ker, ki s kredo zaznamuje: tolikokrat po deset bal. Glad ga začenja ščipati. Parnik od »White Stara« drsi mimo, proti severu. Trikrat zatuli njegova sirena: Zbogom, mesto, peljemo se v Pernambuko! Jon stopa dalje, z lepljivimi čevlji se vlači po mastnem blatu; tu stoje sladkorna skladišča in vsa cesta je sladkorna mezga. Na vogalu sedi grbasta starka z ročnim vozičkom: vojaško pecivo in španski veter. Jon kupi dva štrukeljčka, gosta sta in stare peke, pa jo mahne okoli vogala... Ali naj tako pričaka večera brez prenočišča? Kako je beden spričo svojega neumnega bega! Za njim zavrešči ženski glas. »Poziv k plesu!« zmerjajo njegova usta. Ne, človeška revščina je. Odcvetel obraz in dvoje vnetih, žarečih oči; v ruto je zavila dojenčka. »Mi ne morete ničesar dati, prosim?« (se nadaljuje) DRISKE NOVICE Jurjevanje slovenskih goriških skavtov Pred dvema letoma se je osnovala prva skupina slovenskih skavtov v Gorici. Prvo leto so taborili skupaj s tržaškimi skavti v Zajzeri in se pri tem pobliže seznanili s skavtskim življenjem in delom. Naslednje leto so ti prvi fantje napravili skavtske obljube na skupnem jurjevanju s Tržačani, ki je lani bilo na kraški gmajni ob Fernetičih. Med tem časom se je njih število pomnožilo in so lansko poletje i-meli že lastno taborjenje v Tinjem logu pri Zabnicah. Zato so letos želeli imeti tudi lastno jurjevanje. V ta namen so si izbrailj zelo idiličen kotiček ob Doberdobskem jezeru. Tam so že v soboto zvečer postavili svoje šotore skavti-izvidniki in tako dva dni preživeli v prosti naravi na kratkem taborjenju. Njih glavni namen je pa bil pripraviti vse .potrebno za obljube, ki so bile v ponedeljek dopoldne. Ta dan so se že od devete ure dailje zfoiraii fantiči, ki so se med letom vestno pripravljali na ta naj slovesnejši trenutek za vsakega skavta. Vreme je grozilo, da se bo skisalo, in iz oblakov je v nekem trenutku že začelo rositi, tako da je bila v nevarnosti maša na prostem. Toda skavt si tudi v težavah zna pomagati. Zato so nad oltarjem raztegnili streho iz platna in maša se je lahko v redu začela. Poleg starejših in novih skavtov se je na jasi okrog oltarja zbralo tudi večje število doberdobskih vaščanov, zlasti deč- V NEDELJO 8. MAJA BODO OB 17,30 V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI NASTOPILI TRŽAŠKI SKAVTI IN SKAVTINJE S PESTRIM SPOREDOM. VABLJENI! kov, ki jih je najbolj zanimal lepi obred skavtske obljube. Maševal je g. Jože Peterlin, letošnji prefekt v Alojzijeivišču. Vsi fantje v svojih simpatičnih skavtskih oblekah so se postrojili okrog oltarja in med mašo skupno molili in peli. Človeka je kar zagrabilo za srce, ko je gledal to mladino okrog oltarja sredi lepe pomladanske narave ob petju ptičkov in kukanju kukavice. Po maši je sledila blagoslovitev nove zastave goriške skavtske čete, ki so jo okusno naštikale čč. šolske sestre iz Gorice. Zatem je g. Peterlin nagovoril zbrane fante in jih spomnil na ideale skav-tizma, ki bodo odslej tudi njih ideali. Po nagovoru je bila obljuba. Osem novih skavtov je na novo zastavo priseglo; »Pri svoji časti obljubljam, da bom z baijo pomočjo kolikor mogoče natančno izvrševal svoje dolžnosti do Boga in domovine, da bom vedno pomagal svojemu bližnjemu in da bom spolnjeval skavtske zakone.« Med novimi skavti je biila večina iz Štandraža, kjer so letos ustanovili lasten skavtski vod. Po končanih obljubah so bile skavtske igre do kosila, ki so ga pripravili fantje sami, saj imajo nekateri izmed njih poseben kuharski tečaj. Igre so se nadaljevale tud; po kosilu, dokler ni prišel čas, da se tabor razdere in se skavti vrnejo vsak k svojemu delu. »Bodi pripravljen!« je geslo skavtov. Pripravljen na lepe in težke trenutke v življenju, da jih bodo znali sprejemati z vztrajnostjo in vedrostjo, ki jo fante uči skavtska organizacija. (r + r) Nadškof iz Dakarja v Gorici Ko se je goriški nadškof msgr. Pan-grazio vrnil koncem preteklega tedna iz Rima, je pripeljal s seboj msgr. Hijacinta Thiandouma, nadškofa iz Dakarja v Zahodni Afriki, ki je ostal v Gorici dva dni. Dakarski nadškof je v nedeljo daroval sv. mašo v cerkvi sv. Ignacija, nato pa je imel predavanje v Strassoldovi palači, kjer so se zbrali voditelji italijanske KA. Popoldne je v spremstvu goriškega nadškofa obiskal Oglej, kjer mu je dekan msgr. Cocolin razkazal baziliko in izkopanine in ga seznanil s slavno zgodovino oglejskega patriarhata. Ogledal si je še Gradež, kjer ga je sprejel župnik msgr. Fain. Na povratku je obiskal tudi Redi-puglio in imel nato večerno mašo v goriški stolnici, kjer so ga verniki navdušeno sprejeli. V ponedeljek je msgr. Thiandoum prišel v goriško semenišče, kjer je opravil sv. mašo in imel nato lep govor za gojence semenišča. Ob enajsti uri je govoril redovnicam, ki so iz vse nadškofije prihitele v sestrsko kapelo Notre-Dame. Popoldne si je ogledal glavne zanimivosti našega mesta, grad, Oslavje in nato v spremstvu nadškofa Pangrazia obiskal še v Trstu baziliko sv. Justa. V torek zjutraj je dakarski nadškof skupaj z msgr. Pangraziem odpotoval v Rim. Pred odhodom je izrazil svoje zadovoljstvo, da je lahko obiskal Gorico in bil povsod tako toplo sprejet. NAPRODAJ je nekaj panjev s čebelami. Naslov v upravi lista. S TRŽAŠKEGA Pismo sindikata slovenske šole prosvetnemu ministru Sindikat slovenske šole v Trstu je smatral za primemo, da pošlje prosvetnemu ministru Luigi-ju Gui-ju posebno pismo, v katerem ga je opozoril na nekatera pereča vprašanja slovenskega šolstva. O pismu je bil obveščen tudi šolski skrbnik Mario Tavella v Trstu. Sindikat meni ,da bi bilo treba razpisati usposobljenostne izpite za učno osebje na slovenskih šolah. Usposobljenostni izpit za vse tisto učno osebje, ki uči v šolah s slovenskim učnim jezikam vsaj že tri leta, bi se moral združiti s posebnim natečajem v en sam kolokvijski izpit. Učnemu osebju, ki je že imelo položaj stalnosti v slovenskih šolah bivše cone B Svobodnega tržaškega ozemlja pod jugoslovansko upravo, naj bi se ta stalnost priznala tudi za šole s slovenskim jezikom v Trstu, kakor se je to priznalo učnemu osebju v šolah z italijanskim jezikom. Pravično bi tudi bilo, da se najde 'blagohotno rešitev za tisto učno osebje, ki že uči več kot 20 let, pa ker nima italijanskega državljanstva, ostaja brez pravic do svojega službenega mesta, čeprav je dalo svoje moči v službi za vzgojo naše mladine. Šolskemu skrbništvu naj bi se imenoval slovenski .pomočnik, prav tako naj bi se imenovalo nadzornika za slovenske osnovne šole. Z zakonom naj bi se potrdila tudi vsa didaktična ravnateljstva, ki delujejo že od leta 1945. Šolsko skrbništvo v Trstu včasih premalo upošteva resnične koristi slovenskega šolstva. Tako je ob začetku tega šolskega leta ukinilo pet razredov, medtem ko se je število učencev znižalo samo za šest; tudi je hotelo ukiniti mesto didaktičnega ravnatelja v Nabrežini in ga zaupati ravnatelju na Opčinah, dasi gre za kraja, ki sta v dveh različnih občinah in za šole, ki so med seboj zelo oddaljene. Problem izdajanja srednješolskih knjig za slovenske šole še vedno ni rešen. V drugi polovici pisma obravnava sindikat nekatere spremembe, do katerih je prišlo na več slovenskih srednjih šolah v Trstu. Nova hiša za duhovne vaje Z mesecem junijem bodo odprli v Trstu novo hišo za duhovne vaje. Napovedanih je že 12 tečajev duhovnih vaj za razne sloje. Začetek prvega tečaja bo 24. junija. L Splošne avdience, ki jo je imel sv. oče Pavel VI. v tednu po veliki noči v baziliki sv. Petra v Rimu, so se, kot smo poročali v zadnji številki našega lista, udeležili ludi dijaki ter profesorji slovenskih višjih srednjih šol v Gorici, ki so se prav tiste dni mudili v Rimu na izletu. Dva izmed goriške skupine, prof. msgr. dr. Franc Močnik in dijak Levin Rosi pa sta bila kot zastopnika vključena v skupino, kjer sta dala sv. očetu roko in spregovorila z njim nekaj besed. VABIMO NA VESELI VEČER V ŠTANDREŽU KI BO V SOBOTO 30. APRILA OB 9. URI ZVEČER V ŽUPNIJSKI PROSVETNI DVORANI. NASTOPILI BODO VESELI PLANŠARJI IZ LJUBLJANE TER PEVCA SILVA VETRIH IN JANEZ JERŠINOVEC. IZVAJALI BODO NOV PROGRAM LJUDSKIH IN MODERNIH PESMI, POPEVK IN NAPEVOV.. MED ODMORI BO ZABAVAL HUMORIST »KOREL«. SKPD Števerjan je gostovalo na Koroškem SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO ŠTEVERJAN vabi vse goriške Slovence na PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA ki se bo pričelo to nedeljo v Števerjanu med »BOROVCI« ob 15. uri Poleg domačih skupin bodo nastopili še simpatični »VESELI ŠTUDENTJE« s Koroške ter MOŠKI GORIŠKI ZBOR. Avtobusi vozijo od 14,30 dalje iz Gorice vsako uro. Vse voznike avtomobilov opozarjamo, da bo v dneh 30. aprila ter 1. in 2. maja vožnja v Števerjan od 13. do 24. ure enosmerna, t. j. v Števerjan čez Oslavje, nazaj v Gorico po Grojni. Ves čas prireditve bo deloval dobro založen buffet s pečenimi petelini in priznanimi števerjanskimi vini. V primeru slabega vremena bo vsa prireditev v Katoliškem domu v Gorici ob 16. uri. Slovenci! Ze dvanajsto leto se zbiramo med »Borovci«, da obnavljamo prijateljske vezi in uživamo naše lepe pesmi. Naj bo tudi letos tako! Tako bo prvomajski praznik res naš praznik, ves slovenski in ves goriški Standrež V Štandrežu je bila javna tehtnica že nekaj mesecev zaprta zaradi okvare. Kmetovalci so jo močno pogrešali, saj se je na njej letno stehtalo okoli 10.000 stotov. Ce b; se jo primemo uredilo, bi se dalo na njej tehtati celo tovornjake. Z zaporo tehtnice so utrpeli precejšnjo škodo sami kmetovalci, pa tudi goriška občinska uprava, ki je bila ob vir dohodkov, katere nudi tehtnica, če normalno deluje. Sedaj pa je prišla vest, da se je občina odločila potrošiti okoli milijon lir in tehtnico zopet usposobiti za redno poslovanje. Preteklo nedeljo se je v Štandrežu mod nogometno tekmo JuventLna-Ramans (rezultat 1:1) prav nerodno ponesrečil 25-letni igralec Juventine Bruno Lavrenčič, doma iz ul. sv. Mihaela 81. Ob trčenju z igralcem nasprotnega moštva si je zlomil desno nogo. Zdraviti se bo moral vsaj 30 dni. Končno je naše delavno društvo moglo uresničiti svoj sen; obiskati naše brate in sestre na Koroškem ter nastopiti pred koroško publiko. V nedeljo, 24. aprila nas je prostoren avtobus že v zgodnjih urah ob čudovitem spomladanskem vremenu popeljal na daljno pot. Čez petdeset nas je bilo. Popoldne sta prišla za nami še domači g. župnik in župan g. Stanislav Klanjšček, v Škocjanu ob Klopirijskem jezeru nas je pa že čakal naš dobri znanec Erik Prunč, ki nas je potem vodil po Koroški. Ob treh popoldne smo prvič nastopili. Bilo je to v Vogrčah, kjer pase duše neumorni predavatelj g. Vinko Zaletel. Program je obsegal nekaj odrskih prizorov, nastop zbora in naših muzikantov ter je lepo uspel. Tudi občinstvo nas je toplo sprejelo. Toda najhujša preizkušnja nas je še čakala: nastop v Zitari vesi z igro »Divji lovec«. Dali smo s pesmijo na ustih Vo-grčam slovo in kmalu prispeli na kraj naše večerne prireditve. Ob sedmih se je začela dvorana polniti in ob javljeni uri je bila že čisto zasedena, kar nas je silno razveselilo. Počutili smo se kot kje na Goriškem, ,posebno še po pozdravu domačega župnika g. Nageleja in predsednika Krščanske kulturne zveze dr. Zablatnika, ki sta nas imenovala južne brate. V imenu našega društva se je za topli sprejem, zahvalila tajnica gdč. Anka Komjanc, ki je izrekla zahvalo tudi gostilničarju g. Ruratu, kateri nam je z veseljem dal na razpolago lepo dvorano za ves nastop. Ne bomo pretiravali, če trdimo, da so .to pot naši igralci »Divjega lovca« najbolj doživeto podali. Posebno Zavrtnik, kovač, Tonček dn drugi. Med odmorom je godel glasbeni ansambel, na koncu pa je nastopil še mešani zbor. V veliko zadoščenje nam je bilo, da smo med občinstvom videli toliko mladine in duhovnikov, zlasti pa smo se počutili počaščene, da je bil navzoč tudi predsednik Narodnega odbora koroških Slovencev ter inšpektor slovenskih šol na Koroškem dr. Valentin Inzko s soprogo. Ko smo si segali v roke za slovo, smo obljubili, da se še vrnemo. In smo prepričani, da bomo obljubo tudi držali. Slikarska razstava v Gorici V kavami Teatro Verdi na korzu v Gorici razstavlja slovenski slikar Anton Mihelič svoja dela. Razstava bo ostala odprta do 5. maja. Umetnik prikazuje svoja najnovejša dela. Med njimi je nekaj oljnatih stvaritev iz Pariza, kjer se je slikar lani mudil, dalje nekaj posnetkov iz Benetk, več tržaških motivov, pokrajinska slika iz goriških Brd ter nekaj portretov. G. Miheliču čestitamo k novim umetniškim podvigom in mu želimo obilo uspehov. V maju tri operne predstave v Gorici Ministrstvo za turizem je sporočilo goričkemu županstvu, da bo tudi letos s primernim državnim prispevkom omogočilo v Gorici tri operne predstave. Na sporedu bodo Verdijeva opera »Nabuoco«, Donizettijeva »Lucia di Lammermoor« in Puccinijeva »Tosca«. Predstave bodo 1 dneh 7., 8. in 9. maja v veliki dvoran) »Unione ginnastica«. Tam bodo pri blagajni vstopnice na razpolago že od $ aprila. Nova metoda za izdelavo pridig V kanadski škofiji Ouebec so z uspe hom izvedli novo metodo za izdelavo pn diig. Skupina 25 redamptoristov in kaptf dnov je, razdeljena v različne komisij6 izdelala vrsto pridig, o katerih so na® razpravljali vsi člani skupine. Po nadalf nji proučitvi so poslali besedila župnij omenjene škofije ikot osnovo za nedelj pridige. V bodoče se bodo pri izdelavi t* besedil posvetovali tudi z laiki. OBVESTILA V Gorici bodo letos šmarnice za venske vernike: 1. v stolnici ob 6,15 s s" mašo; 2. pri Sv. Ivanu ob 20. uri združen* s sv. mašo; 3. v Zavodu sv. Družine, don Bosco 66, ob 20. uri. Ob 19,45 s' rožni venep. Na dan praznika sv. Jožefa-Delavca ^ v Gorici v cerkvi sv. Ignacija ob 9. un sv. maša za delovno ljudstvo slovenske# porekla. Vabljeni delodajalci, umski ročni delavci! Na dan Vnebohoda, 19. maja, bo pri: v Gorico škof Slovenskega Primorja Janez Janko in imel popoldne koncil; predavanje v dvorani Kat. doma. Kmečko društvo iz štandreža naznani* vsem dvolastnikom, ki imajo gozd v W goslaviji in imajo namen v tem letu sf kati drva: 1. naj si pripravijo posesti11 list vsaj do 15. maja; 2. prošnjo za sf kanje gozda bo naredilo Kmečko društ^ v nedeljo, 22. maja na svojem se Kdor ne vloži prošnje pred 31. maje1”1 ne bo imel v tem letu pravice do sekani* gozda. Zanimiva knjiga. V Clevelandu v je izšla v hrvaškem jeziku pisana knji?1 katere avtor je Ilija Jukič, bivši šef P0** hrvaškega voditelja dr. Vladka Mačk« ! naslovom: »Pogledi na prošlost, sad^ njost i budučnost hrvatskog narod9* Knjiga ima 268 strani večjega formata ® stane 3.000 lir. Senzacionalna so pišč®*1 odkritja o Titovi ponudbi nemški voj^ v marcu 1. 1943 ter njegove informaci, o sporih v jugoslovanski komunisti#* stranki, ki da so šli tako daleč, da ** Tita komaj rešili, da ga ni Rankovice' skupina odstranila z vodstva države. & javljene so tudi fotokopije nekaterih ^ tov o Titovih pogajanjih z nacistični11 zasedbenimi oblastmi. — Kdor se 1 knjigo zanima, jo lahko naroči na up**1 našega lista, ki mu jo bo nato posre1^ vala direktno od avtorja, ki ima nasl^ J. Jukič, 1081 Addison Rd., Cleveland Ohio, USA. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpci trgovski L 39, osmrtnic« L. 58, več " davek aa registrskem uradu. Odgovormi urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici Vojaki bodo romali v Lurd Vojaki desetih držav bodo od 8. do 15. junija poromali v Lurd. Računajo, da bo prišlo v Lurd 45.000 vojakov. To deveto vojaško romanje bo vodil pariški kardinal Feltin. Belgijski vojaki bodo prišli s kardinailom Suenensom. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili blizu in z nami sočustvovali težki izgubi našega očeta ANTONA MUČIČA Zlasti se zahvaljujemo čč. gg. dekanu Žoržu in Butkoviču za pogrebne obred'-’ darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so nepozabnega očeta v tako velik®11' številu spremili na štandreško pokopališče. Hči Zdenka, sinova Guerrino In Milan z in sinčkom Maurom ter ostalo sorodst'*’ Standrež, 26. aprila 1966