4-2006
49
Vodne {porte nam približa film Z vodnim 
tokom režiserja Giana Enrica Bianchija. Pred-
stavi nam ve~kratno olimpijsko prvakinjo v 
kanuju Josefe Idem, ki se je preselila pod ita-
lijanske gore, ter njeno življenje, v katerem se 
prepletajo {port, družina, družabno življenje in 
{e kaj. {e trije povsem alpinisti~ni filmi so nas 
popeljali v visoke gore. Poljski režiser Dariusz 
Zaluski je predstavil italijanskega alpinista 
Simona Mora in njegovo povezanost s h~erko, 
ki ga ~aka dale~ stran od gora. Film Ciao 
Martina sicer govori tudi o zimskem vzponu na 
osemtiso~ak {i{a Pangma, vendar je v ospredju 
odnos med o~etom in petletno h~erko. Sim-
fonija Jannu režiserja Aleksandra Odincova 
prikazuje rusko odpravo, ki je prva preplezala 
3000 m visoko severno steno sedemtiso~aka 
Jannuja in je bila za to dejanje nagrajena z 
zlatim cepinom. Pa tudi Slovenci smo imeli na 
festivalu svojega predstavnika. Tine Maren~e 
nam v zgodbi Kaj nam je tega treba predstavi 
svojega brata Anžeta, ki je s prijatelji na svoji prvi 
odpravi v tuja gorstva preplezal novo smer ~ez 
dotlej nepreplezano južno steno Pika Gorkega 
(6050 m) v Tien {anu. Anže nam v filmu sku{a 
odgovoriti na tolikokrat zastavljeno vpra{anje, 
zakaj pleza in kaj mu pomeni alpinizem. A 
odgovorov na to vpra{anje je skoraj toliko kot 
alpinistov. Pomembne so predvsem zgodbe, ki 
jih alpinisti in drugi pustolovci prina{ajo s svojih 
podvigov. Nekaj teh zgodb smo imeli priložnost 
spoznati na festivalu v Cankarjevem domu in 
upamo, da jih bomo naslednje leto tudi. 
In {e nagrada: posebno priznanje je stro-
kovna žirija v sestavi Pavle Kozjek, Tomo 
Virk in Andrej Mlakar podelila filmu Marco, 
zvezdni utrinek, nagrado za najbolj{o režijo 
pa je dobil režiser Douglas MacDonald za film 
Touching the Void. Zagotovo zasluženo, saj gre 
za v vseh pogledih resni~no izjemen film. m
Macesen
Macesni pod grebenom zelenijo,
kot so nekdàj, ko si prišel spomladi
in srkal vonj, poslušal melodijo
njih krošenj. Tákrat v tvoji duši mladi
prostora ni bilo za misli ~rne.
Jeseni so se veje pozlatile,
na zimo so jih zvezdice srebrne
posule, v pravlji~no skrivnost zavile.
Na vro~č poletni dan pa razdivjala
se je nevihta v gori in podrla
macesen, tebi dušo je razklala.
Leži tam v soncu, dèžju kot okostje,
a tvoja duša z njim še ni umrla –
živiš, le veš, da z njim odšla mladost je.
   
Jesenska
Macesni – vitki, skuštrani in zlati –
jeseni zvabijo me na planino;
ne gre druga~e – moram obiskati
jih znova in kar no~em ve~č v dolino.
Plodovi rde~i šipkovi krasijo
nad stanom gozdni rob in mi skomine
po ne~em sladkem, davnem spet budijo,
da tiho izgubim se med spomine.
Pa se zavem: na pomlad spet zeleni
kot prapori macesni razigrajo
se v vetru toplem; šipki pomlajeni,
ki vej plodovi ve~čjim ne težijo,
se s cveti rožnatimi spet bahajo.
Pri meni pa pomladi kar bežijo.
Mojca Luštrek
PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4449