UREDNIŠTVO IN UPRAVA TABOR — LJUBLJANA Tel. št. 33-85 — ček. rač. uprave 16.416 Leto II. IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Štev. 31 MESEČNA NAROČNINA 12 DIN IZHAJA VSAK PONEDELJEK FfaUuliumiM so prinesli spomenice tfudsiva jugoslovanski delegaciji, ki je odpotovala na mirovno konferenco v Pariz Podpredsednik vlade FLIS J tov.- E. Kardelj, vodnik jugoslovansko delegacije Po vsej Julijski krajini v coni B ln A je dne 24. julija tekla Kardeljeva štafeta, ki je nosila resolucije vseh okrajev jugoslovanski delegaciji s tov. Kardeljem na čelu v Ljubljano. Točno po razporedu so začele teči vse štafete, ki so imele v Slovenskem Primorju 10 izhodiščnih točk in sicer: Bovec, Brban (Brda), Krmin (Furlanija), Gradiška, Tižič, Tolmin, Cerkno, Koper, Ji. Bistrica in Grgar. Zelo' svečana je bila predaja Goriške štafete na bloku v Ajševcl, kjer je priteklo 30 fizkulturnikov in fizkulturnic v kro- ra Škapin Kristina in njena hči, vsaka po 300 m, skorja Ivan, star 52 let iz černotič, ki je pretekel 500 m v času 3 minut in Turčinovič Jože iz Kozine, star 61 let. Povsod so bili tekači navdušeno sprejeti, posebno pa so bili pozdravljeni starejši ljudje, ki so tekli v štafeti, izražujoč s tem svoja čustva, ki jih ima primorsko ljudstvo do tov. Kardelja in zaupanje v jugoslovansko delegacijo, ki ja delegacija ljudstva Jugoslavije in Julijske krajine. Skupna dolžina prog v štafeti je bila 459 m, teklo pa je okoli 1300 tekačev in še veliko večje število spremljajočih. Štafete v Ljubljani V četrtek popoldne so se okrog 15. ure, to je točno ob napovedanem času, pr bliževale štafete iz vseh krajev Slovenije Ljubljani. Prva je prispela štafeta iz celjskega okrožja, ki je pritekla po Šmartinski cesti. Sledila je štafeta Iz novoiheškega okrožja, tej pa štafeta: iz Julijske krajine, že nekaj minut pozneje so se pojavili tudi tekači, ki so nest' pozdrave iz mariborskega okrožja in takoj za njimi! štafeta iz Litije. Vse štafete so se združile na Taboru, kjer jo sedež Fizkulturne- zveze Slovenije, nato pa skupaj nadaljevale pot proti kolodvoru, kjer so bile navdušeno pozdravljene od ogromne množice, ki se je poslavljala od delegacije. Tekači so odšli na peron, kjer so Izročili darove in poslanice tov. Kardelju ter mu še ustno sporočili želje, ki j h je izražalo ljudstvo n naročalo med potjo, Ito je štafeta tekla skozi vasi in mesta. ju. Za njimi pa je vozil avtomobil goriške policije »Čerinov«, ki so skušali ovirati miren potek štafete. Ravno tako niso dovolili zavezniki na bloku prestop štafete in smo jo predali preko bločne barikade. Tečno ob 17. uri so prispele 3 štafete v Ajdovščino in sicer iz Gorice, Grgarja, preko Trnovskega gozda in iz Tolmina preko Idrije. V Ajdovščini jih je pričakala množica 5000 ljudi, ki je posebno pozdravljala go-fiško štafeto, katero je vodil 75 letni Sin*onič Karlo iz Ajdovšrčine, ki je tekel tudi že v Titovi štafeti. Iz Tržiča je tekla štafeta, ki so je ves čaš vodili trije fizkulturniki in fizkulturnice, oblečeni v .modro-belo.rdeče kroje. Vse primorsko ljudstvo sodeluje v štafeti V štafeti so sodelovale tudi stare primorske mamice, tako je tekla v okraju Hrpelje iz Divače 55 let sta- S to štafeto so fizkulturnki pokazali, da tudi oni stoje tesno za zahtevami, ki jih izraža vse ljudstvo Jugoslavije za prav čno rešitev meja med iugcslavijo in Italijo. V soboto 3. In nedeljo 4. Fizkulturnl zlet v Slovenjgradcii Spored: Sobota: tekme v plavanju in namiznem tenisu, telovadna akademija. Nedelja: tekme v kolesarjenju, telovadni nastop, štafeta, povorka, nogometna tekma. Fizkulturniki iz Tržiča (MonSaleone) so tekmovali v Ljubljani Glavni sekretar FZS, tov. Vinko Knol pozdravlja fizkulturnike Iz. Tržiča V soboto in nedeljo so obiskali Ljubljano fizkulturniki iz Tržiča (Monfalcone), ki so tekmovali z ljub-jarukimi fizkulturniki v_ lahki atletiki, nogometu in košarki. Ta nastop ni bil samo športnega pomena, ampak je imel še svoj globlji pomen, ker so gostje v dneh. ko se bo odločalo usoda Julij-ke krajine, pokazali pred vsem svetom, da spadajo k Jugoslaviji in da bodo tekmovali v prvi vrsti s fizkulturniki Jugoslavije. Tekmovanje se je začelo v soboto popoldne s tekmami v lahki atletiki. Pred pričetkom so se zbrali gostje iz Tržiča in naši fizkulturniki pri' tribuni na stadionu Partizana, .kjer so bili pozdravni govori in izročena darila. Naši fizkulturniki so daroval; .-vojim gostom lep kip tekača, enako darilo pa je daroval tudi zastopnik Enotnih sindikatov. Na goste je imel nagovor sekretar FZS tov. Vinko Knol, ki je poudaril pomen današnjega tekmovanja. Zastopnik Enotnih sindikatov iz Tržiča, katerim pripadajo v.:i fizkulturniki, ki so tekmovali v Ljubljani, se je zahvalil za pozdrave in za darila inr imel govor, v katerem je poudaril, da se bo ljudstvo Tržiča še naprej borilo za priključitev tega mesta k Jugoslaviji, nakar je predal našim fizkulturni-kom darila, od katerih je vzbujala posebno pozorno t lepo* izdelana zastava, katere konica je predstavljala tržaški grb. Tekmam je prisostvoval poleg zastopnikov Enotnih sindikatov tudi predsednik FZS minister tov. Zoran Polič. Nato so se začela tekmovanja v lahki atletiki na stadionu Partizana in v nogometu na igrišču Svobode. Ze v prvi točki lahkoatletskega sporeda je bilo očilo, da so gostje iz Tržiča zelo dobri lahkoatleti, ker so bili v vseh disciplinah na prvih mestih. Posebno dobre imajo tekače na kratke proge in skakalec, ki -o bili skoraj vsi bojši od naših. Posebno so se izkazali od gostov Valon, Olivieri, Ausanio. Ferluga in Trža« čan Duranto, ki je bil na enotedenskem lahkoatletskem tečaju v Ljubljani. Prvenstvo ljubljanskega okrožja v lahki atletiki To tekmovanje s tržiškimt lahko-« atleti je veljalo za tekmovalce ljubljanskega fizkulturnega okrožja obe« nem kot prvenstveno tekmovanje. Ugotoviti moramo žal, da je bila udeležba zelo majhna in da iz nerazumljivih vzrokov veliko tekmovalcev, ki so se sicer prijavili, ni nastopilo. Primerno slabi so zaradi tega tudi upehi, ki razen nekaterih, nis6 pravo zrcalo sposobnosti naših lah-lcoatletov. Tudi ženke so nastopile v zelo majhnem številu, le da so bil' uspehi precej boljši od moških. Najboljša je bila Marinčkova v metu krogle, ki je dosegla najboljši rezultat v Jugoslaviji. Rezultat Rupnikovo v metu diska pa je najboljši letos v Sloveniji. Organizacja tekem, ni bila na višini. Uspehi tekmovanj so bili naslednj: Moški 400 m: 1. Novak (Svoboda) 53,8, 2. Olvierl (Tržič) 55,8, 3. Dolenc (E.) 57,3; palica: 1. Pri-bošek F. (U.) 3,20; kopje: Trček (S.) 42,55. 2. Erman (št. Vid) 42,14, 3. Novak (št. Vid) 38,66; 1500 m: Srakar F. (K.) 4:21,4; 2. Srakar I. .(S.) 4:23,6, 3. Glonar (S.) 4:25,0, 4. Pitona (Tržič) 4:34,8; 100 m: 1. Ausanio (Tržič) li,4, 2. Podlogar (E.) 11.5, 3. Durante (Trst) 11,7, 4. Šturm (,U.) 11,8; 400 m (ovire): 1. Ferluga (Tržič) 59,6, 2. Skušek (S) 59,7, 3. Jereb (S.) 1:02,2; daljina: 1. Valon (Tržič) 6,52, 2. Podlogar 6,02, 3. Olivieri O. (Tržič) 5,87: balkanska štafeta: 1. Ljubljana (Novak, Skušek, Jereb, Obršek) 3:33,6. 2. Tržič 3:33,8 min. ženske; 100 m: 1. štrukelj (št. Vid) 14,4, 2. Orehek (S.) 14,5, (Nadaljevanje na 4. str.) TEKMOVANJE ZA FIZKULTURNI ZNAK VIV. skupini moramo dokazati moč V četrti skupini tekmovanja za fizkulturni znak so postavljene naloge, ki zahtevajo od tekmovalca moči. Tekmovalec lahko izbira v suvanju krogle, lučanju bombe, metu diska, metu žoge s petljo, metu kopja in suvanju kamna z rame. Za vse te točko veljajo pravila, ki jih je določil FISAJ za lahko atletiko. Pri metu kamna z rame velja pravilo, da je met veljaven tudi če prestopi tekmovalec črto, toda šele po izvrženem metu. Za suvanje. krogle so predpisane ta posamezne vrste znakov te-le norme: za znak mladincev (krogla težka 5 kg) 8.5 m, za mladinke (krogla 2,5 kg) 7,5 m. Za ostale znake je krogla težka za moške 7,25 kg, za ženske pa 4 kg. Zahtevane daljine pa so te-le: za bronasti znak za moške 7 m (oddelek B), 7,70 m (C), 6,40 m (D), za ženske pa 6 m (B) 5,75 (C) in 5,50 (D). Za srebrni znak so prepisane norme: za moške 8 m (B) 7,60 m (C), in 7,20 m (D), za ženske pa 6,50 m, 6,25 m in 6 m. Zlati znak. Za moške 9 m (B), 8,50 m (C), 8 m (D) ter za ženske 7 m (B), 6,70 m (C), 6,40 m (D). Krogla se meče iz kroga s premerom 213 cm. V metu diska so predpisane te-ie norme: teža diska za mladince 1,50 kilograma, za mladinke in članice 1 kg ter za člane 2 kg. Predpisana norma za mladince je 20 m, za mla- dinke 14 m. Za nronasti znak 22 m (B) , 20,50 m (C) in 19 m (D) ter za ženske 1 6m, 15 m in 14 m. Za srebrni znak 24 m (B), 22,50 m (C), in 21 m (D) za ženske pa 18, 17 in 16 m. Za zlati znak 27 m (B), 25 m (C) 23 m (D) in za ženske 20 m, 19 m in 18 m. Predpisana teža za met kopja je 600 gr za mladince, mladinke in čla. niče, za člane pa 800 gr. Predpisane norme so: za mladince 25 m, za mladinke 13 m. Za bronasti znak 25 m (B) 23,50 m (C) in 22 m (D) in za ženske 15 m, 14 m in 13 m. Za srebrni znak 30 m (B) 28 m (C)- in 27 m (D) za ženske pa 17 m,‘ 16 m in 15 m. Zlati znak 35 m (B), 33 .m (C) in 31 m (D), za ženske pa 19 m, 17.50 m in 16 m. Bomba za lučanje je težka za mladinski znak 500 gr, za ostale znake 600 gr. Predpisane norme so za mladince 25 m, za mladinke 16 m, za bronasti znak za moške 30 m (B), 28 m (C) in 26 m (D) ter za ženske 18 m, 16,50 m in 15 m, za srebrni znak pri moških v vseh oddelkih 4 m več, pri ženskah 3 m več in za zlati znak pri moških 8 m več, pri ženskah pa 6 m več. Za suvanje kamna z rame mora biti kamen težek 5 kg in ga morajo mladinci vreči 9 m. Za bronasti znak je treba vreči 7 kg težek, kamen 9 m (B), 8,50 m (C), 8 m (D), za srebrni znak enako težek kamen vsi oddelki 1 m več, dočim za zlati znak in za ženske ni določb. S fizkulturnega tečaja ta učiteljstvo Naše vasi in naši delavski predeli z vso pozornostjo zasledujejo novo fizkulturno gibanje, a udejstvovati se še ne morejo množično. Zakaj ne ? Zato, ker nimajo še dovolj vaditeljev in organizatorjev za tako množično udejstvovanje v fizkulturi. Zato so priskočile na pomoč vse naše množične organizacije, ki prirejajo tečaje za povečanje vaditeljskega kadra. Fizkulturna zveza, okrožja, društva, LMS, krajevni odbori, ministrstvo prosvete preko svojih okrožij, vsi pomagajo pri tem delu. Ministrstvo prosvete se je odločilo prirediti v poletnih mesecih v vsakem okrožju po 3 fizkulturne tečaje za osnovnošolsko učiteljstvo. Delo že teče in uspeh, upajmo, rie bo izostal. Saj tudi ne sme! Naše ljudsko učiteljstvo je zaposleno po naših krajih, kjer naš človek dela in živi in ravno ono je poklicano vzpostaviti in razširiti fizkulturno delo po vaseh in med tovarniško mladino. Tečaj v Tržiču že kuje nov kader učiteljev-vaditeljev fizkulture. Tovariši in tovarišice, čeprav izmučeni od dela v šoli, so prihiteli na delo in s partizanskim poletom pridno spremljajo podano snov. . že v prvih urah so spoznali, da je fizkultura za našo mladino važno vzgojno sredstvo. Saj vsi vemo, da v stari Jugoslaviji ni bilo možno razširiti ta predmet človekovega oblikovanja na široko. Osvobojenje nam je dalo poleta tudi v tej smeri. V zgodnjih jatranjih urah, ob obronkih naših planin in ob vrvenju strojev tržiških tovarn, vadimo marljivo in požrtvovalno. Delavec ob stroju, kmet pri košnji, mi pa na telovadišču in v predavalnici kujemo kadre za povzdigo našega gospodarskega in kulturnega življenja. S Titom v borbi in obnovi, je naše geslo! Tečajniki se zavedajo, da bodo povzdignili tudi na ta način našo proizvodnjo, če bodo vzgojili krepke, zdrave in jeklene fizkulturnike. Tudi vsestranost — načelo naše nove fizkulture je zapopadeno pri našem delu v tečaju. Tekamo, skačemo, mečemo, plavamo, hodimo na izlete, obvladujemo orodje, tičimo se poveljevati, igramo različne igre, rešujemo probleme vasi in delavstva z ozirom na fizkulturo ter končno ne pozabljamo zasledovati in poglabljati politično delo. Skupno delo, skupno življenje v internatu ter misel in vejja- oživotarje-nje dela nas povezuje v našem kolektivu. Istočasno in z istim programom se razvija tudi drugi tak tečaj v Ljubljani, v avgusta ga bomo priredili še v Logatcu. Higijena v fizUutiuvi že v starem veku so prav dobro poznali nevarnosti, ki prete organizmu, ako se ga zanemarja. Gojili so fizkulturo zato, ker so že tedaj popolnoma pravilno spoznali, da prepreči negovanje telesa gotove bolezni in da je milogo pravilneje bolezni preprečiti, nego jih zdraviti. Atleti v starem veku so imeli svoja tekmovalna igrišča poleg kopališč, kopel pred in po tekmovanju je bila vsakemu atletu umevna zadeva. Da spoznamo vso vrednost vode je potrebno, da se seznanimo z nekaterimi funkcijami onega dela telesa, ki vrši posredovalno službo med organizmom in našo neposredno okolico, to je koža. Delovanje kože je deloma primitivnega, deloma zopet bolj kompliciranega značaja. Po svojih lastnostih spada človek v razred sesalcev in ima pri zdravem organizmu z malimi variaciami sltoro vedno isto toploto. S tem je že povedano, da se organizem ne bo počutil dobro ako se dvigne v njem toplota nad povprečje oziroma ako pade pod povprečje. Svojo toploto proizvaja telo potom oksidacije (sežiganja) zaužite hrane. Nihče ne je neprenehoma, pač pa v presledkih in vendar poseduje naš organizem skoraj vedno isto temperaturo. Brezhibno varovanje tega pojava oskrbuje naše telo na ta način, da ne pretvori hipoma vse zaužite hrane v energijo in gorkoto, temveč se viši ta proces večinoma zelo racionalno v smislu naravnih potreb organizma. Vsekakor je dana možnost, da se bi vršilo proizvajanje gor-kote v taki meri, da bi obstojala za naše telo nevarnost pregretja. To bi nastopilo lahko pod pogojem, ako dovajamo organizmu hrano v preobilni meri, ali če bi se hranili s takimi snovmi, ki jih telo, ne oziraje se na potrebo —- takoj pretvori v energijo in gorkoto, to je alkohol. K sreči ima naše telo izredno fin ustroj. Preobilno proizvedeno gorkoto odda namreč organizem potom svoje površine, t. j. kože, svoji okolici. V to svrho se razširijo kožne žile, v katerih teče potem več krvi in koža odda potom prevoda oz. izžarevanja preobilno gorkoto. Pomen potenja Imamo pa še drugo naravno sredstvo za hlajenje organizma, in sicer potenje. Pot je deloma viden, delo- Prvenstvo Slovenije v mnogobojih Samo nekaj dni nas še loči od prvenstva Slovenije v mnogobojih, ki bo izvedeno v soboto in nedeljo 3. in 4. t. m. v Celju. V katerih panogah se tekmuje v mnogobojih smo pisali že v naši zadnji številki. Danes pa si bomo ogledali način ocenjevanja uspehov. Za deseteroboj, v katerem bodo tekmovali člani, veljajo za ocenjevanja tako imenovane »finske tabele«, ki določajo za vsak rezultat, z ozirom na njegovo kakovost, določeno število točk. Kdor nabere največ točk v vseh panogah, je zmagovalec. Ker so te tabele že precej znane, ne bomo navajali podrobnosti. Pogledali bomo rajši, kako je z ocenjevanjem pri tekmovanju žensk. Ker ženske z ozirom na svoj fizični razvoj niso enako sposobne kot moški, so zanje določene za ocenjevanje uspehov posebne tabele. V mednarodni veljavi so za ženske tabele, ki ocenjujejo uspehe z osnovno vrednostjo do 100 točk, dočim temeljijo finske tabele« na ocenjevanju do 1000 točk. V7 teku na 100 m je n. pr. s 100 točkami ocenjen rezultat 12,0 sekund, nato pa navzdol: 12,1 je 97 točk, 12,2 je 93 točk, 12,3 je 90"točk in nadalje za vsako desetinko sekunde 3 točke manj. V7 skoku v daljino je ocenjen s 100 točkami skok 6,00 m, nato pa pada neenakomerno za vsake dva do tri cm za eno točko, tako da je ocenjen skok 5.00 m z 52 točkami, skok 4,50 cm s 33 točkami in skok 4,00 m z 18 točkami. V metu krogle je s 100 točkami ocenjen met 13,00 m, nato pa se odbija za vsakih 4—5 cm ena točka, tako da dobimo n. pr. za rezultat 10,61 m, ki je trenutno najboljši v Jugoslaviji, točno 50 točk. V metu kopja je ocenjen s 100 točkami met 44.00 m, nato pa se odbija za vsakih 15—16 cm ena točka, tako da je ocenjen met 30 m s 27 točkami. Ta sistem, čeprav še v veljavi, je vsekakor zastarel in ne odgovorja več današnj m prilikam. V nekaterih deželah so zaradi tega za ženski mnogoboj izračunali tabele z osnovno cenitvijo do 1000 točk, kar je vsekakor bolj ugodno za računanje pa tudi bolj pravično. V znamenju FZ raste močni jugoslovanski fizkulturni pokret! Priprave na tekmovanje za F Z — osnovno delo fizkulturne organizacije! m a izhiapeva za nas nevidno. Za izhlapevanje potrebuje toploto. To vzame v vročih dneh organizmu samemu in pa zraku. Telo in zrak se pri tem procesu nekoliko ohladita in ta pojav občutimo prijetno. Za regulacijo svoje stalno skoraj enake toplote si pomaga organizem z razširjenjem kožnih žil, direktnim oddajanjem toplote potom izžarevanja in prevoda ter produkcijo potu, ki izhiapeva vidno oziroma nevidno. Tudi hladen zrak. ki ga vdihavamo, je pri izdihovanju nekoliko ogret. Tri brošure V založbi Fizkulturne zveze Slovenije so izšle poleg strokovne knji. žice »Redovne vaje« že tri brošure z ideološko in organizacijsko vsebino; :: Nova pot f zkulture«, »Iz izkušenj preteklosti — bodoča pot fizkulture« ter »Pravila in pravilniki FZS«. časovno prva je izšla »Nova pot fizkulture«. Načelna stališča, ki so se izkristalizirala v začetku našega novega boljšega dela, naše nove boljše organizacije v prvih mesecih svobode, so v celoti očrtana v tej bro. Suri. V člankih tovariša Poliča, Ra-te Dugonjiča in drugih je jasno nakazano, kakšen bodi namen fizkulturne organizacije v novi Jugoslaviji, kaj smatramo, da je ostalo od starega v fizkulturi dobro in kaj slabo, nakazani so odnosi fizkulturne organizacije do ostalih splošnih politčnih nalog, do množičnih organizacij itd. Ker je nova fizkultura nastajala tudi iz starih, nekdaj neenotnih delov, je nujno, da so morale nastati v teku dela diskusije, ki so privedle do sedanjega pozitivnega, končnega načelnega stališča v zgoraj nakazanih načelnih vprašanjih. Tud: izkušnje mladega fizkulturnega gibanja so v celoti potrdile življenjsko upravičenost teh načel. Zato predstavljajo ta načela ideološko rešitev, ki sedaj odstranjuje vsak povod za razna nezdrava, no. va :: načelna« prerekanja v fizkulturni organizaciji, ki bi samo rušila, učinkovito praktično delo na terenu. Vsebina brošure je tudi zanesljiv kažipot za razna predavanja, govore in za propagando o fizkulturi sploh. Prvi del' druge brošure »Iz izkušenj preteklosti — bodoča pot fizkulture« (govor tov. Zorana Poliča in referat Vinka Knola) ima isti ideološki značaj in pomen kot prva brošura. — Drugi del brošure: sklepi o strokovnem, gospodarskem, propagandnem in drugem delu, ki jih je sprejela skupščina FSZ, pa predstavljajo trdno opredeljena, določena navodila za vse delo fizkulturnega gibanja. Tudi »Pravila in pravilniki Fizkulturne zveze Slovenije« predstavljajo zbirko popolnoipa jasnih navodil, kar s e- tiče organizacije celotne Fizkulturne zveze Slovenije. V isti brošuri so zajeta tudi ostala organizacijska vprašanja s pravilniki: o vpisu in registraciji, o kaznovanju in organizaciji ZRELN-a. Važnost obeh zadnjih drobnih brošur je gotovo v tem, da prav v podrobnosti začrtujeta pot fizkulturnega gibanja v celoti in da sta s tem v največjo pomoč vsem, ki sl na terenu prizadevajo razviti fizkulturo kot ljudsko stvar. Obe brošuri sta zrasli na osnovi sklepov pravil itd. celotnega jugoslovanskega fizkulturnega gibanja. Obenem pa jasno opredeljujeta odločilni korak slovenske fizkulture od starega k novemu ter odločilno postavljata pred vsakogar vprašanje: ali po stari ali po novi poti. Tehnika skakanja v višino Skok v višino je lahkoatletski panoga, ki zahteva od skakalca popolno obvladanje tehnike, če hoče, da bo dosege! dober uspeh. Znano je pravilo, da nihče ne more postati dober skakalec samo z urjenjem, ampak da mora biti kot pravimo >rojen skakalec«. Vsekakor tudi drži. da imajo ljudje visoke postave dosfiže čim večjo višino, tudi z zamahom noge, ki se ne odriva in ki v precejšnji meri pomaga dvigniti telo. Delo rok je prav tako važno in je različno z ozirom na slog, ki ga skačemo. Nadalje velja pravilo, da mora biti odrivno mesto čim bliže prečki, tako da se skok izvede s trupom tesno ob njej. Prehod čez prečko zahteva hitro- t ra njo nogo in na njej tudi pristane. Zalet je izveden od strani in sicer, če se skakalec odriva z levo nogo z leve strani, če pa z desno, pa z desne strani. Pri tem slogu zapusti odrivna noga tla šele takrat, ko se noga, ki je zamahnila, že dvigne do višine prečke. Pri odrivu je ramenska os v pravokotnem položaju na prečko. Po od več izgledov za uspeh kol majhni, s tem pa še ni rečeno, da manjši po postavi ni sposobnejši od večjega. Gibi pri skoku v višino šo zelo enostavni, težkost pa obstoji samo v tem, da jih znamo o pravem času izvesti. Zalet in hitrost zaleta ne igrata pri skoku v višino velike vloge. Najvažnejša sta moč in prožnost odriva ter dviganje pri odrivu. Iver se gibanje pri odrivu izvrši v tretulku, ni dvoma, da mora biti skakalec zelo prožen in gibčen, pa ludi primerno močan, da bo odriv res uspešen. Najvažnejši del pri skoku je tisti, ko pride težišče telesa v najvišjo, to je v mrtvo točko, ker je tokrat treba telo sli in preciznosti. Ko je prišel skakalec v položaj, da ima nogo, s katero je zamahnil, že čez prečko, mora posvetiti največ pažnje gibom, ki bodo pomagali spraviti telo do potrebne višine. To mu uspe z močnim trzljajem, zamahom noge in z obratom ali vrtenjem telesa, zvezanim s krožnim refleksnim gibom rok. Vsak gib se mora izvesti, če naj bo uspešen, s čim večjo hitrostjo. Ti gibi so pri vsakem slogu skakanja drugačni. Angleške in ameriške »škarje« Pri nas najbolj udomačen slog skakanja so »škarje«, bodisi angleške, bodisi ameriške. Angleške škarje so rivu se zgornji del trupa nagne n«? zaj in sc začen obračati lembolj, čimbolj so obrača k prečki okrog svoje navpične osi. Roke, ki smo jih v začetku vrgli visoko v zrak, sc spuste do višine ramen, da pomagajo pri vrtenju trupa in obdržanju ravnotežja. Noga, ki je zamahnila, ni več v pravem kolu s trupom, ampak se je spustila in je kot sedaj znatno večji. Odrivna noga pa se je v kolenu skrčila in je potegnjena visoko, skoraj na prša, ter sc porine močno čez prečko. Nato se porine čez prečko še noga, ki je zamahnila, kar sc izvede s pomočjo ramen, rok in bokov, ki izvedejo krožno gibanje. Skakalec gre na ia način čez prečko z bokom, pada navzdol s trebuhom in pristane na nogi, s katero se je odrinil. Ta slog skakanja je zelo težaven in se ga mo-zeio nizko postavljeno prečko, za začetek zadostuje samo 50 cm. spraviti čez prečko, čeprav se težišče morda nahaja niže od nje. V tem ob sloji prav za p ra v bistvo vsakega sloga skakanja v višino, ki poskuša na en ali drug način težišče prenesti čez prečko z raznimi gibi rok in nog ter trupa. Kateri slog skakanja je najboljši, je ležko reči. To je odvisno od posameznika. ki se na en slog navadi in ga potem smatra za najboljšega. Zanimivo bi bilo samo, ugotovili, da so bile višine preko dveh metrov preskočenee največ z amerikanskim, tkzv. \vestrn-rollom. ki je bi! v zadnjih letih pred vojno se izpopolnjen in je s lem slogom tudi dosegel sedanji svetovni rekorder Steers višino 2.11 m. Da se ne potroši preveč moči, je pri skakanju čez večje višine važno, da ne prenese skakalec čez prečko naenkrat vsega telesa, ampak preide čez njo }x>slopoma. Skok je ekonomično izveden samo takrat, kadar je težišče dvignjeno samo toliko, kolikor je potrebno. Skok v višino toliko razdelimo v tri posamezna gibanja, to so: 1. zalet, 2. odriv in dviganje ter 3. prehod čez prečko. Zalet ije dolg 10—15 m, kar popolnoma zadostuje. 7»a!et mora biti sproščen posebno v začetku, povdarjeni pa naj bodo zadnji 3—4 koraki. Hitrost zaleta je odvisna od višine, ki jo skačemo, nikakor pa ne sme bili prehitra, ker ne skačemo v daljino, ampak v višino. Odriv mora bili zelo močan in prožen. Gibanje pa mora bili kljub močnemu odrivu mehke in mora potekati gladko. V trenutku -odriva si mora skakalec pomagati, da najbolj podobne običajnemu, kot ga pri nas nazivamo »športnemu« skoku, pri katerem se zaletimo s strani, odrinemo z zunanjo nogo in pristanemo z drugo nogo. Od tega navadnega skoka se angleške »škarje« v glavnem točijo po strigu, Iti ga napravijo noge, s čimer močno dvignejo ležišče telesa čez prečko. Ameriške škarje pa se od angleških ločijo po tem, da skakalec poleg striga z nogami obrne trup z energičnim giboni navznoter. Skok z zaletom v pravem kotu Poseben način skakanja je ludi ta, da se zaletimo proti prečki naravnost, to je v pravem kotu. Pri odrivu je skakalec obrnjen s prsmi proti prečki, po odrivu pa se obrne trup tako, da je ramenska os pravokotno na prečko. Da prenese težišče čez prečko, mora skakalec s hitrim trzljajem po- Zuačileu trenutek, spozna skok i zaletom kotu katerem se pravem makniti ramena nazaj, trnke navzgor, pri čemer je ramenska os zopet vzporedna s prečko. Trup je pri tem močno v/.bočen. Western — rol! Ta slog sc razlikuje od drugih že po tem, da sc skakalec odrine z no- S Sizkisltiirnega zleta v Beogradu Fizkullurni zlet Jugoslovanske armade in mornarice v Beogradu je aktivna bilanca vztrajnega, vsestranskega in načrtnega fizktilturnega udejstvovanja našili borcev. Najboljših 3500 fizkullurnikov naše vojske je prišlo v prestolnico, da manifestira moč in zdravje naše ljudske armade. Posebni pečat tej veliki fizkullurni svečanosti da okoliščina, da so se na zlelu zbrali borci iz vseh krajev naše države. I'i/.kulturni zlet bo ime] koristen vpliv na nadaljnji razvoj fizkuliiire v naši državi. S to doslej največjo fiz-k ul turno manifestacijo je armada dala novo vzpodbudo za razširjenje fizkul-ture, ne samo v njenih edinicah, ampak tudi v širokih ljudskih množicah. S lem pomaga ustvarjati novo krepko pokolenje, ki bo telesno zdravo, politično zavedno in organizirano. Tekmovanja v vseli fizkulturnih disciplinah so v polnem teku, v nekaterih panogah pa so znani ludi že /zmagovalci, V naslednjem navajamo kratka poročila o poteku tekmovanj: Košarkarji med seboj V torek so se začele tekme v košarki za naslov prvaka Jugoslovanske armade za leto 1940. Na igrišču KN-OJ-a sta se srečali ekipi zagrebškega in ljubljanskega garnizona. Nasprotnika sta bila enakovredna, vendar je končno Zagrebu uspelo premagati Ljubljančane z rezultatom 20:17 (4:10). Nato sta se pomeriti gkipi letalstva in beograjskega garnizon«. Že v prvem polčasu so Beograjčani, ki so bili tehnično mnogo boljši, vodili 24:8. končni rezultat pa se je glasil 07:19 v korist Beograjčanov. Na igrišču Crvcne zvezde je bila tekma med mornarico in novosadskim garnizonom. Novosadčani so bili boljši nasprotnik in so tekmo odločili v svojo korist 31:5 (13:5). V sredo so se tekme v košarki nadaljevale. Srečali so se KNOJ in ljubljanski garnizon, Niš in letalstvo ler Zagreli in Novi Sad. V prvi tekmi, ki je bila najzanimivejša in najlonš/i izmed vseh, je zmagala ekipa K NOJ-a z rezultatom 20:13. Čeprav je razlika v k ošili tako velika. Ljubljančani niti zdaleka niso zaslužili Inko občutnega poraza. Srečanje med Nišem in letalstvom se je po mlačni igri končalo /. zmago Niša v razmerju 40:0. V tretji igri pa so zmagali Zagrebčani nad garnizonom iz Novega Sada 29:11 (19:2). Nogometne tekme Preteklo soboto sto bili odigrani prvi nogometni tekmi za prvenstvo. Zaradi velike vročine igra ni bila naj- boljša. Rezultata lekem sto bila: ljubljanski garnizon:mornarica 3:0, beograjski garnizon : skopski garnizon 4:3. V nadaljevanju nogometnega prvenstva sta-sc srečala novosailki in ljubljanski garni/On. V prvem polčasu je vodila Ljubljana 1:0, v drugem pa je po izredno živahni igri novosadski garnizon izenači! in kmalu nato prišel v vodstvo 2:1, kar je bil tudi končni rezultat, čeprav je Ljubljana imela priliko z enajstmetrovko izenačili. Naslednji dan sta se srečala novosadski in beograjski garn. Zmagali so zasluženo Novosadčani z rezultatom 5:4 (3:1). V sredo sta se srečali enajsterici niškega garnizona in letalstva. Niš je že v prvem polčasu z boljšo in etekt-nejšo igro__postavil končni rezultat 2:0 (2:0). Nato sta se pomerili nogometni moštvi KNOJ-a in sarajavskega garnizona. Zmagali so Sarajevčani z rezultatom 5:3 (3:0). Zmagovalci v šesteroboju Tekmovanja v šesteroboju se je udeležilo listič tekmovalcev. Obsegalo je naslednje discipline: teka na 100 in 1500 m, skok v daljino z zaletom, met krogle, met bombe in plezanje po vrvi. Tekmovalci so bili razdeljeni na deset ekip po sto tekmovalcev. Končni uspeli je bil naslednji: 1. Novi Sad 10.871 točk, 2. Zagreb 10.089, 3. Ljubljana 10.447. 4. KNOJ 10.370, 5. Letalstvo 10275. 0. Niš 10.200, 7. Skoplje 10.074 , 8 Sarajevo 10.020, 9. Morna-iiea 9017 in 10. Beograd 8898 ločit. Posamezniki so imeli naslednje najboljše uspehe: 1. Buleta Stanko (Novi Sad) 180 točk: 2. Slajič Stojan (Novi Sad), skupaj 178 točk; 3. Kalenič Mirko (Beograd), skupaj 178 točk. Od ljubljanskega garnizona sc je med posamezniki plasiral na 10. mostu De-vedžič Avdo s 109 točkami. (Nadaljevanje na 4. strani) Brošure Knjižna zadruga pri GO FZS je pravkar izdala pod naslovom »Iz. izkušenj prelekolstl — bodoča pot flzkulture« zbirko govorov in sklepov s I. redne skupščine FZS. Brošura se naroča pri GO FZS. Cena 15 din. Ista založba ima na zalogi tudi brošuro »Nova pot flzkulture«, zbirko člankov naš h vodilnih fir,-kultiirnili funkcionarjev. Cena 10 dinarjev. Figkisltiim zlet Jugoslovanske armade (Nadaljevanje s 3. str.) V četrtek je bila oficijelna otvoritev prvega fizkulturnega zleta jugoslovanske armade. Na sporedu so bila izločilna tekmovanja v lahki atletiki. Prva lahkoatletska tekmovanja V tekmovanju na 100 in 400 m je sodelovalo večje število tekmovalcev razporejenih v štiri skupine. Prvo plasirana trojica vsake skupine je prišla v polfinale. Tako so na 100 m v prvi skupini zmagali: Relja Željko (mornarica) z 11.8. Novakovič (zagrebški garnizon) z 11.S, in Opačič (letalstvo) z 12.0. V drugi skupini so bili doseženi na 100 m boljši rezultati: Sabolovič (zagrebški garnizon.) 11.4, Boškovič (novosadski garnizon) 11.5 in Kršič (letalstvo) 12. V teku na 400 m so zmagali v prvi skupini: Sabolovič (zagrebški garnizon) 56.9, Staklavc (ljubljanski garnizon) 57.0 in Stanojevič (letalstvo). V drugi skupini: Kolubovič (ljubljanski garnizon) 56.0, Jovič (zagrebški garnizon) je bil drugi, tretji pa Cvejič (novosadski garnizon). Pri teku na 1500 m je zmagal v prvi skupini Zdravko Ceraj (zagrebški garnizon) s 4:20. V drugi skupini je zmagal Bedikovič (zagrebški garnizon) s 4:27.6. V metu krogle je bila konkurenca zelo ostra. Nastopilo je več kot 30 tekmovalcev. Z znatno razliko je zmagal Radoslav Jevtovič (niški garnizon), ki je-vrgel kroglo 13.69 metrov in s tem popravil svoj prejšnji rezultat, ki je bil najboljši v Jugoslaviji, Biugo mesto je zasedel Savo Skoko (sarajevski garnizon), ki je dosegel daljino 13,67 m. Pri skokih v daljavo je zmagal Momčiio Boškovič (novosadski garnizčn) z rezultatom 6.35 m. Drugi je bil Baradj (niški garnizon) s 6.07 m, a tretji Begič (letalstvo) s 6.05 m. Polfinale štafete 4X100 m je dal naslednje rezultate: V prvi skupini je zmagala štafeta KNOJ-a s 46.7 sekund, v drugi štafeta zagrebškega garnizona s časom 48.2, Poleg teh štafete ljubljanskega, novosadskega, dveh so se plasirale v finale še niškega in sarajevskega garnizona. Največ izgledov na uspeh v finalu ima štafeta zagrebškega garnizona. V skoku v daljavo so se za finale kvalificirali naslednji tekmovalci: Boškovič (Novi Sad) 6.35, Miro Baradj (Niš) 6,07, Bogič (letalstvo) 6,05; Ivoševič (Beograd)) 6,03, Timo-tič (Novi Sad) 6,02 in Dušan Obra-dovič (KNOJ) 5,99. Na stadionu CDJA so se v petek dopoldne nadaljevale lahkoaletske tekme borcev JA in mornarice’. Tekme so se pričele s tekom na 400 m v treh skupinah. Najboljši čaš je dosegel Jovič (zagrebški garnizon) s časom 1:02,8. V polfinalu na 200 m sta zmagala v prvi skupini Ožekovič (zagrebški garnizon) v času 24,8, v drugi pa ■Relja (mornarica) v času 27,1. V teku na 10.000 m je sodelovalo preko 35 tekmovalcev, od katerih je samo 11 prišlo na cilj. Po izredno naporni tekmi je zmagal Bačič (niški garnizon) v času 37:16,2. Istočasno so na terenu bile tekme v skoku v daljavo brez zaleta in v skoku v višino z zaletom. V skoku v daljino je zmagal Baradj (niški garnizon) z rezultatom 2,91 m. Prvak JA v skoku z zaletom je postal Momčiio Boškovič (novosadski garnizon), ki je skočil 1,70 m. Izven konkurence sta nastopila tudi fizkulturnika FD Partizana zivkovid in Vukovič, ki sta z lahkoto preskočila 1,85 m. Poskušala sta tudi izboljšati jugoslovanski rekord. Največje število tekmovalcev je nastopilo v disciplini metanja bombe. Med 42 tekmovalci je zmagal Dušan Vujačid (KNOJ), ki je vrgel bombo 71,18 m. Kot poslednja disciplina v petkovem tekmovanju je bil polfinale balkanske štafete (100X200X400X800 m). V prvi skupini je zmagala štafeta zagrebškega garnizona z zelo dobrim časom 3:36,8; druga je bila ljubljanska, tretja pa novosadska štafeta. V drugi skupini je zmagala štafeta sarajevskega garnizona v času 3:44,6. N03cmetne tekme Odigrana je bila samo ena tekma in sicer med garnizoni Beograda in Ljubljane. Zmagal je Beograd z rezultatom 2:0 (1:0). Tekme v košarki Na stadioun KNOJ-a je bila odigrana prvenstvena tekma v košarki med moštvi KNOJ-a in. mornarice, v kateri je zmagalo moštvo KNOJ-a z visokim rezultatom 45:18. Drugi dve tekmi sta bili na stadionu Crvene zvezde. Beograjski garnizon je premagal skopskega z rezultatom 39:28, ljubljanski pa novosadskega z rezultatom 30:25. Tekme v košarki se bližajo koncu. Glavna borba se vodi med moštvi KNOJ-a in niškega garnizona. Najlepša tekma je bila odigrana na stadionu Crvene .zvezde, v kateri je KNOJ z visokim rezultatom 57:27, premagal novosadskega. Niški garnizon je premagal beograjskega z rezultatom 33:16, skopski letalstvo s 44:17, zagrebški pa mornarico s 49:15. Tekatse v oiho|ki Na igrišču KNOJA so bile prvenstvene tekme posameznih -garnizonov v odbojki. Novosadski garnizon je premagal mornarico z.rezultatom 2:1, letalstvo pa ljubljanski garnizon z istim rezultatom. Tekma med letalstvom ih KNOJenr je bila končana z rezultatom 1:2, ljubljanski garnizon pa je premagal novosadskega z rezultatom 2:0 (15:11, 15:10). Na igrišču Crvene zvezde je bila tekma med KNOJ-em' in mornarico, ki se je končala z rezultatom 2:0 za prvega. Niš je premagal sarajevski garnizon z 2:0. Zagreb beograjskega z 2:0, Niš skopskega z 2:0, Beograd sarajevskega z 2:0, Zagreb pa skopskega z 2:0. FijckuItuntlM is Tržiča v LfsiMfani (Nadaljevanje s 1. str.) 3. Merhar (št. Vid) 14:6; disk: 1. Rupnik (U.) 28.25. 2. Pribošek o na igrišču Svobode nogometna tekma im d l-'D Krim in FD Tržič (Monfalcone), Gostje iz Julijske krajine še niso bili v Ljubljani premagani. Vabimo fizkulturnike, da se udeleže tekme v čim večjem številu. Prvenstvo celjskega okrožja v lahki atletiki Celje, 28. julija. Včeraj in danes jc bilo v Celju na stadionu Olimpa v Gaberjih prvenstvo celjskega okrožja v lahki atletiki. Velika vročina je onemogočila, da bi bili doseženi dobri uspehi in so v glavnem zadovoljila v kvalitetnem pogledu samo dekleta, ki so dosegla nekaj letos najboljših uspehov v držav,. Uspelo pa je tekmovanje v ? 'lo na igrišču zbranih nad 100.000 ljudi. Njihova pozornost ni bila toliko namenjena prvemu mednarodnemu nogometnemu srečanju po vojni v Sovjetski zvezi, kolikor dejstvu, da so bli gostje Jugoslovani. Ljubezen, ki jo v Sovjetski zvezi goje do Jugoslavije in njenih državljanov, se očitujc pri vsakem cbisku naš h zastopnikov v bratski Sovjetski zvezi. To ponovno potrjuje poročilo o bivanju naše fizkulturne delegacije v Moskvi. Stadion Dinama se je danes kopal v soncu n morju zastav. Na ogromnem transparentu je bil napis: »Zdravo jugoslovanski fizkulturniki«. Ob 16. po našem času je prišla na igrišče nogometna enajsterica Pa rt za-na. Pričakali so jo novinarji in fotoreporterji. Po prihodu moštva CDKA je Jugoslovane pozdravil predstavnik sovjetsk h fizkultumikov. Za pozdrav se je zahvalil podpolkovnik Knladžič. Godba je zaigrala himno »Hej Slovani« in sovjetsko državno himno, nakar sta si moštvi izmenjali šopke cvetja. Sodniku Dimitrijevu sta sc moštvi javili v naslednjih postavah: P->rt' zan: Šoštarič, Brozovič, Čolič, Čajkovski, Djurdjevič, Atanackovič, Ra -dulovič (Sereš), Mit č, Rupnik, Bobek. Matekalo. CDKA: Nikanorov Tučkov, Prokurov, Vinogradov, Lja-ekovski, Afanasijev, Grinin. Nikolajev. Fedotov, Solovjev, Dj: min. Začetn udarec so imeli domači. Naši so igrali s sohcem v hi bet. Od vsega začetka sta obe moštvi vložili vse svoje znanje, da bi dosegli uspeh Prvi nevarni položaj so bili pred vrati P. Domači izsilijo dva kota. V 10. min. je kot proti CDKA neizkoriščen in prav tako naslednji kot proti P. Vsako moštvo ima v napadu le po 3 igralce, vsi ostali se sltoto-redno drže v svoji polovici, . da bi že takoj v začetku preprečil vsak ne- Uspe! nastop etikih plavalcev gostje streljajo iz velike daljave na gol, ki ima okrogli vratnici fn piečko. Vratar Šoštarič se s svojimi bravurami večkrat odlikuje. V 30. m n. pa mora popustiti. Grinin doda žogo So-lovjevu, ki jo iz bližine ramo Šoštariča pošlje v gol ter s tem postavi tudi končni rezultat tekme 1 : 0 za CDKA. Drugi polčas. Po odmoru je nekoliko nerazpoloženega Raduloviča, na desnem kr lu zamenjal Sereš, Bobek in Rupnik pa sta menjala svoji mesti. Takoj v začetku Šoštarič dvakrat lepo brani, nato naši napadejo -in izs lijo kot, ki pa ostane neizkoriščen. Spet so naši pred vrati CDKA in Matekalo ostro strelja, toda žoga se od vratnic odbije v aut. Part zan je nekaj časa v premoči, vendar pred vrati ne doseže nobenega zrelega položaja. Moštvo CDKA spet nevarno napada, vendar naš vratar čisti. Kmalu zatem je pred vrati P. zelo nevaren položaj. Šoštarič je'stekel iz gola ter ostal brez žoge, ki jo je Brozovič v zadnjem trenutku fz golove črte vrnil v polje. Jugoslovani spet napadajo in Nikanorov le s težavo ubrani oster Bobekov strel. Nekaj strelov je nato poslal na gol Mitič, toda Nika. norova se iz velike razdalje ne more presenet1 ti. 10 min. pred koncem naši iz offside-pozicije spravijo žogo v mrežo, toda sodnik je že prej piskal. V 40. min. je. P. spet pred vrati CDKA, Atanackovič ostro strelja, toda žoga se odb je od prečke. Izenačenje bi bilo popolnoma zasluženo. Tik p; ed koncem pritisnejo domači, izsilijo tri kote, a rezultata ne morejo spremen ti. Tekmo je z veliko avtoriteto in popolnoma nepristransko vodil Dimitrijev. Občinstvo je vsako lepo akcijo na grišču pozdravilo z odobravanjem, ne glede na to, če jc pohvalo zaslužilo domače moštvo ali kdo od gostov. Tekmo je v s: bob v vaščini prenašal moskovski radio, katerega napovedovalec je v odmoru prebral tudi nekaj vtisov naših f z-kulturntkov med svojim desetdnevnim bivanjem v Sovjetski zvezi. Svoje nadaljnje tekme bo igral Part zan 1. avgusta v Leningradu pioti reprezentanci Leningrada, 6. avgusta proti Din:mu v Moskvi in 11. avgusta proti Dinamu v Tbil siju. Javno pMSianle moštva Partizana Beograd, 26. jul ja. Centralni odbor FlSAJ-a je izrekel Centralnemu domu Jugoslovanske armade Partizan javno priznanje, ker je njegovo nogometno moštvo na svoji turneji po Poljskem premagalo reprezentanco Katovic z 8 : 0, Craeo vvio v Krakovu s 4 : 8, Varšavo s 0:1, Legijo 8 : 2 in reprezentanco Lodza 6 : 0. V svojem pr'znanju pravi LIŠAJ: »Naši predstavniki so s svojimi zmagami v bratski Poljski še enkrat ponesli slavo našega novega ti/.knlturnega g ba nja izven na šili meja in dali našim fizkuiturnikom primer, kako se mora boriti za ugled in časi domovine v fizkuitur .« Na poti po Jugoslaviji so prispeli češki plavalci v petek popoldne tudi v Ljubljano, kjer so na Ljudskem kopališču tekmovali s plavalci Udarnika iz Ljubljane. . Za to tekmovanje je vladalo v Ljubljani veliko zanimanje, ker so češki plavalci na svojih tekmah v Jugoslaviji pokazali, da so v izvrstni formi in enaki ali celo boljši od naših najboljših plavalcev. Na plavališču se je zato prvi dan zbralo nekaj nad 2000 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili napetim točkam, v katerih so češki plavalci potrdili svoje do sedaj dosežene uspehe z gostovanja. Pred pričetkom je glavni sekretar FZS tov. Vinko Knol pozdravil goste ter v svojem govoru povdaril pomen tega gostovanja, s katerim" so bili zopet obnovljeni stiki med našimi in češkoslovaškimi fizkulturniki. Za pozdrav se je zahvalil vodnik čeških plavalcev, lri je izrazil svoje veselje, da morejo češki plavalci po tolikih letih zopet gostovati v Jugoslaviji, ki je že v prvem letu po vojni tako napredovala v fizkulturi. Nato so se pričela tekmovanja, najprej v plavanju na 1000 m prosto, v katerem je, kot je bilo pričakovati, zmagal nadmočno Bartušek (Slavija) v novem češkoslovaškem rekordu. Sledilo je plavanje na 100 m prosto, v katerem je imel Pelhan dosti dela, da je zmagal nad najboljšim praškim sprinterjem Babnikom za °/io sekunde, d očim drugi Ceh ni izpolnil pričakovanj, ker je bil verjetno preveč utrujen, kar je bilo sploh opaziti pri vseh' čeŠkili plavalcih, ki so imeli ta dan ža'seboj sedem urno vožnjo z vlakom. Največjo' pozornost je vzbudilo plavanje na 100 m prsno, v katerem je Cerer izpolnil svoje obljube in dosegel uspeh, ki je najboljši po osvoboditvi v Jugoslaviji. Za dvoboj so nato plavali še'štafeto 3X100 m mešano, v kateri sta Pelhan in posebno še Cerer pridobila toliko naskoka, da Ceh Bubiirk ni več mogel ujeti Ska-berneta. čaš zmagovalcev je zelo dober. Sledile so še točke izven dvoboja, v katerih so posebno dekleta pokazala velik napredek in dosegla nekaj osebnih rekordov! Po plavalnih točkah sta izvedla Pribošek in Selan, oba Udarnik, še nekaj uspelih ekshibicij-, skih skokov, npkar je bila odigrana tekma. x .'vaterpolu, ki jo jc zasluženo odlbx!,.la'v svojo korist Slavija s končnim uspehom 4:3 (2:1). Uspehi tekmovanja prvega dne so bili: 10G0 in proštu moški za dvoboj: 1. Bartušek — 14,09.0; 2. Rotlar — 15,56.2; 3. D ul.ar — 16,13.0. 100 m prsno moški za dvoboj: 1. Cerer — 1,13.8; 2. Prešerni — 1,23.3; 3. Gratz — 1.27.2. 100 m prosto ženske: 1. Marži d o-šek -- 1.26; 2. Pelan — 1,27. 100 m prosto moški, dvoboj: 1 Pelhan — 1.02.8; 2. Bubnik — 1,03.4; 3. Biala — 1.07; 4, Skaberne — 1,08.8. 100 m prsno moški: 1. Florjančič — 1.24: 2. Plivelič — 1 24.3. 200 m prsno ženske: 1. Jamnik — 3.46; 2. Kuhar — 3-55. 3X100 m mešano moški za dvoboj: 1. "Pelhan, Cerer, Skabeme: 3,35.2; 2. K,,var, Čennak, Bubnik: 3.38.6. 5X50 m presto mladina: 1. Hafner. Jereb, Smerkolj, Pliverič. Ciglič: 2,40.8; 2. Mikec Vovk. Sekovanič, Globočnik. Tušek: 2,47.0. Drugi dan plavalnega dvoboja V soboto zvečer je bilo na Ljudskem kopališču nadaljevanje v petek pričetega tekmovanja med češkimi in ljubljanskimi plavalci. Češki plavalci so popravili delni neuspeh, ki so ga do egli prvi dan in zmagali v vseh točkah. Presenečenje za gledalce je bil poraz Pelhana, ki je vodil do 75 m. potem pff zašel v drugo progo, zaradi česar jc izgubil gel več nadoknaditi. Na 200 m prsno zaradi poškodbe Cerer j a in tudi češkega plavalca v pr,,nem slogu ni bilo dvoboja, ampak so tekmovali samo. domači plavalci, od katerih je Florjančič dosegel svoj osebni rekord in obenem enega najboljših rezultatov v Jugoslaviji. V zadnji točki . poreda, to ie v štafeti 4X50 m, ki so jo plavali namesto štafete '4X200 m, so gostje odločili zmago po drugi predaji. Izvedenih je bilo še nekaj točk, V katerih so nastopili domači plavalci, ki pa kažejo, da smo v kakovostnem pogledu med vojno veliko izgubili in bo treba temeljitga urjenjae, preden bomo dobili nov kader dobrih plavalcev. Uspehi tekmovanja drugega dne so bili: 400 m prosto za dvoboj: 1. Bartušek — 5.26.1; 2. Bubnik — 5.29.2; 3. Dular — 5,53; 4. Rot ter — 5.57. ICO m hrbtno, za dvoboj: l. Kov ar — 1,14.2; 2. Pelhan — 1.14.6; 3. Ciglič — 1,21. 200 m prosto, mladinci: 1. Černe — 2,55.4; 2. Pelan — 2,59. 50 m prosto, mlad nei: 1. Zorjan — 0,34.2; 2. Ram or — 0,35.7. 100 m prsno, mladinke; 1. Koželj — 1,39; 2. Jamnik — 1,45.5; 3. Kuhar — 1.45.6. 200 m prsno, moški: 1. Florjančič — 3,00.2; 2. Prešeren — 3,07.2; 3. Sovre — 3,15.2. 400 m prosto, ženske: 1. Javan. čič — 6,41.0; 2. H.iczidošek — 6,48. 50 m prosto, mladinci: 1. Mikec — 0. 31.9; 2. Vouk — 0.33.8. Štafeta 4X50 m prosto, za dvoboj: 1. Slavija (Gratz. Bartušek, Frila, Bubnik) 1,57.8; 2. Udarnik (Sko- berne, Pliverič, Ciglič, Pelhan) L59,8. VVaterpolo : Slavija : Udarnik 4:1 Udarnik: Dr. Linhart, Jamnik. Grašek, Mihalek, dr. Vilfan, Dular, Fux.' (!) češki plavalci v Opatiji V četrtek 25. t. m. so češki plavalci na novem kopališču v Opatiji tekmovali že drugič z najboljšimi plavalci FD Primorac s Sušaka. Uspehi tega tekmovanja so bili naslednji: 100 m prosto: 1. Bubnik (Slavija, Praga) 1:02.2, 2. Klemen (Primorac) 1:02,4; 100m hrbtno; 1. Kovač (S) 1:13,4, 2. Potočnjak (P) 1:16.3, 3. Marčeta (P) 1:17,6; 100 m prsno: 1. Kovačič (P) 1:17,6, 2. Pandur 1:22,1; 200 m prosto; 1. skupina: 1. Kolar (S) 2:32,6, 2. Mohorič 2:34,0, 2. skupna: 1. Bartušek (S) 2:21,0, 2. Defilipis (P) 2:21.2, 3. Štiucelj (P) 2:26,0; 3 X 100 m mešano: 1. Slavija (Kovsr, Hi abak, Bubnik) 3:35,2 (boljše od češkoslovaškega rekorda), 2. Primorac (Potočnjak, Kovačič, Klemen) 3:36,2. Klemen je preplaval v štafeti 100 m prosto v času 1:01,1! urugo progo zoram uersai je iz-gunu Ji.v.NA M A i. * A * K * ► • • r, nekaj metrov, ki jih v finišu ni mo- I zmagovalka v metu kopja in krogle FIZKULTURA V CESKOSLOVAŠKI: Fizkulturna delegacija ČSR v Sofiji Češkoslovaška fizicultuma delegacija je prišla na povabilo Bolgarov v Sofijo, kjer je bila navdušeno sprejela. Članica delegacije, sokolska telovadka Vermirovska, se le z dovolje-ljem sodniškega zbora izven konkurence udeležila balkanskega prvenstva v telovadbi. Izvajala je vajo s kiji, namesto proste vaje je telovadila na bradlji, nadalje na krogih, konju na šir in na visoki gredi. Za vajo s kiji je prejela 9,8 točk od 10 možnih, za vajo na bradlji 9,7 točk, od jugoslovanskih sodnikov pa celo 9,8 točk Lazničku (Slavija), najboljši tekač na 400 m v ČSR V Bolgariji so se zelo zanimali za fizkulturo v Češkoslovaški, posebno o njenem izvajanju v praksi. Češkoslovaški fizkulturn: strokovnjaki nudijo Bolgarom dragocene nasvete za nadaljnje delo in uspešen razvoj fiz-kaiture v Bolgariji. Ligaško tekmovanje v odbojki Igralci odbojke na Češkoslovaškem tekmujejo za prvenstvo po ligaškem sistemu in sicer tekmuje v ligi 12 društev. Porebnosl njihovega igranja je tudi v tem, da igrajo na tri zmage, kar tekmovanje zelo 'poživi, po-diuljšra iin ga napravi zanimivega. — Sredi tega meseca je bilo odigrano VI. kolo v ligi. Zanimivo je. da se je večina tekem odločila šele po 5 selih, kar je dokaz, da so moštva zelo izenačena. Do sedaj »ta ostali nepremagani dve moštvi, toda tudi tretje j jena sledi samo z razliko. 2 točk, teko da je končni uspeh tekmovanja negotov. Na čelu tabele so sodnij ZMP, Slavija in Sparta. 14 društev v nogometni ligi V češkoslovaški državni nogometni ligi za leto 1946-47 bo tekmovalo 14 društev, 12 jih je že določenih in sicer po 6 iz vsake skupine, k: so tekmovala v predtekmovanjih. Od praških društev so si priborila pravico za igranje v ligi Sparta, Slavija, Bohemians in Viktorja Žižkov, iz srednječeške župe pa še Hladno, Vikloria (Plzen), iz Moravske Žide-nice, Bata (Zlin) in Slezska Ostrava, iz Slovaške pa Bratislava, Jednota (Košiče) in Žilina. K tem 12 društvom bosta pridan še 2, to je zmagovalca v izločilnem tekmovanju, v katerem bodo igrali: prvak v srednječeški divizij; (Sk Li-beh) proti prvaku moravsko-šlezij-ske divizije (ASO Olomuc) im prvak češkega podeželja Meteor - (Budjejo-vice) proti prvaku slovaške divizije (Malacky). Za in proti združitvi V Češkoslovaški traja že nekaj mesecev borba, k: naj odloči ali se bodo fizkulturna društva in razne športne ter telovadne organizacije združile v enotno fizkulturno organizacijo ali pa bodo še naprej životarile vsaka za se. Kot kažejo rezultati te borbe, ki gre h koncu, je ve čina fizkulturnikov pravilno razumela vrednost organione spojitve ter je glasovala za združitev. Odgovori društev, kj so se na vprašanje ministrstva za prosveto izrazili o obliki bodoče fizkulturne organizacije, je naslednje: organizacije za orga- za združitev nično v drugačni združitev oblik) Sokol 1727 529 DTJ 592 1 FPT 291 0 Orel 44 495 Športni klubi 996 434 Fiz. strokovnjaki 123 4) Turistič. društv. 78 28 Gasilski žborj 206 4 Junak 779 115 NTV 1055 15 c/:upaj 5891 1105 t. j. 84,2% 15,8% Številke kažejo, da je velika večina češkoslovaških fizkulturnikov za organično, združitev, ki bo gotovo v prospeh češkoslovaški fizkulturi Nekaj iger za Juriš na žogo v krogu: Telovadci stoje drug poleg drugega v krogu, s čelom not. V krogu je telovadec. Telovadci si podajajo žogo drug drugemu preko kroga brez reda . in na to žogo juriša telovadec v krogu. Ako temu telovadcu uspe dotakniti se žogo, ga zamenja telovadec, ki je pogrešil. Osnovno načelo: ne zadrža-vati žogo; ona naj bo stalno v gibanju. V krogu sta lahko tudi dva telovadca. (Pepček!) Leteča riba: Telovadci so postrojem v dveh vrstah, s čelom not, primejo se za roko navskrižno, tako da veriga hi nikjer prekinjena. Paziti je, da so nasproti stoječi sl telovadci enako veliki. Telovadec, ki predstavlja »letečo ribo«, z zaletom naskoči to sklenjeno verigo, tako da leži na trebuhu na rokah telovadcev; roke vzroči. S spuščanjem In povzdigovanjem rok mečejo ležečega telo. vadca v višino in naprej tako dolgo, dokler ta ne dospe do čelnih. (»Leteča riba« se mora sama porivati z rokami naprej.) Tukaj ga prime za roke vodnik ali močnejši telovadec ln ko ga čelni telovadci odrinejo v z ak, se »riba« skozi stojo spusti na našo mladino tla. Nato se priključi »leteči« v verigo tn mu sledi drugi itd. Borba za žogo. Orodje: več medicink. Število igralcev: dvajset ali več. Potek igre: V sredini pravokotnika (20x30 m) leži več medicink. Na krajših straneh pravokotnika stoje igralci. Na dani znak tečeta obe skupini proti sredi in skušata odnesti čim več medicink (žog) za svojo črto. Pri tem nastane borba za žoge, ki traja toliko časa, dokler ne ostane v sredi niti ena žoga več. Zmagala je ona skupina, katera je osvojila več žog. štafetni tek, predaje na mestu. Telovadci so razdeljeni v dve skupini po 6 do 10 ali tudi več; kolikor je pač prostora, vsaka skupina ima dva enaka dela. V primeru, da je kaka skupina nepopolna, teče en telovadec dvakrat, toda ne zapored. Teče se med obema deloma skupin in se prenaša palico, žogo, medicinko ali kaj sličnega. Zmagala je tista skupina, pri kateri so vsi telovadci prvi končali tek. Palica, žoga ali dr. se mora predajati za zastavico ali črto zato, da ne bi telovadec, ki pride na vrsto za tek, šel nasproti tekaču. Tudi rugbv igraj« * Sovjetski zvezi ♦♦♦♦♦♦»♦»♦»M »I Nogomet v vzhodnem primorskem okrožju FD Ajdovščina: FD Postojna 2:2 (0:2). V nedeljo 21. t. m. je bila na igrišču FD Ajdovščina odigrana nogometna tekma za prvenstvo v vzhod, nem primorskem okrožju. Proti vsem pričakovanjem se je tekma končala z neodločenim rezultatom. Ves prvi polčas je normalni razvoj igre motil hud naliv, ki ni dopuščal, da bi se igralci vživeli v Igro. V tem polča. su se je tudi občutila premoč Po-stojnčanov, ki so že v 20. minuti pri. šil v odstvo in ga obdržali do konca polčasa. Pokazali so tudi več si. stema in tehnike kot Ajdovščani, le da je bil napad izredno slab in nepovezan. V drugem polčasu je naliv ponehal in igra se- je zelo razživela. Ajdovščani so napeli vse sile, pokazali veliko borbenost in bili odločni zlasti pri strelih na vrata in kmalu izenačili rezultat. Proti koncu igre so Postojnčani zelo popustili in opazilo se je, da niso vajeni velikega igrišča. Sodil je odlično tov. Sardin-šček iz Postojne. Stanje tabele nogometnega prvenstva: 1. Postojna 2 1 0 1 6:2 3 (4) 2. Ajdovščina 3 1 1 17:43 (2) 3. Tolmin 2 1 1 0 2:5 2 (4) 4. Idrija 1 0 1 0 0:4 5 (5) Mladinske plavalne tekme v Mariboru V nedeljo 21. t. m. je bila ena najlepših fizkuiturnih prireditev mladine našega okrožja. Mladinci iz Slovenjgradca, Murske Sobote in Maribora so preizkušali svoje moči v plavanju. »Iz malega raste veliko«, to velja tudi za naše plavalce. Tisti, ki 90 bili s podeželja, bodo prihodnje leto pripeljali gotovo še desetkrat toliko tovarišev na tekme. Mariborčani so z vztrajnim treningom že dosegli zavidljive uspehe in njih število ni majhno. Rezultait so bil sledeči: 50 m prosto, mladinci, skupina A: 1. Mikec Stojan 31.6, 2. Tušek Dušan 32.7, 3. Zorjan Ivo 33; skupina B: 1. Ramar Vlado 34.8; skupina C: 1. Sternad Janez 46.4. Finale 50 m prsno, mladinci: 1. Kancler Kurt 39, 2, Brandner Ljubo 40, 3. Oberenu Tone 42. 50 m prsno, mladinke: 1. Vojsk Ruža 46.3, 2. Ivnik Nada 47, 3. Mihelič Milena 51.1. 50 m hrbtno, mladinci: 1. Ramor Milan 42.8, 2. Mikec Stojan 45.7, 3. Zorjan Ivo 47.4. V skokih sta se izkazala Ošlak Boris in Kancler Kurt. PIONIRSKI PLAVALNI TEČAJ NA MARIBORSKEM OTOKU Pionirji, ki že znate vsaj malo plavati, javite se v plavalni tečaj, ki se prične 1. avgusta ob 9. uri dopol. dne. Trajal bo 14 dni od 9. do 12. ure dopoldne pod vodstvom mladih vaditeljev, ki so napravili vaditeljski tečaj v Ljubljani. Prijave sprejema FD Maribor, po. slovalnica, Grajski trg 4, vsak dan od 15. do 18. ure. Fizkultiara v novomeškem okrožju Prvenstvo v odbojki. V nedlejo 14. t. m. so bile odigrane v Novem mestu tekme za prvenstvo okrožja v odbojki. Tekem se je ude. ležilo FD Metlika, kot prvak okraja Črnomelj z moško in žensko ekipo, Stara vas kot prvak okraja Krško z moško ekipo ter FD Novo mesto z moško in žensko ekipo. Tekmovanja se nista udeležili moštvi okraja Kočevje in Trebnje. Rezultati tekmovanja so bili na. slednji: Moški: FD Novo mesto:FD Stara vas 3:0 (15:6, 15:6 in 15:13). FD Stara vas: • FD Metlika 2:0 (15:12, 15:9); FD Novo mesto: FD Metlika 2:0 (15:12 in 15:2). Kot prvo in drugo plasirano moštvo, ki je nastopilo na prvenstve. nlh tekmah v Celju 21. t. m. sta Izšli iz tega tekmovanja FD Novo me, sto in FD Stara vas. Sledila je tekma med ženskima ekipama FD Novo mesto in FD Metlika, ki se je končala z rezultatom: 2:0 (15:9 in 15:6) za FD Novo mesto. Tekmovanje, ki je biio prvo v novomeškem okrožju, je pokazalo, da dobiva ta fizkulturna panoga vedno več pristašev. Nogometno prvenstvo Dne 30. junija se je s tekmo med FD Krško In FD Brežice pričelo prvenstvo v nogometu za naslov prvaka novomeškega okrožja, ki bo zastopal okrožje pri tekmovanju v slovenski ligi. Ta prva tekma je bila le prijateljska, to pa zaradi odsotnosti sodnika. Rezultat je bil 1:1, kar kaže, da sta nasprotnika v krškem okraju prilično enaka. Treba bo še n^kaj tekem, da se izkaže', kdo je boljši. Moštvo FD Krško ima boljšo kondicijo in je bolj požrtvovalno, manjka pa igralcem tehnika [n povezanost, dočim Brežičani bolj obvladajo tehniko Igre. Druga tekma v nogometnem prvenstvu je bila odigrana med FD Novo mesto in FD Brežice z rezultatom 3:0 za Novo mesto. Tretja tekma je bila odigrana 14. t. m. v Kr§kem, kjer se je pomerilo domače moštvo z nasprotniki iz Novega mesta. Gostje so pokazali lepo igro in jo odločili v svojo kor rist z rezultatom 2:1 (2:0). V prvem polčasu se je opazila velika premoč Novomeščanov, ki so z lahkoto dosegli v 11. minuti prvi gol, v 40. minuti pa še drugega. V drugem polčasu je domače moštvo napelo vse sile in je pomanjkanje povezanosti in rutine nadomestilo z veliko požrtvovalnostjo in v 25. minuti doseglo častni gol. Tekmo je sodil tov. Kos Hinko iz Ljubljane v splošno zado. voljstvo. SP Pi a ŠJ Š M K k i 41 & I * Setmlmale za državno prvenstvo Po 11 kolu je bilo stanje na ljubljanskem semifinalu naslednje: inž. Tekavčič 9, dr. Kalabar 8, Kozoma-ra, Puc, šiška, šubarič, inž. Vidmar ml. 71/1,, Rabar 7, Božič, Filipčič, inž. Kindij*6i/2, Germek, prof. Gabrovšek 6, Longer 4, Bajer, dr. Licul 3 in pol, Omladič 2 in pol, Mlinar 2 (1), Ketiš 1 in pol (1), Meštrovič 1. — Sedaj se je torej že formrlala nekakšna »vodilna skupina«, v katero bi mogli prišteti prvih osem na tabeli. Dva izmed njih pa bosta verjetno morala za finale še izpasti! —-Vodi na turnirju že od 6. kola dalje amater inž. Tekavčič, ki ima trenutno nad S0"/o točk. Z dobro pozicijsko igro je porazil med drugim doslej mojstre Filipčiča, Puca in dr. Kalabarja, remiziral pa z inž. Vidmarjem. Večino težkih nasprotnikov ima torej že za seboj. Na drugem mestu se drži mojster dr. Kalabar, ki je igral doslej proti šibkejšim nasprotnikom lepo in podjetno, proti močnejšim pa je imel precej sreče. S prof. Gabrovškom je dobil, s šiško pa remiziral, obakrat v popolnoma. izgubljenih pozicijah. Mojstri Puc, šubarič in inž. Vidmar šele sedaj prihajajo polagoma v formo. Inž. Vidmar je še nadalje preveč remiziral, cesto v dobljenih ali boljših pozicijah. Puc je dve partiji, z inž. Tekavčičem in šiško, izgubil, zato pa je med drugim z zelo dobro Igro porazil mojstra Filipčiča in dosegel s tem važno spremembo v razvrstitvi na tabeli. Kap. šiška bi bil lahko sam na drugem mestu, da ni imel smole v partiji z dr. Kuharjem. S svojo zelo sigurno igro se bo skoro gotovo kvalificiral za finale. Presenečenje zadnjih kol je mladi Bosanec Kozomara, ki kaže izrazit talent. Lepo je porazil Filipčiča. Mojster Rabar je v 11. kolu v zanimivi končnici izgubil prvo partijo v turnirju proti prof. Gabrovšku. Zato je trenutno zaostal na 8. mestu, vendar ni dvoma, da se bo zopet povzpel višje. — Vodečo osmerico za enkrat »ogrožajo« samo mojster Filipčič, mladi. predstavnik JA Božič in inž. Kindij, vsi drugi so zaostali pod 50"/o- Germek je zgubil kar tri partije zaporedoma s težkimi napakami v dobljenih ali boljših pozicijah, prof. Gabrovšek pa je prav tako najmanj dvakrat prezrl tik pred zmago figuro. Oba sta zato trenutno izpadla iz konkurence za pi va mesta. Turnir bo končan v soboto, 3. avgusta. Igra se dnevno v Trgovskem domu od 15. dalje. Ttarsilr v Beogradu V beograjskem semifinalu je bilo stanje po 9. kolu: Gligorič 7, Andrič, Bldev, kap. Markovič 5 in pol. Kub-žinski 5 (1), 5. Vukovič. Milič, Popovič, Simonovič. Trajkovič 5, Avi-rovič, Csrev, Tot 4 in pol, Janošc-vič, S. Nedeljkovih 4, Djaja 3, Mezel 1 in pol (1), Kaženegra pol. Tudi v Beogradu torej amaterji resno ogrožajo mojstre! Važnejši dogodki doslej so bili zmaga Gligo-riča nad S, Vukovičem, zmagi Kul-žinskega nad Gligoričem in Miličem ter zmaga Bideva nad Miličem. * DAMSKI GAMBIT Beli: Šiška Črni; Puc 1. d2—d4, d7—d5, 2. Sgl—f3, c7 —C5, (Ta prostor več ali imnj nujno pripelje v Tarra^čhevo varianto danskega gambita, ki velja kot neugodna za črnega.) 3. c2—c4, e7—e6, 4. c4 : d5, e6 : d5, 5. Sbl----c3,- Sb8—c6, 6. g2—g3, Sg8 —f6, 7. Lfl—g2, Le8—e6? (Lovec na e6 ne stoji dobro. Pravilno nadafljevaoje je Le7, 8. 0—0, 0—0, 9. dc5 :, pa sedaj bodisi Lc5 : •ali pa d4?l) 8. 0—0, TaS—c8, 9. d4 : c5, Lf8: c5, 10. Sf3—g5, 0—0, 11. Sg5:e6, 17 : e6, (Bel; si je torej že zagotovil prednost dveh lovcev.) 12. Sc3—a4, Lc5—dG, 13. Lel—e3, Dd8—e7, 14. Tal—cl, to7—b5?_ (S tem si črni odločilno oslabi pozicijo, tako da je sedaj že kar izgubljen. Manjše zlo bi bilo, če bi črni toči o c5 zavaroval z b6.) 15. Sa4—c3, SI6—g4? (Pričetek napačne kombinacije, ki jo belj zelo precizno ovrže.) 16. Sc3 : d51, e6 : d5, 17. Ddl : d5+, Kg8—h 8, 13. Le3—g5! (Če beli takoj igra 19. Tc6:, ima črni ixi Tc6:, 20. Dc-6:, Se3:, 21. fe3:, De3:+, 22. Kbl, De2: zaradi neena-kh lovcev in razbitih belih kmetov dobre izglede na remi.) 18. . ■ . De7—e5, 19. Tel : c6, Tc8 : c6, 20. Dd5 : c6, Ld6—c5, (Črni napad izg leda zelo nevarno, toda belj ravno še lahko panira vse grožnje.) 21. Lg5—f41. De-5—e7, (Ni šld Tf4:, 22. gf4:, Df4:, 23. De8+, Lf8, 24- Bh5 in napad je odbit.) 22. Lg2—£3! (Grozila je žrtev na f2 in nalo g5.) 22. . . . Sg4—e5, 23. Dc6—d5, Seo : f3+, 24 e2 : £3. Tf8—d8, 25 Dd5 —g5,' De7 : g5, (Po Df8, 26. Tel bi stal črni zelo slabo. Z zamenjavo dam pa prehaja partija v končnico, ki je z dvema kmetoma več- za belega seveda popolnoma dobljena.) 26. L14 : g5, Td8—d5, 27. Lg5—e3, h7—h6, 28. f3—f4. a7—a5, 29. Kgl —g2, Lc5—e7, 30. Tffl—cl, a5—a4, 31 Kg2—f3, Le7—16, 32. Kf3—e4, Td5—d?t 33. Tel—c8+, Kh8—h7. 34. Tc8—b8, Lt6 : 'o2, 35. Tb8 : b5, a4— a3, 36. To5—d5, Td7—c7, 37. Le3— c5, Tc7—c8, 38. g3—g4, Tc8—e8+, 39. Ke4—f3, Tc8—a8, 40. h2—h4, Kh7 —g8, 41. h4—h5, Kg8—£7, 42. Td5— d7+, K17—e6, 43. Td7—d6+, Ke6 —£7, 44. g4—g5, TaS—a4, 45. go— g6+, Kf?—e8, 46. Td6—d3, Ta4—a5, 47. Td3—d8+l, Ke8:d8, 48. Lc5— b6+, Kd8—d7, 49. Lb6 : a5, Kd7— c6, 50. In beli se ne more ganiti. Sedaj se igra napad kar sam od sebe.) 13. Thl—fl, f5—f4, 14. Kf2—gl, Lc8—151, 15. Sc3—d5, 14 : e3. 16. Sd5 :e3, LI5—c2|, 17. Ddl—el, Sd4:e2+, 18. Del : e2, Dd8— d4, 19. Tfl—13, Lc2—d3, 20. De2—f2, e5—e4, 21. Tf3 —15 Tf8 : 15, 22. DI3 : fo, Ld3 : c4, 23. g2—g3, TaS—f8, 24. Df5—g4, Dd4—d3, 25. Kgl—g2, Lc5 : e3, 26. Kg2—h3, Dd3—tl+, 27. Kh3—h4, Dfl—16+ , 28. Kh4—h3, Lc4—fl mat. CARO-KANN Beli: Bajer črni: šubarič I. e2—e4, c7—c6, 2. d2—d4, d7— d5, 3. Sbl—c3, d5 : e4, 4. Sc3 : e4, Sg8—£6, 5. Se4 : 16+, g7 :16, 6. Lel —14? (Najnovejša ugotovitev teorije ie, da tu beli e 6. Se2! doseže veliko prednost,- Dobro je tudi 6. Lc4. Igra na poteza pa je naravnost napaka.) 6. . . . Dd8—b61, 7. b2—b3?, e7— e51, 8. d4 : e5, 16 : e5, 9. Ddl—c2, L18—b4+, 10. L14—d2, Lc8—e6, 11-0—0—0? (Da beli rokica na razbito damsko krilo, je res več nego tvegano. Kazen ne izostane.) II. . . Sb8—d7, 12. 12—14, 0—0 —0, 13. Sgl—13, Lb4—a3+, 14. Kcl —bi, e5—e4! (Z žrtvijo kmeta pospeši čini razvoj 'm odpre linije za odločiCni napad.) 15. De2 : e4, Sd7—c5, 16 De4—e3, Th8—e 8, 17 De3—gl, 17—16, 18. 14 —45, Le6—17, 19. Lfl—d3?? (Še zadnja napaka, poeicija pa je bila itak že brezupna.) 19. . . . Td8 : d31, 20. c2 : d3, L17 : b31, 21. Kbl—»1, Lb3:dl beli se vda. DOMAČE VESP Okrožni šahovski odbor Ljubljana je imel svoj ustanovni občni zbor dne 21. julija. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik E. Kapus, podpredsednik R. Mrzlikar, tajnik I. Vobič, tajnik II. Kobal, blagajnik Cibic; odborniki: čisar, Germek in Pesek. Razsodišče sestavljajo Levačič, Puc in Soršak, nadzorni odbor pa dr. I. Murko, inž. Sajovic in dr. Vadnjal. Okrožni odbor ho odslej vodil vse šahovsko organizatorno delo na področju Ljubljane ter na notranjskem in dolenjskem delu ljubljanskega okrožja. Med drugim bo izvedel moštvene tekme med vsemi včlanjenimi sekcijami ter individualno prvenstvo okrožja. Nadalje bo dajal smernice in pomoč za notranje delovanje sekcij. Na občnem zboru so bila med drugim pokrenje-na vprašanja ustanovitve šahovskega doma v Ljubljani, osnovanja slovenskega šahovskega glasila in oživ-ljenja šahovske propagande v dnevnem časopisju ter radiu. Udeležba na občnem zboru je bila nad lOOVo, saj je bilo po delegatih zastopanih več sekcij nego se jih je dotlej odboru prijavilo. Vendar je znano, da je na področju okrožja še mnogo sekcij, ki se formalno še niso vključile v osrednjo šahovsko organizacijo. V interesu množičnega razvoja šaha je, da to čim prej store. Naslov Okrož. šah. odbora je: Ljubljan-na, kavarna »Slon«. FD Edina-st — Vič in Stari Vodmat sta odigrala 20. t. m. šahovšk match na 23 desfrah. Tekma ie po 6urn borbi končala neodločeno Tl1/2 : 1 ;••'»• Na prvi deški je Hren (St Vodma!) premagal Zavca (Edinost), na drugi ja Penil »var remiziral z Bajcem st. E01-na šahiistimja, k.; je sodelovala v teč m, tov. Cvenkljeva (St. Vodmat), Je na 9. deski dobila svo-jo partijo. NOVA KNJiGA Šahovska centrala v Zagrebu, Strossma-yerjev trg 3. je izdala novo knjigo prof. B. Pavloviča; SS6R — USA, 20 partija radio.matcha. Knjiga izčrpno obravnava na 70 straneh vse partije, potek ln organizacijo pomembnega lanskega dvoboja dveh najmočnejših šahovskih moštev na svetu. Partije tega matcha so bile na tako visoki stopnji,- da imajo trajno vrednost in služijo v teoretskem oziru kot podlaga za mnoge otvoritvene sisteme. Vsem našim šahistom bo torej knjiga zelo dobrodošla. Cena knjigi je 30 din. KRATKE VESTI Finska šahovska zveza ima po sovjetskih podatkih 100.000 organiziranih šahstov. V Rigl je bil odigran turnir za prvenstvo baltiških sovjetskih republik. Razen Keresa so se ga udeležil) vsi najboljši mojstri Estonske, Betonske in Litve, poleg nj h pa če ljeningrajski mojster Toluš. Zmagal je s 141/2 točkami iz 17 litovski mojster Mikenas, ki je izgubil samo part jo proti Tolušu. Drugo mesto je zasedel Toluš s 13*/i, tretje in četrto mesto delita Koblemc in Vista-neek js z 111/2. GIBANJE V OBMEJNEM PASU V PIANINA H " Sporazumno med štabom II. divizije korpusa Narodne obrambe Jugoslavije ter ministrstvom za notranje zaileve, je planincem, članom Planinskega društva Slovenije, dovoljeno gibanje v pet kilometrskem obmejnem pasu z novo člansko izkaznico PDS, ki jo izdajajo posamezne podružnice PDS. Izkaznica bo opremljena s fotografijo velikosti 5.5X4 cm. — Za gibanje v obmejnem pasu mora biti članska izkaznica PDS potrjena od okrajnih odsekov za notranjo upravo. — Planinci dobijo informacije in članske izkaznice pri podružnicah PDS. Železničar (L) : Mladost ('Zagreb) 4:2 (1 sI) Včeraj so železničarji zopet imeli v gosteh zagrebške nogometaše in sicer tretjepfasirano duištvo II. razreda FD Mladost. Postja so pokazali lepo tehnično jc 'ožrtvovE Ino so se boril’ za V drugem polčasu je desna zveza Železničarjev dosegla v 10. minuti drugi gol, kmalu nato pa je srednji napadalec povedel Železničarja v vodstvo s 3 : 1. Igralci Mladosti so :-'.ope/f napeli 'vse sile, da lji rezultat -MLADOST : ŽELEZNIČAR (Lj.). Domači dosežejo prvi gol vsako žogo, toda fizično so bili prešibki, da bi se lahko uspešno zoperstavili domačinom. Igralci Mladosti so vsi zelo mladi in obetajo, da se bodo čez nekaj let razvili v prav dobro nogometno moštvo. So zelo disciplin rani in imajo veliko smisla za nogometno igro. železničarji so včeraj igrali slabše kot po navadi, posebno v prvem polčasu, podajali so netočno cn forsi-rali visoko igro. Toda v drugem polčasu so se bolj znašli ter izrazili svojo fizčno nadm-cč tudi v golih. Prvi gol so dosegli Železničarji po srednjem napadalcu že v 8. minuti prvega polčasa. Zagrebčani so se .trudili, da bi rezultat izenačili, kar" jim je tudi uspelo v 19. minuti, ko je leva zveza poslala žogo neubranljivo v levi kot vrat. V prvem polčasu je bila igra enakovredna in ves čas odprta. znižali in so prešli v silovit napad ter dosegli prosti strel iz 20 metrov, s katerega so dosegli drugi gol. Tri minute nato pa je srednji napadalec železničarja po krivdi zagrebškega vratarja, ki je šel predaleč iz gola, postavil končni rezultat 4 : 2 za železničarja. Tekmo je vodil sodnik Goli. Gledalcev je bilo komaj 300. * FD TRŽIČ : KOMBINIRANO MOŠTVO LJUBLJANE 2 : 0 (0 : 0) Predigro glavne tekme.. železničar : Mladost je igralo nogometno moštvo iz Tržiča proti kombniranemu meštvu ljubljanskih starejših igralcev. Gostje so bili ves čas premoči in so predvedli boljšo "tehnično igro. Oba gola so dosegli po desni zvezi pred koncem drugega polčasa. , Prvenstvo Hrvatske v lahki atletiki ■j Zagreb, 28. julija. V petek, soboto in danes so bile v Zagrebu lahkoatletske tekme za prvenstvo Ljudske republike Hrvatske, na katerih so bili doseženi zelo zadovoljivi rezultati, od katerih so nekateri letos najboljši v Jugoslaviji. Posebno je presenetil v teku čez zapreke Srp, ki je tekel pod 16 sekund, nadalje Slanac na 200 m, ki je dosegel drugi najboljši rezultat v državi ter Despot, ki je na 400 metrov tudi drugi v državi. Od osta. lih so bili dobri še Mihalič na 1500 in 5000 m, Ivelcovič v metu diska, škrtičeva v teku na "S00 m, ki je znatno izboljšala državni rekord. Neferovideva v metu diska in Str-zalkowskyjeva v teku na 100 m. Uspehi tekmovanja so bili naslednji: Moški: 110 m čez ovire: Srp (Mia. dost) 15,8; 200 m: Slanac (Ml.) 22,9; 10.000: Krajcar (Sloboda) 35:48,8; palica: Dolenec (Sl.) 340; krogla: Ivekovic (Dinamo) 12,53; 400 m: Despot (Slavija) 51,6; 1500 m: Mihalič (Ml.) 4:10,6; disk: Ivekovic (D.) 40,74; daljina: Urbič (Ml.) 6,84; višina": Abramovič (Aka-demičar) 175, 4x100 m: Slavija 44,5; 400 m čez ovire: Bulič (Sl.) 58,2; kladivo: Gojid (Bjelovar) 40,20; 5000 m: Mihalič 15:39,8. troskok: Katic (A.) 13,11; 100 m: Turkalj (S.) 11,0; 800 m: Djurid Ts.) 2:00,4; kopje: Miloš (Sl.) 57,59; 4x‘10O m: Slavija 3:32,0; ženske: kopje: Curinaldi (MI.) 24,61; višina: Sekulič (A.) 130; 80 nr čez ovire: Holz, (A.) 15,8; 800 m: škrtič (Udarnik, Karlovac) 2:33,7; krogla: Tučan (S.) 10,06; disk: Neferovič (A.) 36,88(1); daljina: Sekulič (A.) 4,65; 100 m: Štrzalkowsky (Udarnik, Karlovac) 13.6; 4yl00 m: Udarnik, (Karlovac) 56,8 sekund. Nogometno prvenstvo v hrvatski ligi Zagreb, 28. julija. dovoliti ponovno izvedbo enajstmetrovke in jim je sodnik dal rok dveh v hrvatski iigi. V Zagrebu sta v prvi tekmi nastopila Lokomotiva in Je-dinstvo iz Sušaka, Pri stanju 2:1 za Lokomotivo je v 43. minuti prvega polčasa sodnik Baučič iz Splita prisodil enajstmetrovko proti Jedin-stvu, ki je Habič ni izkoristil s prvim strelom. Sodnik je popolnoma pravilno dal ponoviti enajstmetrovko, ker je vratar Jedinstva skočil iz gola, predno se je Habič dotaknil žoge. Igralci Jedinstva niso hoteli minut za odločitev. Toda tudi po izteku roka igralci Jeidnstva' niso pristali na sodnikovo odločitev, nakar je sodnik Baučič odžvižgal konec tekme, ki bo na ta način verjetno verificirana s 3:0 za Lokomotivo. V glavni tekmi je Proleter iz Belišča premagal domačega Metalca z 1:0 (0:0), kar je veliko presenečenje, posebno ker je bil Metalec vse čas igre boljši in ni zaslužil po-raza. Edini gol je dosegel Zbanatski v 26. minuti drugega polčasa iz enajstmetrovke. Dve minuti nato je imel Metalac enako priliko za izenačenje, toda vratar žmara je ubranil enajstmetrovko, ki jo je streljal Ca-njuga. Tekmo je sodil dr. Padjen s Sušaka. Na igrišču je bilo okoli 1500 gledalcev. Najvažnejša tekma v hrvatski ligi je bila danes odigrana v Varaždinu med domačim Tekstilcem in zagrebškim Dinamom, ki se je končala z rezultatom 1:0 (1:0) za Dinamo. četrta tekma pa je bila odigrana že včeraj v Splitu med domačima moštvoma Hajdukom in Splitom. Zmagal je Hajduk z rezultatom 5:1 (2:1). Nedokončana tekma v IX. kolu med zagrebškima moštvoma Dinamom in Metalcem, ki je bila prejšnjo nedeljo prekinjena zaradi močnega dežja in toče, se je nadaljevala takoj drugi dan. V nadaljevanju je uspelo Dinamu, da je rezultat izenačil in se je tako tekma končala 1:1 (0:1). Prvenstvo Franclje v tenisa končano Pariz, 28. julija. Na Stadionu Roland Garros v Parizu je bilo končano mednarodno prvenstvo Francije v tenisu, na katerem je poleg francoskih igralcev nastopila večina najboljših igralčev tenisa, ki so igrali na turnirju v Wimbledonn. V finalu moških pasameznikov je francoski igralec Bernard premagal Cehs^lovaka Drobnega po dolgotrajni :