Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 8.
V liubliani, dne 21. februsrla 1929.
Posamezna Štev. Din 1--
Leto Mil.
Upravništvo ..Domovne" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Oomovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Naročnina la to	četrtletno • Din, polletno IS Din, celoletno SJ Bi«; la in.-
temstro raien Am-.ite: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din. celoletno 48 Din. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, polrnžnict » L;u5l|aai, št. 10.711.
Krog čitateljev in čitateljic »Domovine"
je vedno večji
Vsak dan številni novi naročniki in naročnice — Z današnjo številko pričenja izhajati v »Domovini" povest „Grob ob zvoniku", ki je ena najlepših povesti, kar jih je izhajalo v „Domovini" — Zamudniki, poravnajte zaostalo naročnino, da se Vam list ne ustavi!
Samo neznatnih 36 dinarjev letno stane naročnina na «Domovino», ki na obsežnih 16 straneh vsak teden prihaja med Slovence doma in v tujini. Nismo še slišali, da bi bil nepristranski človek z «Domovino» nezadovoljen. Le kakšen nahujskanec morda "na zunaj pod tujim vplivom blati «Domovino». na tihem pa jo prebira z največjim užitkom, Saj je «Domovina», ki ima sloves najboljšega tednika v Jugoslaviji, tako vsestransko poučna, zabavna in informativna, da ji ne more nihče ničesar očitati. Smelo lahko trdimo, da je
»Domovina« odličen činitelj na polju ljudske prosvete v Sloveniji.
Z lahko razumljivo besedo pove slovenskemu ljudstvu vse. kar se dogodi važnega doma in po svetu, prinaša stalno poučne razprave iz kmetijskega in drugega gospodarstva in uvaja ljudstvo v razumevanje raznih tehničnih in drugih pridobitev moderne dobe. Zlasti^eliko pozornost pa posveča »Domovina« pripovedništvu in so naše povesti med slovenskim ljudstvom znane kot ~zelo za nimive.
Z današnjo številko pričenjamo objavljati
povest «Grob ob zvoniku«,
katere vsebina je vseskozi napeta in bo zanimanje čitateljev in čitateHic zanjo vztrajnej-še kot pri katerikoli dos^nji povesti. Pri čenja s smrtjo posestnika Stoparja, ki je baje umrl za kapjo. Nenadoma pa se je med vaš-čani začela širiti govorica, da Stopar ni umrl
naravne smrti. Pokojnikov sin Ivan, diiak, se je lotil težavne naloge, da dožene, ali je na govorici kaj resnice. Napeti so zlasti prizori o strahovih na pokojnikovem grobu. Več vsebine ne povemo. Kdor jo hoče vedeti, naj čita povest.
Povejte vsem, ki še niso naročniki «Domovine», naj se sedaj naroče nanjo, da ne zamude te lepe povesti.
Da bo zanimanje za «Domovino» še večje, začenjamo z današnjo številko objavljati
še eno povest, «Iz nekdanjih dni».
Tako se čitatelji in čitateljice pač ne bodo mogli pritoževati, da jim ne ustrezamo.
Nabirajte sedaj nove naročnike in naročnice! Vsak naš prijatelj nam lahko dobi sedaj nove naročnike, ako pove onim, ki še niso v krogu «Domovinarjev» in «Domovinarfc», da objavljamo naenkrat dve lepi povesti. Opozarjamo ponovno, da so razpisane za najmarljivejše nabiralce lepe nagrade.
H koncu še opominjamo vse zamudnike in zamudnice, naj takoj poravnajo zaostalo naročnino, ker jim bomo sicer morali ustaviti pošiljanje lista. Prepričani pa smo, da med vsem našim čitatel.istvom ni nikogar, ki bi si zaradi par dinarjev dal ustaviti pošiljanje «Domovine». Za naše prijatelje kakor za nas še vedno veljajo one lepe besede, ki nam iih je nekoč napisal neki naš prijatelj in ki se glase: «Domovina» za naročnika in naročnik za «Domovino».
Otvoritev Delavske zbornice v Ljubljani
Po večdnevnih posvetovanjih delegatov Delav-1 ske zbornice v Ljubljani se je vršila v nedeljo dopoldne slovesna otvoritev nove palače Delavske zbornice. Številne delegate in druge goste je pozdravil predsednik zbornice g. Čobal. Ministra za socialno politiko je zastopal inšpektor g. dr. Tujkovič. Navzoči so bili med drugimi: veliki župan ljubljanski g. dr. Vodopivec, župan mesta Ljubljane g. dr. Puc, -udarski glavar dvorni svetnik inž. Stergar, generalni ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu dr. Glaser, glavni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani g. ar. Win-dtecher in predsednik Zveze jugoslovenskih podpornih društev na Vestfalskem g B lha Pismeno in brzojavno so pozdravili zborovalce ljubljanski si.cf g. dr. JegLč, komisar mariborske oblasti
g. dr. Leskovar, minister na razpoloženju g. dr. Žerjav in drugi.
Lep nagovor na prisotne je imel tajnik Delavske zbornice g. TJratnik, ki pravi med drugim: Letno poročilo, ki leži pred vami, vam bo dokaz, da je skušala biti Dela ska zbornica v teh par letih svojega obstoja več kakor navaden urad, da je skušala biti tolmač vsega, kar se tiče našega delavstva, da je skušala biti motrilec javnega življenja s socija no-polili^n h vidikov. V tej zgradbi je našla svoj dom cela vrsta važnih socijalno-političnih organizacij in ustanov, med drugimi borza dela, javna kuhinja, izseljenski komisarijat, državna inšpekcija dela, razne svobodne stanovske organizacije in prosvetne ustanove. Našo gradbeno aucijo smo združili s stano-] vanjske akcijo mestne obč.ne. kar je mie.o za po-
sledice, da je dobilo v tej palači stanovanje 28 rodbin. Vsi gospodje zastopniki oblastev, ki so podpirali naše gradbene načrte, naj sprejmejo zahvalo našega delavstva. Delegati in zaupniki pa naj pripovedujejo doma o glavnem graditelju te stavbe, o neznanem vojaku dela, ki je dogradil ta dom z od ust odtrganimi grižljaji. Povejte, da je zgradilo tukaj delo sebi spomenik in oporišče.
V imenu ministrstva za socialno politiko jo čestital odboru zbornice g. dr. Tujkovič
Veliko pozornost je vzbudil govor velikega župana g. dr. Vodopivca, ki je uvodoma poudarjal važnost dneva, ko je slovensko delavstvo dobilo ponosen dom, nato pa je rekel med drugim: «Posebno me veseli, da se otvarja ta vaš dom bas v sedanjem času, ko so si nekateri nesocialno čuteči ljudje že mislili, da je prišel čas zanje, ko bodo mogli vzeti delavstvu socijalne pridobitve, ki si jih je tekom desetletij s težkim trudom in v hudih bojih priborilo. Toda to so le posamezni glasovi, posamezne želje, ki ne pridejo v pošte v, kajti niti širši gospodarski krogi ne mislijo tako, ker se predobro zavedajo, da je zadovoljen delavec pogoj njihovega gospodarskega uspeha.*
Za velikim županom je povzel besedo župan mesta Ljubljane g. dr. Puc, ki je med drugim izvajal: «Ko bo delavec za svoje delo pošteno plačan, ko bo imel zdravo sta"ovanje, ko bo mogel dostojno rediti svojo rodbino, ko bo pomirjeno gledal na leta svoje starosti, takrat šele bo prav čutil, da je biti delavec čast. Dosedanji ' razvoj človeštva nam kaže, da je ta cilj dosegljiv | razvojnim potom. Seveda bo še mnogo bojev med stanovi, toda vsi se moramo zavedati, da so potrebni vsi stanovi, ki ustvarjajo, in da se morajo sporazumeti v ljubezni. Vsem pravico do dela! Vsem pošteno plačilo za delo! Iz srca smo veseli današnjega praznika in zagotavljamo vas, da bomo stali ob vaši strani, kakor smo z vami zgradili to palačo, ki naj bo mejnik v zg dovini socialnega razvoja slovenskega naroda*.
Govorili so še: glavni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Windischer, podpredsednik iste zbornice g. Ogrin, generalni ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu g. dr. Glaser, bivši oblastni odbornik g. dr. Brecelj in tajnik Centi al? delavskih zbornic g. dr. Topalovič.
V	okviru otvoritvenih svečanosti ie priredil zvečer istega dne prosvetni odsek Delavske
'zbornice koncertni večer v novi dvorani palače, ki je prav lepo uspel.
V	ponedeljek nato je zborovala skupščina Delavske zbornice, ki je v uajlepšjm sogHsiu sprejela tajniško in blagajniško poročilo ter proračun za leto 1929-30. Vsa poročila so bila sprejeta brez debate in je bil odboru podan abs^tutorij. Iz-por-očiia o proračunu za t. T9i9-i$0. povzema-
struja proti celotnemu odboru. Gotovi člani so malo spletkarili, zlasti proti tajniku. Kljub vsemu se pa nakane niso posrečile ter je Sokol dobil odbor, kakor sledi: starosta Janko Ogulin, pod-starosta Ivan Kočevar, tajnik Anton Sever, blagajnik Anton Susfaršič, računska preglednika Z. Razpotmk in I. Zurc; odborniki: A. Nampelj, Franc Štrumbeij, J. Malenšek, I. Golobič, M. Ste-zinar in M. Sever; načelnik I. Kralj, vaditelj R. Bukovec. "Volitve so pokazale sokolsko disciplino in onemogočile, da bi se vtihotapil v društvo razdor, s čimer bi istega dne društvo razpadlo. Za bodočnost bi priporočali, da se take spletke opuste. Novoizvoljenemu odboru polagamo na srce, naj prime za delo in dela na to, da pride društvo do lastne telovadnice, ker le takrat bo društvo imelo uspeh. Če pa telovadnice ne bo, bodo hude težave. V razmerah, kakršne so danes, se društvo ne sme pustiti. Denarja je toliko, da bi se lahko postavila telovadnica, ki bi odgovarjala za Semič. Upamo, da ne bo to glas vpijočega v puščavi.
SEMIČ. Zavarovalnica «Rosija-Fonsier» mi je poravnala škodo, povzročeno no požaru, brez' vsakih odbitkov, zaradi česar jo toplo priporočam. — Josip S i m o n i č.
PETROVČE. Pred dnevi je umrl ugledni veleposestnik g. Mihael Luževič v starosti 67 let. Sledil je svojemu pred petimi tedni umrlemu zetu g. Antonu Čeču. Rajni Luževič si je z veliko marljivostjo ustvaril lepo in vzorno urejeno kmetijo. — Na Svečnico smo imeli hud mraz. Termometer je kazal zjutraj —28" C, drugi dan v nedeljo pa celo —31° C. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo pri nas takega mraza. Predzadnji ponedeljek je živo srebro zopet padlo na —24° C, vrhu tega je brila oslra burja, ki je iskala pota skozi špranje v notranjščino stanovanj, kleti in hlevov. N i čudno, da je živina po nekaterih hlevih silno prezebavala. Neki najemnici sta zmrznila v hlevu dva prasca, ki ju je pred kratkim kupila. V kleteh je pomrznilo mnogo krompirja, tu in tam so izsekavali čisto zmrzlo zelje iz kadi. Ob Savinji so se pojavljale velike jate divjih gosi. — Posestvo g. Ivana Rojca v Mali Pirešici, po domače Gmajna rja, je kupil g. Jernej Razboršek, posestnik v Dobriši vasi, za svojega sina Jerneja,
ki se je poročil te dni s posestnikovo hčerko gdč. Marijo Sevčnikarjevo iz isie vasi. Mlademu paru želimo obilo sreče! — Tukajšnii Sokol je priredil na pustno nedeljo v Vodenikovi dvorani maškarado, ki je kljub mrazu dobro usp<Ja.
SREDIŠČE OB DRAVI. Sokolsko društvo v Središču je letos zelo marljivo na delu. Za dobro uspelo ljudsko igro «Prisega ob polnoči* smo imeli priliko videti dobro uspelo, doštudirano in lepo izvajano komedijo cZakonske zmošnjave?. Diletantje so točno in dovršeno podali svoje vloge. Odmori, ki jih je izpolnjevala sokolska godba, so bili kratki. Odpadlo je tudi mučno čakanje, kar bi bilo želeti tudi v bodoče. Dasi je bila dvorana prijetno zakurjena, ni bilo one udeležbe, kakor bi bilo želeti. Krasno je uspela ob zelo lepi udeležbi tudi maškerada na pustni torek. Maske, okoli 40 po številu, so bile okusne in lepe. Priporočali bi pa, da ne nastopajo maske v narodnih nošah in barvah, kar se nam zdi neumestno; Da je pa pr.reditev tako lepo uspela, gre v prvi vrsti zahvala vsem članom in članicam, ki so v pestrih barvah okrasili Sokotski dom; zlasti turška kavarna je zelo ugajala. Kakor smo izvedeli, namerava društvo ponoviti igro «Pri-sega ob polnočb, in sicer 24. t. m. Igra vzbuja med občinstvom veliko zanimanje, zato pričakujemo tudi tokrat mnogobrojnega obiska.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Sokolskl odsek pri Sv. Juriju ob Ščavnici javlja vsemu svojemu članstvu, da se bo vršil redni letni občni zbor dne 3. marca ob desetih v Posojilnici. Občni zbor je važen za vsakega zavednega člana, ki mora vedeti za delo odbora od ustanovitve do danes. Zato naj ne izostane nihče. Zdiavc! — Knjižnica posluje vsako nedeljo do 10. ure. Ima mnogo lepih knjig. Kdor je do danes še ni posečal, naj to stori odslej.
ČAKOVEC. V Čakovcu je izdihnil v najlepši moški dobi, star 44 let, sodnik oudotnega okrožnega sodišča gospod Franjo Glogovec. Pokojnik, v Medmurju znana osebnost, je bil eden izmed redkih medmurskih inteligentov, ki so že dolgo pred vojno delovali za narodno prebujo svojih rojakov, kakor jo je propagiral dr. 1. N. Novak. Svojemu jugoslovenskemu prepričanju je ostal zvest do zadnjega. Časten mu spomin!
=== Stran 2 = mo, da so proračunani redni izdatki na 2.080.000 dinarjev, a dohodki na 2,450.000 Din.
Ti slovesni delavski dnevi so pokazali, da je Delavska zbornica resna in potrebna institucija, ki ščiti delavske interese
DOPI
GORENJI LOGATEC. Pomoto tiskarskega škrata v zadnjem dopisu popravljamo v toliko, da je bil izvoljen za starosto Sokola br. Puppis, za podstarosto pa br. Rus. — Pripravlja se Gra-horjeva drama v treh dejanjih «Jez», ki bo prišla na sokolski oder v soboto 2. marca zvečer ob pol osmih. — Br. Janku Rozmanu, ki je premeščen kot davkar v Šmarje pri Jelšah, je napravil Sokol prisrčno odhodnico. Izgubo tako pridnega režiserja bo društvo le težko prebolelo. Želimo mu vso srečo na novem mestu!
ŽIBRŠČE. Zveza kulturnih društev v Ljubljani bo priredila v nedeljo 24. t. m v hiši g. Janeza Rupnika (Pri Ipavcu) javno predavanje. Predaval bo naš stari znanec g. dr. Bajič iz Ljubljane. Začetek ob pol dveh popoldne. — Prejšnji teden smo prvič vlekli plug iz Zibršč v Gorenjo vas in si s tem skozi gore snega odprli pot v svet. Vpreženih je bilo šest parov konj. To je bil dogodek za našo raztreseno vas.
KAMNIK. (Smrtna k o s a.) Te dni je preminul v Kamniku ustanovitelj znane vrvarne Ivan N. Adamič, vrvarnar in posestnik. Pokojnik je bil zelo podjeten mož. Dočakal je visoko starost 79 let. Njegovo podjetje priča, da je bil mož dela in velikih sposobnosti. Blag mu spomin!
MIRNA PEČ NA DOLENJSKEM. (Smrtna kos a.) V Mirni peči na Dolenjskem je umrl trgovec Josip Hude v 88. letu starosti Bil je prava slovenska grča. V svojih mladih letih pred letom 1848. je hodil pokojnik še na tlako na gr$d Podhmelnik. Blag mu spomin!
SEMIČ. V nedeljo 10. t. m. je imel semiški Sokol svoj letni redni občni zbor ob navzočnosti dveh župnih delegatov. Za ta občni zbor je bilo vsestransko zanimanje, ker je bila v društvu neka
Soteščan:
Grob ob zvoniku
(Povest iz sedaaiosti.)
I.
Po temni viharni noči je nastopilo jasno poletno jutro. Skrbni gospodarji so vstajali, čim se je pričelo daniti. Molče so hodili okrog hiš in ogledovali škodo, nastalo po neurju. Po vrtovih so ležale veje, polne nezrelega sadja, odčelinjene od drevja. Okrog poslopij je bila natresena slama in opeka, ki je popadala s streh; poti in steze so bile vdrte in razkopane od močnega naliva.
Čez pot na Stoparjevem vrtu je ležala stara hruška. Veter jo je podrl s koreninami, vrgei jo je s tako silo. da se je zdrobilo domala vse vejevje. Pasti je morala z glasnim hruščem, saj so se veje, ki so se še držale debla, zasadile globoko v prhko zemljo.
«Pa da Tone ni slišal!» se je čudila Sto-parica, ko ie ob svitanju zarje pogledala skozi okno. «Včasih na čuje vsak malenkosten šum in pride povedat. Celo zdaj se ni prebudil. Ob tej uri je bil navadno vedno pokoncu.«
Oblekla se je in odšla v kuhinjo, zakurila je in pristavila lonce kakor vsako jutro.
Hči Francka je medtem pomolzla in nakrmila prašiče. Precedila je mleko ter postavila latvice v omaro. Še pomesti ie morala; že je pripravila metlo, ko je pristopila mati z naglim vprašanjem:
«Francka. ali si kai videla očeta?«
«Nič», ie odvrnila «Naibrž so šli pogledat na polje. Žitnik mi je pravil, da ie vse žito poleglo in da je zmešano od viharja.«
«Oh, pa zdaj, ko je komaj odcvetelo! Saj ne bo moglo pravilno dozoreti.»
«Škoda naše lepe pšenice! Spet bo huda žetev in malo bomo namlatili.»
«Francka, poglej no po očetu in h kosilu ga pokliči«, je prekinila mati hčerino jadiko-vanje. «Žganci niso dobri, ako so postani.»
«Hči je odložila metlo in stekla čez vrt v dolino, kjer se je raztezalo Stoparjevo polj?.
«Tako nekam tesno mi je pri srcu», je zabolelo mater po njenem odhodu. «Ne vem, ali je ostalo v meni še kai strahu od sinočnie nevihte. Strašno se je bliskalo in grmelo.»
«Mama, ata ni v dolini«, je povedala Francka, ko se je vrnila čez nekaj časa. «Pa tudi kje drugje jih nisem zapazila.«
«Poglej na kozolec — tja, kjer imajo svoje ležišče.«
«Spijo», je pritekla s kozolca. «Rekla sem jim, naj pridejo h kosilu, pa se niso zmenili.«
«Čudno! Ali je bolan?» je Stoparico zaskrbelo. «Sama grem pogledat.«
Vzpela se je po močni lestvi in zlezla na kozolec. Stopar je ležal nepremično na senu pod odejo. Roke so mu bile skrčene in kolena pritegnjena na trebuh.
«Tine, ali ti je slabo?« se je ustavila ob ležišču. «Hruško je podrlo, tisto staro tepko.«
Z nobenim udom se ni zganil ob tej novici mož, ki ga je bila drugače sama skrb, kadar se je kaj pripetilo.
«Tone, ali slišiš?« Strahoma se je sklonila ter ga je prijela za glavo. Sesedia se je, kakor da so ji odpovedale noge. čim se je dotaknila njegovega čela. Lice ji je mrliško prebledelo.
«Mrtev!» je kriknila na vse grlo. «Sosedje. pomagajte!«
«Kdo je mrtev?« e osupnil Žitniki je prišel mimo kozolca.
«Tone je umrl! O sveta pomagalka!«
Sosed je splezal na kozolec ter mu po-tipal žilo.
«Saj je že trd in mrzel», se je zvijala žena
v obupnem joku.
Žitnik ga je obrnil, tresel in klical, toda mrtvec ni mogel oživeti. «Mrtev je«, se ie končno naveličal neuspešnih poizkusov. «še pred dnevom je moral ugasniti.«
.Na kozolec je prihitela Francka, ki je cula jek in klicanje. Zgrudila se je kakor nezavestna poleg mrtvega očeta materi v naročje.
«Moj Bog, kaj se ie zgodilo!« je vzdihovala mati. «Francka, prinesi blagoslovljene vode in zelenikovo vejico.«
«Jaz pa grem po Jerina. da ga spravimo s kozolca«, se ie ponudil Žitnik in hotel oditi.
«Sem že tukaj«, se je Jerin oglasil so^daj ob lestvi. «Za božjo voljo, kaj pa imate?«
«Tone je zaspal«, mu je povedal Žitnik. «Zdrav je šel počivat, pa se ne bo več prebudil. Bog mu daj nebesa!«
«Ni mogoče!« je ostrmel Jerin. «Kdaj pa je izdihnil?«
«Nič ne vemo», je Stoparica glasno ihtela. «Sinoči nekako ob devetih je šel iz hiše. Prosila sem ga. naj ostane v sobi — zaradi nevihte, sem mu rekla — ker se ie že večkrat primerilo, da je v takem vremenu treščilo v kozolec. Pa me ni poslušal. .V senu se bolje naspim', me je zavrnil. Pa je zaspal za večne čase.«
«Prav nič ne vemo. kje nas čaka«, sta modrovala soseda. «Smrt ie kakor tat, pride skrivaj ter te zgrabi za vrat...»
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
?OSLEDICE LETOŠNJE ZIME NA NJIVAH.
Zaradi hude zime, ki jo trpimo letos, utegnejo biti težko prizadete tudi naše zimske posetve. Zaenkrat tega še ne vemo, ali lahko se to zgodi, in je zato potrebno, da smo pripravljeni na vse. Zimskemu žitu se zaradi težke snežene plasti in dolgotrajne zime lahko primerijo različne nezgode.
Če se sneg ne bo o pravem času umaknil, je mogoče, da se nam mlado žito zaduši in da se <?a loti tako imenovana csnežna plesenj*. Zato bo treba v prvem početku pomladi debelo plast snega z živino razhoditi, da nam sneg prej in hitreje skopni. Nevarnost, da bi se nam žito zadušilo, je še večja, če bi se po vrhu snega napravila ledena skorja, ki bi zaprla dohod zraku k rastlinam. V takem primeru se mora ledena skorja zdrobiti.
Zimska strn nam najhitreje pognije po legah, kjer ni zemlja pod snegom dosti zmrznjena. Letos je padel sneg, hvala Bogu, na zmrzlo zemljo. V ne\arnosti so zaradi tega le take lege, kjer je zemlja premalo zmrznila, in mokre lege, če se je napravila po vrhu še tanka skorjica ledu, spodaj pa je ostala kopna ali nezmrznjena.
Po nižinah in takih legah, kjer se snežnica rada nabira, je skrbeti, da se bo voda lahko sproti odtekala. Sicer nam lahko mhdo strn zatopi. Potrebno je, da po takih mestih vrežemo brazde, da se bo snežnica lahko odtekala.
Slednjič se nam lahko še to primeri, da bi nam zemijo potem, ko je sneg v glavnem že skop-nel, čez noč zmrzavala in čez dan se pa zopet otajala. Tudi to je nevarno za pozebo strni. Ta a!i «zmrzlin» privzdiguje zemljo in z njo vred tudi korenine žitnih rastlin. Ko se zemlja čez dan zopet sesede, ostanejo zgornji deli j korenin razgaljeni. S ponovnim zmrzavanjem in otajanjem take zemlje se žitne razstline tako iz-rujejo, da nazadnje pozebejo korenine in se po-suše. Ta škoda se prikazuje najraje na peščeno-
ilovnati zemlji ali puhlici. Popraviti se da pa le na ta način, da take njive povaljamo in s tem izrute rastline nazaj pritisnemo, da se lahko na novo vkoreninijo. Za tako delo je treba valjarja, ki bi ga morali po krajih z lahko zemljo naši poljedelci sploh imeti.
PODSETEV ZIMSKE STRNI.
Letos se utegne pripetiti, da bo zimsko žito zaradi snega in dolge zime trpelo in da bo nazadnje močno zredčeno. V takem primeru ne bo kazalo, tako izredčenega žita pustiti, ker bi ga premalo pridelali in ker bi se njive preveč obrasle s plevelom. Tako zredčeno žito kaže pod-sejati ali pa preorati in njivo na novo obsejati. Le v redkih primerih je puščati tako poškodovano žito, n. pr. če hočemo priti na vsak način do pravega semena. V vseh drugih primerih pa bolje storimo, da zimsko pšenico podsejemo z jaro pšenico in ravno tako tudi druga zimska ž:ta, ali pa da take njive preorjemo in na novo obdelamo.
Seveda dobimo s tako pod-setvijo dvojno rast. Zimska pšenica se razlikuje v rasti od pomladne pšenice. Tudi pride'ano seme ne bo za drugo rabo kakor za mlin. Toda dobili bomo vsaj polni pridelek. Jara pšenica, dast veliko pozneje se-jana, bo zimsko pšenico tako dohitevala, da se da tako mešano žito laliko nazadnje vendarle hkrati požeti. Ko pride namreč čas zorenja, se tudi jara pšenica hitreje razvija. To velja tudi za podsejano jaro rž.
Glavno je seveda, da imamo za tako podsetev potrebno seme, ki ga pri nas v splošnem manjka, ker pridelujemo le izjemoma jaro pšenico in jaro rž. Morda se bo dalo nekaj takega semena dobiti, če bo nastopila potreba. Treba se bo pa zanj že sedaj zanimati, ker je važno, da pride jaro seme čimprej v zemljo. Ko bo začel sneg kopneti, bo treba pogledati, v kakšnem stanju se nahaja zimska strn pod snegom, da se pravočasno pobrigamo za seme.
Za podsetev je treba njivo najprej z brano prevlačiti, da se zemlja površno zrahlja in da podsejano seme laže zaleze v zemljo. Ko smo s setvijo gotovi, je njivo vnovič prebraniti, da se zrnje zakrije. Na manjših prostorih in če manjka
le mestoma žitnih rastlin, se da tudi na rokah in z grabljami potrebno seme podsejati.
Če je zimska strn dosti gosta, toda slaba, sfi da s čilskim solitrom popraviti in okrepčati. Za oral ga potrebujemo vsaj 75 kg. Če je pa strn tako redka, da je ne kaže podsejati, jo je pa pro orati in na novo s pripravnim jarim žitom ob sejati. Jaro žito mora zgodaj v zemljo, da nan dobro obrodi.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Na zunanjih tržiščih je bilo razpoloženje čvrstejše. Pri nas ni sprememb. N<t ljubljanski blagovui borzi so ponujali (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 292-50 do 295 Din, m o k o «0» po 420 do 425 Din, turščico, baško, po 295 do 29750 Din, ječ* m en, baranjski, pivovarniški, po 345 do 347 Din 30 par.
ŽIVINA. Na zadnji dunajski živinski sejem ja bilo dovoženo iz Jugoslavije le 49 glav. Cene na Dunaju se slabo drže. Na zadnjem mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli vol: 850 do 9 Din, poldebeli 725 do 7 50 Din, debele plemenske krave 525 do 5-50 Din, krave za klobasarje 350 do 4 Din, molzne krave 5 do 550 Din, breje krave 6 do 9 Din.
HMELJ. Povsod slab promet. V Alzaciji se j« prodalo nekaj manjših partij savinjskega hmelj« po 250 de 300 francoskih frankov za 50 kg, to j< okrog 9 do 11 Din za kilogram blaga, postavlje nega na postajo v Žalcu.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo zadnie dni i valuta h: 1 dolar za 56 40 do 56 60 Din; dne 19. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 79985 do 802-85 Din; 100 nemških mark za 135125 do 135425 Din; 100 madžarskih pengov z.a 992-20 do 995-20 Din? 100 ital janskih lir z.a 297-11 do 29911 Din;
1 dolar z.a 5676 do 56 96 Din; 100 češkoslovaških kron za 168 50 do 16930 Din; 100 francoskih frankov za 22152 do 223*52 Din.
Žena se je zagnala v obupen jok. «Tone, dvigni se, vstani, samo enkrat me še poglej!» ga je klicala s pretresljivim glasom.
«Ata. zakaj ste nas zapustili?» je plakala hči in vila roke proti nebu. «Sredi največjega dela ste odšli in nič se niste poslovili.«
»Kap ga je zadela», je omenil Jerin, ko je pregledal mrliča. Nato je potolažil mater in hčerko z besedami: «Nikar ne jokajta, saj nič ne pomaga.»
»Ubogi Ivan. kako se bo prestrašil!« se .ie materi zasmilil sin, ki je študiral v mestu. »Takoj mu bomo brzojavili, kaj se je zgodilo.«
»Kdo bi bil mislil, da ga bo tako naglo doletelo! Včeraj popoldne sva še govorila, bil je prav posebno dobre volje«, je pravil Jerin. «Ali je kaj tožil o kaki slabosti, preden je šel počivat?«
Nobene besedice«, je trdila Stoparica med bolestnim ihtenjem. «Cc!o požvižgaval je. ko je odhajal na kozolec. »Bliska se. nekaj dežja bo«, je bila njegova zadnja beseda.
«Nekaj hudega ga ie moralo napasti«, je ugibal Žitnik. «Kdo ve, ali se mu ni utrgala kaka srčna žila?«
«Saj je bil vedno tako zdrav«, ga je Stoparica zavrnila. «Še ni dolgo, kar se je hvalil, da že deset let ni bil bolan in da še nrav za prav nikoli ni občuti! kake težje bolezni «
«Take ljudi rado kar naglo prime«, ie vedel Jerin, ki je naštel celo vrsto primerov slične vsebine.
Jok in kričanje sta pretresla vso podgorsko vas, vse je drlo pod Stooariev kozolec in strmelo nad nepričakovano smrtio dobrega soseda in vzornega gosoodarja. Nekateri so inilovali ženo, drugi ugibali, kako bo krneto-
vala, tretjim se je smilil Ivan, ki bo moral pustiti šolo in pomagati materi pri delu.
«Škoda, škoda«, so se menile vaščanke. «Velik gospod bi bil lahko, ker je nadarjen ter "ima veselje do učenja. Tako ga je odtrgala usoda od boljšega kruha.»
«Doma mu pa tudi ne bo sile«, je menil izkušen možak. «Ali mislite, da ie gospodi z dobrotami postlano? Kar domov naj pride! Posestvo je brez dolga in v najlepšem redu.«
«Saj ni neumen, da bi garal«, .ie momljal v ozadju Gornik, najbližji Stoparjev sosed. «Liza naj se omoži. fant pa izšola.«
Nihče se ni zmenil za neumestno opazko. Kdor je mogel blizu, je pomgai Žitniku in Jerinu, ki sta spravljala mrliča s kozolca. Drugi so ganjeni gledali prizor, kakršnega ni pomnilo Podgorje. Ženske so tolažile mater in hčerko.
Vaški mizar je izdelal krsto, v katero so položili mrliča ter ga postavili na oder. Dekleta so ga okrasila s cvetlicami in z venci: vse, kar je premoglo Podgorje lepega, je bilo postavljeno ali obešeno v mrliški sobi.
Pokojni Stopar je bil ugleden mož. spoštovala ga je vsa župnija. Od blizu in daleč so ga hodili kropit, povpraševanja po vzrokih njegove smrti ni bilo ne konca ne krata. Mati in hči sta morali venomer ponavljati, kako sta ga zjutraj pogrešili in našli na kozolcu. Ženske so si otirale solze ter ju milo-vale. Nekatere pa so že ob mrliškem odru začele sitnariti, radovedne, kaj bo počela neizkušena vdova, ali bo dala fantu ali dekletu.
Sredi popoldneva je prispel iz me^ta Ivan s kovčegotn. v katerega ie v naglici oobasal knjige in obleko. Sam se je bil odlečil — čim je prejel brzojavko — da ustavi šolo in ostane
pri materi na posestvu. Tisto leto je dovršil četrto šolo. Bil je pri sedemnajstih letih dobro razvit, modrega obnašanja in razumnega govorjenja.
«Ali ste že naročili pogreb?« je vprašal mater, ko se je razjokal.
«Nisem«, mu je odvrnila. »In prostora za grob tudi še nisem izbrala.« Ivan je odšel v župnišče naznanit očetovo smrt, nazaj grede se je oglasil pri vaškem grobarju, kateremu je naročil, naj izkoplje jamo ob zvoniku na vzhodni strani, kamor solnee vsako jutro najprej posveti, ko zašije izza gore.
«Da, da, ob zvoniku, ob zvoniku. Krasen prostor, najlepši prostor«, je hvalil grobar Marko.
«Oče so tako želeli«, je utemeljil Ivan, kateremu je pokojni Stopar res nekoč omenil, naj ga pokopljejo ob zvoniku.
Grobar Marko je bil silno radoveden iti vraževeren Skoro vsaka beseda mu je bila vprašanje; kdor ni bil pripravljen, mu je kimaj sproti odgovarjal. Tudi Ivana je mučil s poizvedovanjem; čim bolj se mu je umikaU tem bolj je bil nadležen.
«Pa še nekaj, Ivan, še nekaj«, ga ie zadrževal, ko se je mladenič že poslovil. «Ne veš, kako težko zvonim ... Tako neradi te« čejo zvonovi...»
«Morda jih niste namazali«, se ie Ivan bridko nasmehnil.
«Vsak teden jih namažem. Ampak ti menda še ne veš, da včasih laže zvonitn. mnoco laže zvonim... Danes pa vlečem, da pokaio vrvi, kakor bi majal pečino ...»
«Čudno. Pa ne veste, kaj to pomeni?»
»Kaj bi ne vedel! Kdor rad in neprisiljeno umrje, temu zvonovi lepše pujo. Požarjevem"
DOMAČE NOVOSTI
pojav, kakršnega ni doživela Slovenija že več sto let. Kakor piše zgodovinar Valvazor, so na Kranjskem opazovali podoben pojav v začetku leta 1515., to je pred 414 leti. Tudi takrat so se pojavila na nebu tri solnca v treh mavricah, poleg njih pa, kakor pravi Valvazor, dve ognjeni vojski, ki sta se borili. Kmalu nato so se začeli puntati kmetje. Valvazor opisuje nato na kratko znano, kmečko vstajo. Čeprav sam omenja, da je bil ta pojav naraven, vendar ga spravlja v zvezo z burnimi dogodki kmečkega punta in verjame, da so se takrat na nebu res pokazali boreči se vojščaki. Ta izredni poiav, ki smo ga v torek po 414 letih zopet videli, so opazovali zlasti lepo na Rakeku, kjer so videli kar štiri solnca. Ponekod so to čudno nebeško prikazen opazovali šele popoldne. Kakor sledi iz pojasnil meteorološkega zavoda v Ljubljani, je nastal ta popolnoma priroden pojav na podlagi posebnega lomljenja solnčne svetlobe zaradi tega, ker se je pojavil pred solncem oblak, obstoječ iz ledenih kristalov. Ta poiav torej ne napoveduje ne konca sveta ne vojne in ne ustaje, kakor morda domnevajo praznoverni ljudje.
*	Pisatelj Josip Kosianjevec 65lo(nik. V torek 19. t. m. je minulo 65 let, odkar se je v Vipavi rodil Josip Kostanjevec, ki je z raznimi deli obogatel slovensko književnost. Bil je agilen delavec, sodeloval je pri -^Ljubljanskem Zvonu», Slovenski Matici in Mohorjevi družbi. Sedaj živi v Mariboru in je kljub starosti še vedno delaven. Baš z današnjo številko pričenja tudi «Domovina» objavljati eno njegovih povesti. Jubilantu iskreno čestitamo ter mu želimo še mnogo let.
*	Zdravstveni dom v Mariboru. Na predlog higijenskega zavoda v Ljubljani je odredil minister narodnega zdravja, da se ustanovi in otvori Zdravstveni dom v Mariboru za Maribor mesto, okraj Maribor levi breg, okraj Maribor desni breg, mesto in okraj Ptuj, okraje Ljutomer, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Cakcvec in Pre-log. Zdravstveni dom bo imel naslednje oddelke:
1.	bakteriološko-serološko diagnostični oddelek,
2.	higijensko-epidemiološki oddelek, 3. ant rabič-ni oddelek, 4. šolsko polikliniko in 5. dečji dispanzer. Začasno bodo nameščeni oddelki Zdravstvenega doma v prostorih Dečjega dispanzerja in prostorih, katere bo določil oblastni komisar.
Za upravnika Zdravstvenega doma je imenovan dr. Josip Vrtovec, zdravnik Higijenskega zavoda v Ljubljani.
*	Smrt najstarejšega poklic izvršujočega župnika ljubljanske škofije. V Dobrepnljah pri Velikih Laščah je umrl tamkajšnji župnik g. Andrej Ramoveš v starosti 82 let. Pokojnik je bil miren duhovnik, ki se je brigal predvsem za cerkev.
V	občevanju je bil ljubezniv in dobrodušen napram vsakomur. Bil je brat tudi že pokojnega priljubljenega poljanskega župnika g. Jerneja Ramovša.
*	S 1. januarjem 1930. ne bo več porot. Iz
obvestila pravosodnega ministrstva, ki ga je iz-dalo ob priliki podpisa novega kazenskopravnega reda, je razvidno, da so po novem kazen-sko-pravnem redu porotna sodišča odpravljena in da torej s 1. januarjem 1930. ne bomo imeli več porot.
*	Smrt najstarejše Ljubljančanke. Te dni je
zadela kap najstaiejšo Ljubljančanko, 941etno Uršulo Wendlingovo, stanujočo na Sv. Petra cesti št. 19. Nezavestno so prepeljali v bolnico, kjer je umrla. Uršula Wendlingova je bila prijateljica Prešernove prijateljice Jelovškme. Potom nje se ie seznanila tudi s Prešernom, Čopom in Kaste-licem. Blag ji spomin!
*	Okrepčevalnice za revm v Mcribpru. Te dni so otvorili v Maribcru dve okrepčevalnici za brezposelne in revne. V teh okrepčevalnicah se razdeljujeta čaj in kruh.
*	Smrt svoječasuega mariborskega župana.
V	četrtek zvečer je umrl v 82. Mr ='arosti Karel Pfrimer, bivši mariborski župrn in stric sedanjega nemškega občinskega sve.nika Julija Pfri-merja. Bil ie med Mariborčani, zlasti pa med mariborskimi Nemci, zelo popularen ter je užival velik ugied.
*	Gozdovniki Ptuja in okolice' V nedeljo 24. t. m. bo rodov sestr.nek ptujskega rodu Deroče reke. Seslanek se bo vršil >b desetih v Mladiki. Ker bo navzoč tudi župni tajnik, je udeležba vseh strogo obvezna. Mir z Vami! — Samotni Volk, glavar.
*	Izvršitev smrtne kazni nad Prt>ičevo tolpo. Včeraj v sredo 20. t. m. so bili v Zagrebu obešeni rooarji Prpič in njegovi pajdaši, in sicer Pavle Prpič, Nikola Vrbanac, Nikola Brdarič in
*	Dopisnikom! Nekaj dopisov smo morali odložiti do prihodnjič. Opozarjamo dopisnike, naj nam poročajo o zanimivih domačih dogodkih jasno in kratko, politiko in osebne napade pa naj puste popolnoma pri miru. Poročcjfe o društvenem delu. Tiskovni zakou je zelo strog. Mnogo dopisov, ki ne odgovarjajo zakonu, je moralo y koš. Prosimo pa ponovno dopisnike, da pišejo razločno in kratko ter čim pogosteje. Želimo si tudi dopisnikov iz krajev, kjer jih še nimamo.
*	Meštrovičcva kipa kralja in kraljice. Te dni se je vrnil iz Beograda v Zagreb kipar Ivan Me-štrovič, ki je v zadnjih štirinajstih dneh izdelal osnutek oprsja kralja Aleksandra in kraljice Marije. To poprsje po izdelano v bronu.
*	Mraz se je polegel. Zadnje dni je nastopilo milejše vreme in sneg se je začel polagoma tajati. Zato pa je nastala nevarnost plazov, ki so že na več mestih zasuli železniške proge ter ovirali promet. Med tem, ko je v Sloveniji milejše vreme, so na jugovzhodu naše države veliki snežni zameti, ki so začasno skoro popolnoma onemogočili železniški promet. Izredno toplo je postalo v posameznih krajih Dalmacije. Če bo to milejše vreme še trajalo, še ni gotovo. V Nemčiji je nastopil nov val mraza in ni izključeno, da bomo tudi mi deležni ponovnega pritiska hude zime. Tudi v Franciji se je mraz poostril, v Angliji pa je postalo toplejše. V Italiji so se tudi odkrižali ostrega mraza. V Benetkah se je termometer nenadoma dvignil na 4-3 nad ničlo, kar je imelo za posledico, da so se začele tajati velike množine snega ter da so nastale poplave stanovanj. Zanimivo je tudi, da je Libijska puščava v Afriki deloma pokrita z ledom.
*	Tri solnca na nebu. Zanimiv nebesni pojav je opažal del Slovenije v torek 19. t. m. Ljubljančani so ga opazovali med pol 10. in 11. uro, in sicer so videli na nebu tri solnca v enakomerni razdalji. Pravo sclnce samo jc bilo v sredi, okoli njega pa kolobar. Videlo se je poleg solnca tudi več mavric, ki so se križale. Na vseh koncih in krajih Ljubljane so postajali in gledali ta čudežni
Nejcu, ki so ga lani ubili, sem tudi težko zvonil. Zvonovi so se upirali in brenkali: Nočemo, pa nočemo! Ni mu bilo treba še oditi v neznano večnost.«
Marko si je odkašljal in dostavil: «Tone gotovo ni bil pripravljen, pa ga je zajelo. In zvonovi se ustavljajo... Bog mu odpusti, ako česa potrebuje!«
Ponovno se je poslovil Ivan od zgovornega starca in hotel oditi. Mož pa ga je držal za rokav ter ga ni še maral izpustiti.
«Fantič, ti si še mlad ter boš še marsikaj doživel«, ga je važno opozoril. «ln da veš: takemu nič kaj prijetno ne zvoni, kdor še ni bil na vrsti za odhod v večnost ter bi lahko še dolgo, dolgo živel v sreči in zadovoljstvu.«
Mladenič je neverno skomignil z rameni. Skušal se mu je izviti, zakaj mudilo se mu ie domov — k mrliškemu odru svojega očeta.
«Mlad si še, zato me ne razumeš. Toda spomnil se boš, kadar se bodo uresničile moje besede.«
Marko ga ie končno izpustil. Sla sta na pokopališče, ki se je raztezalo v ozkem krogu ob podružnici sv. Roka.
«Torej ob zvoniku, praviš, ob zvoniku«, je ponovi! njegovo naročilo, ko sta dospela do cerkvice, ki je bila komaj pet minut oddaljena od Podgorja.
•Tukaj na vzhodni strani«, mu ie pokazal in odmeril prostor. «Samo tri pedi od zidu — toliko naj bo prostora za spomenik, ki bo naslonjen na zvonik.«
«Revček, tukaj boš ležal in nad tabo bodo peli zvonovi«, ie govoril Marko, ko je kopal grob. «Fant je svojeglav, a ga bo minilo... Vse bomo izvedeli, povsod se bo govorilo ... Blagoslovljeni zvonovi sv. Roka ne lažejo.
kadar pojejo mrliško pesem ...»
Toliko ljudstva že dolgo ni bilo r.a tesnem pokopališču kakor tisto jutro, ko so pokopavali Stoparja iz Podgorja. Vsak. kdor je mogel, ga je pospremil na zadnji poti. Nobeno oko ni ostalo suho. ko je zabobnela težka prst na njegovo rakev. Domači se dolgo niso mogli ločiti od preranega groba.
Marko je po odhodu pogrebcev obložil gomilo s cvetjem, prižgal je ostanke sveč ter jih zasadil v prhko zemljo. Nato je pospravil pogrebno orodje, zaklenil mrtvašnico in odšel počasi v kočo.
Tedaj je prilezla ob palici iz nekega kota sključena ženica, ob grobu se ie naslonila na zid, z dlanjo si je zasenčila oči pred jutranjim solncem.
«Ubogi Tone!« je mrmrala komaj slišno. «Mcne in tebe, oba je uničila ta zverina ...»
Prekrižala se je in zmolila nekaj očenašev. na kar je odkrevljala s pokopališča. Pred pragom svoje bajtice se je obrnila in po-žugala s palico v dolino: «Bog g-a bo že našel ob pravem času.»
II.
Grob pod zvonikom je polagoma ozelenel, na njem so zaduhtele cvetlice, katere ie nasadila Francka, in zeleni bršljan sc je ovil kamenitega križa z napisom: « Tukaj počiva Anton Stopar, posestnik iz Podgorja, ki je 11. junija 1920. nenadoma izdihnil.« Spodaj na podstavku spomenika pa so se blestele črke v ganljivi pesmici:
«Ko bi ljubezen mogla grob odpreti in grenka solza želo smrti streti, ne bilo bi Vam treba že trohneti.«
Vzlic minljivosti časa in pozabljivosti člo-
veškega spomina pa se odmev Stoparjeve smrti ni po.egel med domačim ljudstvom. Kolikor je ponehal poleti ob napornem deiu, toliko je naraste! pozimi ob dolgih večerih, izkušeni možje so sumljivo ztnaievali z glavo, kadar so se menili o umrlem sosedu. «Čudno je, čudno. Kar prenaglo ga je spravilo«, so modrovali. «Kdo ve, ali ni bilo vmes kaj drugega, česar nas Bog obvaruj!«
«Pa kaj neki?« Na to vprašanje ni vedel nihče odgovoriti. Ljudska domišljija je sicer iznašla nekega tujca, ki se ie ti«ti dan pred Stoparjevo smrtjo klatil po Podecrju. Ko pa so začeli poizvedovati, ni mogel nihče navesti, kod je hodil in kako ie bi! oblečen. Treba je bilo najti novih smernic, zakaj vedno bolj je raslo mnenje, da je bil Stopar v spanju umorjen.	__
Dozdevnemu umoru pa so ugovarjala številna nepojasnjena dejstva. Kako naj bo umorjen, ako niso našli na mrliču vidnega znaka kakšnega nasilstva? Žitnik in Jerin sta ea umila in preoblekla. pa nista ničesar zapazila.
«Mogoče ga je kdo zastrupil*, so ugibali in zašli v ponovne dvome. Nihče ni namreč vedel, ali deluje kak strun tako naglo in brez posebnih znakov na telesu.
«V glavo je otekal in lice mu je začrnelo, ko je ležal na mrtvaškem cdru». so našli nekateri dokaz zastruplienia. Temu so se ponovno upirali tehtni predsodki, češ: kdo bo vlival ponoči v usta spečemu človeku strup in kje si ga bo nabavil! Otekaio pa tudi drutri mrliči, skoro vsak. kdor umrje nenadoma ali po kratki bolezni.
«Grobar Marko pa ve...» so si lahkoverne ženice skrivnostno šepetale.
fDalie prih.)
*
Marijan Krinpotič. Smojverju je dosmrtna kazen znižana na 20 let, Badaku od 15 na 10 let, Prpiču Cigctu od 5 na 4 leta. Smrtno kazen sta izvršila krvnik Hart in njegov pomočnik. Kakor smo že svoječasno pisali, je Prpičeva tolpa zagrešila skupno .37 roparskih umorov.
*	Nov zakon o kmetijskih posojilih. Minister za kmetijstvo in vode dr. Frangeš je sklenil, da sestavi čimprej nov zakon o kmetijskih posojilih. Obstojata dva načrta. Po enem načrtu naj bi ta posojila pode.jevale agrarne direkcije. Drugi pa zagovarjajo ustanovitev velike kmetijske banke. Zakonski načrt o kmetijskih posojilih sestavlja načelnik kmetijskega ministrstva Stojkovič, ki se zavzema za agrarne direkcije, dočim so se vse zadružne zveze izjavile za ustanovitev kmetijske banke.
*	Nova osnovna šola v Dolnji Lendavi se otvori po odredbi prosvetnega ministra. Na tej šoli se istodobno otvorita dva oddelka: eden s slovenskim, dnigi pa z madžarskim učnim jezikom.
*	Deložaciie ob mrazu preprečene. Koncem januarja ob najhujšem, vremenu bi ?e imelo v Ljubljani izvršiti okoli 15 deložacij na podlagi že lani podanih sodnih odpovedi. Stanovanjskemu oddelku mestnega magistrata se je posrečilo, da je vsem 15 strankam, ki bi bile morale biti de-ložirane, preskrbel primerna zavetišča in stanovanja, nekatere stranke so se tudi sporazumele s hišnimi gospodarji, ki so uvideli težavir položaj v najhujši zrnu ter strankam izselitev odgodile do pomladi.
*	Slovenci v Mehiki. Naš rojak M rko Veboveo, ki je potoval v začetku januarja t. 1. iz Argentine v Mehiko, glavno mesto mehiške republike, piše v newyorškem slovenskem dnevniku cGlasu na-rodas, da je na veliko veselje našel v Mehiki nekoliko Slovencev 111 dalmatinskih Hrvatov. Štirje Slovenci so uslužbeni na nekem vele-posestvu, kjer je že osem let upravitelj naš rojak Franc Hvala. Ivan Petrič, rodom iz Rakeka, je vodja mlekarne, Josip Telič in Jernej Baraga pa sta šoferja. Vili Žebre iz Ljubljane ima tamkaj svoje posestvo.
•* Strogo izvajanje ministrske odredbe o imenih. Nedavno je izdalo notranje ministrstvo odredbo vsem upravnim oblastvoni, da morajo strogo paziti na to, da se v javnosti rabijo samo
pravilna jugoslovenska imena naših rek, gor itd. Kakor čujemo, je mariborski policijski komi-sarijat že pozval lastništvo dnevnika cMarburger Zeitung>, naj spremeni s^ojo glavo, kakor jo mora spremeniti celjska «Cillier Zeitung>.
*	Dodatek k ameriškemu priseljeniškemu zakonu. Parlament Zedinjenih držav je sprejel važen dodatek k zakonu o priseljeva lju. brez ozira na kvoto se bodo odslej mogli priseliti v Zedi-njene države specialisti v gotovih umetnostnih, znanstvenih in industrijskih strokah, ako v tej vrsti poklica ni nezaposlenih v Zedinjenih drža vt; h.
*	Ujet kragulj. Skoro neverjeten dogodek se je pripetil te dni v Gradcu pri Litiji. G. Lap, gostilničar in trgovec pri litijskem kolodvoru, je čul v svoji veži vreščanje. Stopil ie v vežo, kjer se mu je nudil neobičajen prizor. V veži se je podil kragulj za ubogim ščinkovcem, ki se je z glasnim vpitjem branil nevarnega sovražnika. V trenutku, ko je stopil g. Lap v vežo, je ptica roparica že zagrabila malo ptičico in jo s svojimi ostrimi kremplji občutno poškodovala. Hoteč kragulja pri-preti v vežo, je skočil g. Lap do vrat, da bi jih zaprl, pa je ptica roparica uganila opasnost in se je z močnim zaletom pognala nad gostilničarjem na- prosto. Zunaj se je kragulj še vedno zadrževal blizu selišč, dokler ga niso ujeli. Sedaj ga ima litijski zdravnik g. dr. Ukmar.
*	Faiska elektrarna ne bo ustavila toka. Zaradi hude zime so bili Mariborčani iti vsi drugi odjemalci falskega električnega toka v skrbeh za električni tok. Ravnateljstvo falske elektrarne pa je izjavilo, da so take bojazni brez podlage.
*	Polovična vožnja za pesetnike Ljubljanskega velesejma. Prometni minister je podpisal odlok, s katerim se dovoljuje posetnikom IX. Ljubljanskega mednarodnega velesejma, ki se bo vršil od 30. maja do 9. junija t. 1., polovična vozuina v Ljubljano in nazaj.
*	Posledice mraza na Jesenicah. Prejšnji če-j trtek je bil sejmski dan sv. Valentina na Savi.
Običajno je bilo vsako leto postavljenih na ta dan n:i sejmišču 20 do 30 stojnic, sedaj pa so bile le tri. Zaradi trajnega mraza vlada tudi veliko pomanjkanje vode. Mnogo cevi je povsem zamrznilo in so morale stranke v dolgih vrstah po cele ure čakati na vodo pri onih vodnjakih, ki so še
funkcionirali. Zelo občutno primanjkuje tudi kuriva. Mraz se je k sreči že malo polegel.
*	Prenočišča v šupah nad Vičem. Viška stražnica je bila te dni obveščena, da pohajajo v razne skednje nad Vičem sumljivi ljudje, ki iščejo tamkaj prenočišča. Na podlagi prijave je bilo sklenjeno, da se priredi nočna racija, ki so jo stražniki izvršili pred par dnevi. Tam so v eni izmed šup res izledili ponoči tri mlade delavce, stare od 18 do 20 let, ki pa niso bili nikaki sumljivi tipu Ubožce je prisilila le brezposelnost in revščina, da so iskali prenočišča v skednjih. Vsi trije so bili prej zaposleni v tamošnjih opekarnah, kjer pa je sedaj zaradi snega in mraza ustavljen vsak obrat. Premrzle delavce so stražniki odvedli na policijo, kjer so se ogreli, nakar so jih zopet izpustili.
*	Očesna bolezen trahom v Prekmurju. V
Prekmurju in Medmurju je zelo razširjena nalezljiva bolezen trahom. Kdor pride v dotik s takim bolnikom ali pa s stvarmi, katere je nosil ali se jih je dotikal, je v stalni nevarnosti, da sam oboli za trahomom. Trahom je dolgotrajno očesno vnetje, ki privede včasih do slepote. V Prelogu so uredili postajo, kjer se brezplačno zdravijo za trahomom oboleli ljudje.
*	Še ob pravem času so ga naši. Nedavno so našli v bližini kolodvora v Kranju v snegu nekega neznanega mlajšega moškega, ki je bil skoro zmrzel in v nezavesti. Odnesli so ga v kolodvorsko čakalnico, kjer so ga z velikim trudom spravili k zavesti ter ugotovili, da je Jakob Rožan, 24ietni delavec iz Mojstrane, ki je bil zaposlen pri tekstilni tovarni na Gornji Savi. Ta tovarna je nedavno ustavila svoje obratovanje in je nesrečni mladenič gotovo tudi zaradi lakote onemogel v hudi zimi. Če bi ga bili našli malo pozneje. bi bil izgubljen.
*	Nenadna smrt ženina in nevepte. V Vivodini pri Metliki se je na pustno nedeljo poročil posestnikov sin Jože Frlan z Marijo Hrestakovo iz Rakovca. Po ženitovanju na Vivodini 30 se svatje podali na nevestin doni v Rakovcu. Razpoloženje je bilo prav dobro, edino ženin in nevesta sta tožila, da čutita bolečine v prsih. V sredo zvečer so se svatje razšli in novoporočenca sta legla k počitku v nezakurjeni sobi, kjer sta dobro odeta in pokrita prespala že prejšnjo noč. Ko pa ju v
Jos. Kostanjevec:
Iz nekdanjih dni
1.
Mavričev vrt se je raztezal prav dol do reke. Vsega je bilo na njem v izobilju, karkoli si je človek izmisli' in poželel. Zeleniad, cvetice, trava, drevje, lepotično grmovje 'n nekako na sredi čebelnjak s pisanimi panji. Ob njega gornjem koncu stara čestitljiva hiša s petelinom na strehi, prostrana gospodarska poslopja, lopa. veliko čisto dvorišče, deloma pokrito za spravljanje vozov in poljskih pridelkov preden so bili očiščeni in skrbim spravljeni po določenih prostorih v hiši in kleteh. Takoj nad hišo v položni rebri je visel vinograd s svojimi sočnimi trtami, z marelicami in breskvami, smokvami in nešn''irni med dolgimi vrstami, ves obsejan od žarkov južnega solnca, vse od ranega jutra do poznega večera. Od daleč je gledal to blagostanje očak Nanos s svojimi plešami, prav od blizu sivi Čaven in Mačji kot, kjer so se navadno proti večeru vžigali kratki vročinski bliski, napovedujoči za drugi dan zopet jasno rosno jutro. Gori nad vinogradom je črne' vedno nekoliko melanholični Sv. Pavel, zroč na dolgo ozko dolino in dolinice, na Vipavo, med šumečimi vrbami se vijočo, na drugi strani pozdravljajoč sive skale in pečine svetlega Krasa z njegovimi pritlikavci in motno zelenim brinjem, z njegovimi vasmi in samotnimi zaselji. In pozdravil je vsak dan prvi tudi vse Mavričevo lepo posestvo in vso zamišljeno bližnjo in daljno okolico ...
Lepo pomladno dopoldne je bilo. Vročina se je začenjala in slavci so se oglašali iz
grmovja ob vodi. Z glavne ceste onkraj reke se je začulo enakomerno ropotanje težko obloženih voz, prhanje konj, klici zasoplih voznikov, z bližnjih njiv in delitečega polja veselo razgovarjanje delavcev.
Stari Mavric je hodil nekam zamišljeno po vrtu. Okoli njega je bilo vse v prvem bujnem cvetju, sipajočem se po belih potih in po zeleni travi.
Povsod sami pestro pisani, nanovo po^-grnjeni svatovski prti. Povsod novo kipeča, v vsako celico se prelivajoče življenje. In vendar Mavrič danes tega življenja ni bil vesel, vsaka kretnja njegovega orjaškega telesa ie pričala, da mu je težko srce.
Hipoma se je obrnil in krenil na dvorišče. Tja je pravkar zavil s ceste njegov dvo-vprežni voz. konja sta veselo zarezgetala in obstala, hlapec Lipe je skočil z visokega sedeža.
«Sam?» je vprašal Mavrič.
«Sam», je dejal Lipe in se približal gospodarju. Iz žepa je potegnil pismo ter ga izročil Mavriču brez besede.
«Konja sta potna, hitel si», je opomnil Mavrič. «Dobro ju odrgni in nakrmi, morda bo treba danes še na pot.»
Lipe je samo prikimal in začel takoj iz-prezati, Mavrič pa ie krenil s pismom v hišo in v svojo pritlično sobo. ki mu je bila hkratu pisarna in sprejemnica za navadne obiske. Tam je sedel za pisalno mizo in hlastno odprl ovitek. Ko je čital, se je tresel list v njegovih rokah in glava mu je nekoliko klonila.
«Iz tega ne bo dobrega,» .ie govori! sam s seboj. «vse kaže, da ne...'Hm, kdo bi si bil mislil...»
Vstal je in začel hoditi mirno po sobi z rokami na hrbtu.
V tem jc privozil na dvorišče drug voz. Mavrič ga je slišal in stopil na prag.
«Oho, hvala Bogu, to je lepo od tebe, da te dobim doma», je klical starejši došlec Mavriču.
«Kaj te je prineslo, sosed Repič? Ze dolgo ni bila moja hiša deležna tvoje navzočnostih ga je sprejel Mavrič, podajajoč mu desnico.
«Tale je kriv, da sem tukaj, sosed Mavrič. Dovoli, da ti ga predstavim. Gospod Muhič, gostilničar, prav za prav hotelir in posestnik v Sežani, če ti ie prav. Pa saj bi ga moral poznati, ko si se včasi tudi preko Sežane vozil v Trst.»
«Poznam na zunanje ... Dobro došel v moji hiši*. je dejal Mavrič in mu podal roko. «Toda stopita .nekoliko v hišo, prosim... Lipe!»
Lipe se ni dal dvakrat klicati, takoj je bil pri konjih in vozu. Oni pa so šli v pisarno, kjer so posedli okoli okrogle mize ob oknu.
«Vidiš, stvar je takšnale. Gospod Muhič bi bil rad pri meni nakupil vina, kakor ga je že tolikokrat, pa se ni kesal nikoli, da ga je. Toda sedaj ga nimam več kot za lastno potrebo, vse so mi že drugi izsilili. In tu sem ga dovedel k tebi, saj imaš gotovo še nekaj naprodaj.«
«lmam, pa ni sile, večina je že izginila na Gorenjsko in na Pivko. Nekaj pa bo še In hočemo pogledati malce v klet.»
Mavrič stopi po ključe in odšli so po dvorišču proti kleti. Še niso dospeli do vhoda, ko jim pride nasproti tretji došlec.
Štange je na poti v Litijo opazil neobičajen prizor. Ob ozki gazi je videl gladno lisico, ki je trgala zajca. Sicer zelo oprezna živil se ni dala motiti pri svojem poslu. Kmet je moral sestradano žival nagnati s palico, na kar je opazil, da je bil zajec, ki mu je lisica požrla vso glavo, zmrznil na ležišču. Sine, kras naših gozdov, morajo vzbuditi največje pomilovanje. Hranijo se le še z robidovjem, ki ga izkopljejo izpod debele snežne odeje. Srn so našli že mnogo zmrznjenih. V okolici Zaloga in pri Ponovičah so našli zmrznjene cele jate divjih rac. Primeri, di so padle zaradi mraza in lakote ptice in leteče race, niso bili redki. V Šmartnem imajo pri Robavsu že nekaj tednov živo divjo gos, ki se počuti prav zadovoljno v toplem hlevu. Robavsov oskrbnik Jože, ki je gos ujel, jo pra\ rad pokaže številnim radovednežem, ki vidijo prvič takega ptiča živega pred seboj. Kavke in vrane so zelo krotke in nič bojazljive. Koderkoli greš po prosti naravi, povsod naletiš na zmrznjene vrane.
*	Huda nesreča deklice. V družini litijskega odvetnika dr. Mazeka se je zgodila huda nesreča. Ko je družina sedla te dni v jedilnici h kosilu, je gospa opazila, da manjkajo na mizi še zobotrebci. Devetletna hčerka Voja, učenka III. razreda osnovne šole, je takoj pohitela ponje iz jedilnice v kuhinjo, Spotoma pa se je zaletela v služkinjo, ki je nesla iz kuhinje lonec kropa. Deklica je tako nesrečno zadela v lonec, da se je ves krop razlil po njenem životu. Bila je takoj vsa strašno opečena. Nesreča je vzbudila med litijskim prebivalstvom splošno sočutje.
*	Tudi v Gorici je bil mraz. Ob zadnjem hudem mrazu so imeli v Gorici 8 do 10 stopinj pod ničlo. Za naše pojme to ni mnogo, a v Gorici se niso mogli načuditi tako silnemu mrazu, zakaj Gorica ima sicer izredno milo zimo in le redkokdaj pade toplomer na štiri pod ničlo.
*	Z veronaiom se je zastrupila v soboto v Mariboru 331etna Štefka Hoferjeva. Samomorilka je umrla. Razlog njenega obupnega čina ni znan.
*	Boj med psom in lisico. K ne temu posestniku v Gradcu pri Litiji, ki ima hišo precej na samem, je že parkrat v tej zimi prišla na obisk lisica, ki se je napotila kar v kurnik. IJsica se je vedno pošteno založila s kurjo pečenko. Da bi napravil konec lisičjim obiskom, si je nabavil
gospodar hudega psa ter ga namestil poleg kur-nika. Ko je lisica zopet prišla na obisk, sta se s psom pošteno spoprijela. Prišlo j« do ljute borbet pes je izpustil nezaželjenemu gostu nekaj krvi, na kar je premaganka pobegnila.
*	Težka nezgoda pri delu v Mariboru. Kleparski pomočnik Anton Jelek je bil te dni prepeljan v bolnico, ker je dobil težke opjkline po obrazu zaradi eksplozije kotliča, s katerim je segreval zamrzle vodovodne cevi.
*	Ker je z drugim plesala, se je zabodel t nožem. V Bistrici pri Limbušu so slavili pusta in pari so se vrteli. Na zabavi je bil tudi mlado-poročen parček. Mlada ženka je ugajala tudi drugim plesalcem in res jo je premotilo, da je zaplesala z drugim. Njen mož J. F., 2Tletni delavec iz Ruš, pa ni bil nič kaj zadovoljen z njeno podjetnostjo. Odstranil se je z vesel ičnega prostora, vzel nož ter se zabodel v srčno straa. Zadal si je precejšnjo rano. Poklicali so rešilni oddelek, ki mu je nudil prvo pomoč in ga prepeljal v splošno bolnico v Maribor.
*	Tri dni na ledeni plošči. Pred dnevi je po nesrečnem naključju prišel na plavajočo ledeno ploščo v Donavi neki možak. Nesrečnika je ledena plošča odnesla od Prahova do Vidina. Po tridnevni obupni borbi z mrazom in strujo se je pri Vidinu posrečilo rešiti nesrečnega moža iz težkega položaja. Bil je skoro do smrti izmučen. Prenesli so ga v vidinsko bolnico.
*	Afera kaplana Klobase. Razprava proti kaplanu Andreju Klobasi, o katerem smo že pisali, se je vršila v sredo 20. t. m. in je bila tajna, ker je šlo za obtožbo oskrumbe sedemletne deklice. Državni pravdnik je razširil obtožbo proti kaplanu tudi zaradi javnega nasilstva in lahke telesne poškodbe. Kaplan sam zagotavlja, da ni duševno zdrav.
*	Vlom v Zg. Dupljah. Pred nekaj dnevi so se vtihotapili v stanovanje kovaškega mojstra Antona Koširja v Zg. Dupljah neznani zločinci, ki so pokradli vse, kar jim je prišlo pod roke. Pobrali so več sukenj, nekaj moških oblek, klobuke, svilen šal, veliko perija, uro in 200 Din gotovine.
*	Divji lovec po nesreči ustrelil svojega tovariša. V vasi Hotemožah ob glavni jezerski cesti med Preddvorom in Visokem sta se dogovorila
'etrtek zjutraj le ni bilo iz spalnice, je nevestina ?eta odprla vrata in na strašni presenečenje uvidela, da je ženin že mrtev in ves hladen, dočim je v nevesti še tlela iskra življenja. Pomoči pa tudi za njo ni bilo več.
*	Škrlatinka na Jesenicah. Komaj e je nekoliko polegla španska bolezen, ki je hudo razsajala med jeseniškim prebivalstvom, se je pojavila iškrlatiuka, ki vznemirja družine s številnimi otroki. Minule dni je ljubljanski rešilni avto odpeljal več otrok v splošno bolnico v Ljubljani.
*	Tudi posledice hude zime. Na Spodnjem Logu, naselju na desnem bregu Save, ki ga loči samo ozka struga od vasi Save, ležeče na levem savskem bregu, je umrla te dni gospa Ana Ver-bova, 841etna vdova. Pogreb iz Spcdnjega Loga so je do sedaj še vedno vršil tako, da so se po-služili broda, ki jih je prepeljal na drugo stran. Te dni pa se je zgodil prvi primer, da so morali pokopati pokojnico gospo Verbovo po velikih ovinkih. Pogreb je šel iz Spodnjega Loga do Litije, tamkaj po mostu na drugo stran in na savsko pokopališče. Pogrebci so morali napraviti zaradi posledic sedanje zime večurno pot namesto par minut, ki jih rabijo običajno od Verbove hiše do savske cerkve.
♦	Velik ogenj. Eno zadnjih noči je nenadoma »ažarelo nebo nad Dravljami pri Ljubljani v ognjenem odsevu. V vasi je nastalo strahovito razburjenje, kajti nastal je v poslopju posestnice Terezije Florjančičeve velik požar, ki ga je najbrž podtaknila hudobna roka. Požrtvovalnim gasilcem se je posrečilo požar kmalu lokalizirati, na kar je bila po dveh urah napornega dela odstranjena vsaka nadaljnja nevarnost. Ogenj je napravil škode nad 50.000 Din. Gospodarsko poslopje je zelo trpelo, močno oškodavan je tudi mehanik Gutnik, ki ima delavnico v omenjenem poslopju. Uvedena je stroga preiskava.
•	Zadnji mraz in živali. Zadnji hudi mraz je imel katastrofalne posledice za prezebajoče in stradajoče živalstvo v prirodi. Zaradi mraza, a že bolj zaradi lakote, je poginilo strašno mnogo živali, predvsem ptic. Kakor pravijo, se od živali v prirodi zna najbolje prilagoditi zimskim nevšečnostim zajec. Skrije se pod grm, kjer zdi in gloda korenine. Kljub temu pa so našli že precej zmrznjenih zajčkov na ležišču. Neki kmet iz
♦Poznam ga.» šepne Repič, «učiteli tukajšnje enorazrednice, Batič. Presneto dober nos ima, ravno ob pravem času prihaja.«
Vsi se namuzajo.
♦Dober dan, gospod učitelj, kar bliže!» ga povabi Mavrič. «Ce imate povedati kaj posebnega, se lahko zgodi pozneje. Oprostite!»
Mavrič ga predstavi in takoj je bil v njih sredi popolnoma domač in razposajen, dobro vedoč, da danes še posebno ni prišel zastonj k Mavriču.
Deset stopnic pod obokanim stropom je vodilo do kleti. Ko so se odprle debele hrastove duri, jim je zavel nasproti prijeten hlad Iz temnih podzemskih prostorov. Mavrič je takoj prižgal luč, in prikazali sta se dolgi vrsti velikih, srednjih in manjših sodov na levi in desni strani vlažnega prehoda.
Vsakemu ie dal veliko čašo v roke. se ustavil pri tem in onem sodu. potegnil iz njega peneče se rumene tekočine ter jo nalival vsakemu do polnega roba. Pri tem je pripovedoval nje izvor, nje skrivnostne lastnosti, nje navade;- ki jih uporablja, da se otaja in razgreje'najbolj zakrknjena človeško srce, da se razbistrijo včasi tudi-siromašni možgani najbednejšega tepca: Pri vsakem sodu je omenil poleg tega tudi letnik in ceno. Sam ni pil. pa tudi Muhič in Repič šta šamo pokušala in z ostanki poinila vedno prazno Čašo Batičevo. Muhič si je nazadnje izbral dva soda izmed najboljše kapljice, se pogodil za ceno, odštel naplačilo ter dogovoril rok. kedaj da pride po vino. Vse se je pa danes vršilo nekako ceremonijelno, Mavrič ni bil tisti kakor navadno. Repič je opazil, da ni pri njem vse prav in ugibal, kaj bi ga moglo
težiti. Iz kleti so se vrnili zopet v hišo. kjer jim je sedaj Mavrič postregel z raznovrstnim prigrizkom in prinesel nekoliko lažje pijače. Razgovor se je sukal samo o navadnih rečeh, o vremenu in bodoči letini, o starih znancih in prijateljih, o kupčiji in cenah ter še o marsičem, kar jim je samoobsebi hipoma prišlo na misel. Batič se je le malo udeleževal razgovora, zadovoljno se je naslonil v stol, iztegnil noge predse ter prižigal cigareto za cigareto. Najprijetnejše soglasje je nastalo v njem, nalahko si je požvižgaval in poltiho si je ponavljal napeve nekaterih najpriljub-ljenejših tedanjih pesmi, a poleg vsega ni pozabil ne piti ne jesti.
Ko je bilo razpoloženje pri gostih že nekako na vrhuncu, se Mavrič nenadoma dvigne in skrivaj pomigne Repiču. da, naj gre z njim. Ko sta bila zunaj, mu pravi:
•Oprosti, sosed, da sem te poklical. Poznaš me, <Ja ne mečem svojih gostov nikdar na cesto. Toda danes bi rad, da bi kmalu odšli, zato te prosim, da prcvzameš ti ta neprijetni posel in jih izlepa odvedeš.®
«Ni me presenetila tvoja želja, dragi moj, opazoval sem te danes ves čas in vem. da ti je nekaj posebnega na srcu. Seveda se ti ta želja izpolni in ti takoj ustreženi.® ,J «Opazil si dobro, da danes ni moje žefie doma, ko se vendar navadno nikamor ne gane», nadaljuje Mavrič. «Danes zjutraj smo dobili brzojavko, da je naša hči Anka na porodu in naj mati takoj pride do nje. Lipe je moral hitro napreči in jo peljati v Gorico, ker je jutranji vlak že odšel. Preden sem mislil, se je popoldne vrnil in mi prinesel to pismo od žene.*
Mavrič potegne pismo iz žepa in ga da Repiču. Ta ga naglo prečita in Mavriču vrne. rekoč:
« Težke reči, sosed... morda pa vendar ne bo tako hudo in se še vse po sreči izteče. Anka je bila vedno zdrava in močna, tudi to prenese... O drugem sem že slišal nekai govoriti, pa bodo bržkone samo babia blebetanja ... Vendar je treba, da se sam prepričaš...»
«Ne morem sam od doma, ker nimam sedaj nikogar, ki bi pazil, kaj se vrši v hiši. Meta je sicer zanesljiva in poštena ženska, pa je mehka kakor vosek in bi se tudi ne upala prevzeti odgovornosti za red med posli. Lipe pa mora za vsak slučaj z mano.*
«če ti morem v čem pomagati, razpolagaj z mano. sosed», pravi Repič.
•Hvala ti. prijatelj! Če ne pride še nocoj kaj posebnega, se odpeljem jutri zgodaj v Gorico, in sicer z vozom, ker vlaki odhajaio tako neprilično. da bi si v nujnem slučaju ne mogel z njimi pomagati. Zato te prosim, pridi ti semkaj, dokler se ne vrnem. Praviti ti nf treba, kaj in kakšna opravila so sedaj r>r! hiši, sam to veš. ker jih vsak dan opravljaš.?
«Bodi brez skrbi, jutri zjutraj sem s prvimi solnčnimi žarki tukaj.®
J «Se enkrat, hvala! Če bi se moral jaz že nocoj odpeljati, je vseeno, samo, da si zjutraj tukaj.«
Odšla sta zopet v sobo. kjer so vsi še nekoliko časa posedeli. Batič si je še vedno zadovoljno požvižgaval in pel in ni mislil na tako hiter odhod, kakor mu ga ie kmalu potem pripravil Repič. Povabil ga je kratko-malo vljudno k sebi na voz. in ni se mogel hraniti. Po običajnem kratkem slovesu, po
posestnik Janez Kalan in posestnikov sin Joža Zaplotnik, da poskusita lovsko srečo. Ko je 18. t. m. legla na obširne gozdove med Predosljami in Preddvorom tema, sta odšla Kalan in Zaplotnik, oborožena s puško preko Kokre v gozd proti Sulci. Pridružil se jima je še tretji tovariš. V gozdu so se ločili in se raztepli vsak na svojo Stran. Malo pred polnočjo je opazil Jože Zaplotnik nedaleč pred seboj črno postavo, ki se je v snegu previdno premikala. Menil je, da ima pred seboj srnjaka. Hitro je dvignil puško in nameril. Po prvem strelu se je postava brez glasu pomaknila naprej, na kar je Zaplotnik vnovič pomeril in ustrelil... Postava je omahnila v sneg. Ko je Zaplotnik priskočil, da pogleda pl^n, je šele na grozo spoznal v ustreljencu tovariša Kalana. Kalan je bil še pri življenju, vendar sta mu krogli prizadejali v trebuhu globoki smrtnonevavrni rani. Z velikimi napori je Zaplotnik spravil nezavestnega Kalana na njegov dom v Hotemože. Čez nekoliko časa se je ranjenec res še nekoliko osvestil. Poklicali so duhovnika, ki ga je pre-videl, kmalu proti jutru pa je nesrečnik izdihnil. Nesrečna smrt tovariševa je tako presunila storilca Zaplotnika, da je sklenil, da se sam prijavi orožniški postaji v Šenčurju, odkoder ga bodo po zaslišanju izročili sodišču v Kranju. Usmrčeni Kalan, rodom z Golnika, se je priženil v Hotemože ter zapušča ženo in dva ot"oka.
Ropar Rosašandor
Ljudska pripovedka.
Približno pred osemdesetimi leti ie živci na Ogrskem znan silen ropar Rosašandor. Bil jc plemenitega grofovskega rodu in pri nekem avstrijskem polku za nadporočnika. Ker je pa bil zaradi nekega prestopka degradiran, je pobegnil od vojakov k roparjem, kjer je kmalu postal roparski poglavar. Pred njim so imeli strah le graščaki in bogatini. Le tem je navadno praznil mošnje in zakladnice. Umoril ni nikogar.
Bil je pa pri tem svojem ropanju vendar dober človek, ki je rad pomagal siromakom, kjer je Ie mogel. Naj Vam, dragi bralci, v «Domovini« povem eno številnih zgodb, ki krožijo med ljudstvom o Rosašandorju.
Bilo je blizu trga Jaga na Ogrskem. Rosašandor je hodil nekega dne po cesti proti temu trgu, oblečen v kmetsko obleko: srajco iz domačega platna, prav košate hodne hlače, velike čevlje in klobuk z velikimi krajci. Na potu je srečal nekega kmeta, ki je baš prihajal iz omenjenega trga ter se bridko jokal.
Ko ga je ropar zagledal, ga je takoj vprašal, kaj mu je.
«Kaj bi se ne bi jokal,« je potožil kmet... jutri bo prišla gosposka in mi bo zaradi dolgov prodala vse. kar imam.»
«Res?« se je začudil ropar. «Pa že jutri? Koliko ste pa dolžni, oče?»
«Devet sto goldinarjev!« mu je odvrnil kmet.
«To ni mnogo!« je pripomnil ropar in potegnil veliko usnjato mošnjo iz hlačnega žepa.
«Tu imate tisoč goldinarjev in se obrnite takoj nazaj v trg, plačajte ves dolg in povejte, kdo vam je dal denar!«
«Kako naj to povem,« je vprašal kmet, «če vas pa ne poznam!«
«Kaj ne poznate me?» se je začudil ropar. «Jaz sem Rosašandor, roparski poglavar. Ali ste me razumeli? Tu imate po vrhu še sto goldinarjev; za te mi pa morate pripraviti v soboto zvečer lepo in dobro večerjo. Kupite eno tele in vina! Prišlo nas bo dvanajst. O tem pa ne smete razen svoji ženi nikomur ničesar povedati.«
Ropar je pač vedel, da ženske ne morejo molčati. Imel pa je gotove namene, da je velel kmetu, naj ženi le pove njegov prihod.
Kmet je potem šel naravnost nazaj v trg in plačal svoj dolg, kakor mu je naročil ropar.
Za naročeno roparjevo večerjo potem nista vedela samo dotični kmet in njegova žena, nego je, seveda, zanjo zvedela tudi gosposka v omenjenem trgu. Vsakdo, kdor je le mogel nositi orožje, se je iz trga podal na lov na roparje. Vsakemu je dišalo tistih tisoč zlatov, ki so bili razpisani za onega, ki bo ujel in izročil obla-stvom Rosašandorja.
Ropar pa je bil bolj prebrisan kakor tržani v .Tagu. Rosašandor je vdrl tisto soboto zvečer s številnimi svojimi pajdaši v trg in ga popolnoma izropal. Ko so se tržani zjutraj vračali od kmeta domov, so našli doma izpraznjene shrambe in blagajne, za roparji pa ni bilo ne duha ne sluha.
Matija Belec Bolfanskl.
Slivovko, pelinovec, brinjevec, rum in hruševec
si lahko napravite z našimi esencami. Steklenica za napravo 4 do 5 litrov ž?anja stane samo 20 Din, po pošti 32 Din. — Točno navodilo priloženo.
Drogerija A. KANC sinova, Ljubljana
Židovska ulica Ste v. 1.	ž6š
Kupujemo bplnievo olj«.


se imenuje občutek, ko smo srečni Tako veseli smo lahko tudi tisti dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima
fin s
Mih
Dreja
cHitite, drage čebelice, polje se smeje in ajda vas vabi polna sladkega medu! Hitite po sladko strd in prinesite jo meni siromaku, da se je na-užijem, sirota zapuščena! Blagor jim, ki ne zavržejo siromakov, in blagor vam čebelice, ki prinašate med ubogemu človeštvu, saj smo vsi — ne samo jaz — potrebni darov prirode, ki nam jih daje Bog.»
Dreji so se vlile solze.
Za uljnakom je stal učitelj Skalar in čul Dre^ jeve besede, ki je tako rad pridigal čebelam.
Dreja se je ozrl okoli, če ga kdo ne opazuje, potegnil z raskavo desnico po nagubanem, kosmatem licu in nadaljeval:
cčebelice, moje skromne, otroci narave ste mili in prijazni! Dušice božje prirode ste, ljubljenke solnca in sestre cvetlic. Zato vas ščiti pri-roda na vaših daljnih potih, zato vam prepuščajo cvetke svoj sladki med. Iz vašega voska vlite voščenke bodo gorele pred božjim oltarjem in
zadnjih požirkih šentjanževca, je Repičev voz oddrdral z dvorišča na cesto in zavil za oglom na glavno cesto.
Mavrič je bil zopet sam. Potem je zopet stopil na vrt in si dal opraviti okoli čebelnjaka. Tu je bilo vse živo in praznično, tu je svirala čudovita godba, tu ie bilo plesišče, kakršnega ne vidiš povsod. Mavriču je med tem življenjem nekoliko odleglo, mračnost njegovega obraza se je ublažila. Sedel ie na klop in se zamislil. Toda danes ni hotelo biti konca presenečenj. Še ni dolgo sedel, ko za-čuje za seboj stopinje. Ozre se. vstane, ne more verjeti lastnim očem.
«Ti tukaj?«
«Jaž, oče.*
Nekaj časa sta molčala oba. Sin je ponudil očetu desnico, ta se je komaj dotaknil njegovih prstov. Vedel ie. da se ie zgodilo nekaj neprijetnega, nepričakovanega, toda jasno mu Še ni bilo, kaj bi prav za prav moralo biti Sin je študiral na Dunaju pravo, bil ie vedno vesten in vzgleden dijak, sedaj je pa prišel naenkrat domov sredi šolskega leta. kakor bi padel iz oblakov. Še ni dolgo, odkar mu je bil poslal oče precejšnjo vsoto za izpite, ki jih je imel delati prav te dni, in za druge nujne potrebščine.
«Čudite se. oče, vidim. Toda prosim vas sedite zopet, na kratko vam razložim«, izpre-■*<wori sin prxi.
Sedla sta oba.	%
«Doma sem torej«, nadaljuje sin. «Nobe-den me ne spravi več tja gori. Oče, sprejmite me za najzadnjega hlapca, delati hočem! Pri tem mi gotovo ne bo škodilo to. kar sem se naučil. In če se me boste naveličali, recite mi, naj grem. Svet je velik.«
Mavrič je pogledal sina šele sedaj natančneje. ln tu je opazil na njegovem obrazu nekaj, česar ni videl prej, nekaj, kar se je moralo šele v zadnjem času pojaviti na njem Nekaj trudnega in skoro bolestnega je bilo v njegovih potezah, oči so bile nenavadno globoke in zamišljene. Popolnoma tuj človek je sedel poleg njega, prišel je od nekod ne-pozvah in nepričakovan. In ta človek ga je prosil nekaj čisto nerazumljivega, nekaj, o čemer se mu nikdar ni niti sanjalo. Stari izkušeni mož je prišel nenadoma v "zadrego. Sin pa je nadaljeval:
«Prosim vas, oče. ne vprašujte, kaj me je dovedlo do tega preobrata. Samo upoštevajte za sedaj mojo prošnjo.«
Mavrič je vstal. Polotilo se ga je čuvstvo. kakršnega do sedaj še ni poznal. Stari, trd mož, čigar železna Volja in roka nista nikdar omahovali, je začutil v sebi neko čudno mehkobo in slabost. Hotel ie vzrojiti, pokazati vse očetovske pravice in oblast, oa ie hkratu videl, da beži vse to pred njim v nepoznano daljavo in da ne more za njim. Videlo se mu
je, kakor da je slekel in vrgel od sebe vso svojo obleko in da stoji sedaj srol in nag sam pred seboj in drugim svetom.
«Naše delo je trdo«, je dejal nato sinu mirno in resno. «Ni za vsakega. Če bo za tebe. bomo videli. Ostani!«
«Hvala, oče!»
Drugo jutro na vse zgodaj ie prišel Repič. Mavrič ga je že pričakoval. Spal nI vso nofi in je bil utrujen in slabe volje. Takoj ie Lipe napregel, in voz je čakal na dvorišču. Mavrič in Repič sta tačas stopila v sobo. kjer je Meta že pogrnila mizo in nanjo postavila kavo,
«Snoči ni^ilo nebehega. poročila, zato upam, da je bolje«, ie dejal Mavrič: - -: ■ «Ootovo.>..... • • - - ' -
«Ce je tako. se vrnem kmalu popoldne Pa še nekaj. Kmalu ko si včeraj odšel od tukaj, se je vrnil moj sin z Dunaja. Nisem ga pričakoval. Doma hoče ostati;«
Repič se ni preveč začudil;
«Morda ti ni posebno hudo. če ostane«, ie dejal. «Tvoia misel je bita itak. da prevzame gospodarstvo za teboj on kot edini sin Nihče ne ve, koliko dni mu ie še usojenih, zato ie prav, da se je vrnil. Sicer si zdrav in trden...»
1	.(Dalje prlaJL „
proslavljale Stvarnika. Vaš trud ~e spremeni na oltarju v ognjene plamene, ki bodo žareli Najvišjemu v čast.»
Dreja je umolknil, i Izza čebelnjaka je prišel učitelj Skalar in se Dreji približal.
| «0, gospod učitelj, dober dan vam želim>, je hitel Dreja.
«Bog daj, Bog daj prav dobrega! Kako je, Dreja? 2e dolgo te nisem videl. Ali še znaš brati'?> je odvrnil učitelj.
Obraz starca se je veselo raztegnil: «0, še, če in često čitam. Deset let je minulo, kar ste me učili in kako dobro ste me učili! Kako zelo ste se trudili z menoj, pa je vendar šlo. In zdaj večkrat čitam knjige. Nekateri mi pravijo, da sem norec, menda sem res, toda ono, kar berem tiskano, vse dobro premislim. Zakaj niso vsi ljudje tako dobri kakor so tisti, o katerih se piše? Tistih, onegavih rogovilarjev, ki niso zadovoljni ne s seboj ne s svetom, je danes preveč!»
Tedaj so iz šole prihiteli otroci. Dreja jih je zagledal in takoj na vsa pozabil. Dvignil je roke, se pretegnil in skočil za deco:
«Te ujamem, te oskubim, te snemb je vpil Dreja. Otročaji so bežali čez polje in kazali Dreji osie. Starec je hitel za njimi in ponavljal: «Te ujamem___»
Pa je dotekel Blažonovega Matevžka, ki je bil še zelo majhen in je ves čas zaostajal za drugimi in poskušal Drejo oponašati.
Matevžek je plašno gledal kosmatega starca. Dreja ga je pa prijel, se veselo nasmehnil, sedel z njim v travo, ga dal na kolena, ga pobožal, zazibal in mu zapel.
Matevžek se je cmeril, pa se je kmalu začel tudi sam smejati kosmatemu starcu.
«0, otroci, poredneži moji mali, zakaj se me bojite, nikogar ne bom udaril, saj bi vas lahko podrobil kakor cukrene igračko, je dejal Dreja. Spustil je Matevžka, ki je urno odkorakal, a sam se je zamislil:
«Kako lepo je nekdaj bilo, ko sem bil še otrok. Bili smo trije, dva sta umrla za jetiko, in tudi moja zlata mati, ki je edina skrbela zame. Oče se pač ni za nikogar brigal, pijansc je bil. Ostala sva z očetom sama. Zdrav sem bil in močan, pravi hrust. Čeprav sem bil še otrok, sem bil zelo krepak, oče me je pa zanemarjal ter brez potrebe pretepal. Pa me je enkrat udaril po glavi z okovanko, onesvestil sem se in odslej ni baje v moji glavi nekaj v redu. Pa je umrl tudi oče. Sam sem ostal. Bajta, ki mi jo je zapustil, je počasi razpadla. Le travnik in moj čebelnjak so mi pustili, pa še tega moram opravljati pod skrbstvom soseda, ker nisem pameten »
Dreja kima in misli na svoj čebelnjak. Večkrat je že v njem nočeval, kajti strah ga je bilo v razpadajoči koči. V čebelnjaku pa je bila pri njem čebelna množica. Poslušal je njeno šepetanje in se počasi pogrezal v sanje ter premišljal, želeč si, da bi bil marljiv in dober kakor te čebele. Kako mirno šepetajo: bajke si pripovedujejo o prelestni deveti zemlji, kjer s< vse palače iz belega, kristalnega voska, a ob potokih se cedi sladki med.
% Zmračilo se je. Dreja je zlezel zamišljen v svoj ulnjak ter legel na kup slame. Pobožno se je prekrižal, pomolil in zaspal.
Mahoma se je predramil. Moralo je biti že zelo pozno. Zazdelo se mu je, da se nekdo plazi okoli čebelnjaka. Pa vendar niso tato i, si je dejal starec. Previdno je odprl vrata in res zagledal dva človeka, ki sta vlekla iz čebelnjaka najlepši panj s končnico sv. Andreja, Drejevega patrona.
; Dreja je zakričal, pognal se je med nepridiprava in ju zgrabil za roke. Šiloma sta se odtrgala. Mlajši je udaril Drejo z ostro noževo klino po roki nad zapestjo. Potem sta tatova vrgla panj od sebe in zbežala. Panj, ki je bil zelo težak, se je razlezel in razbil. Iz njega so se usulj čebele in se v roju razdražene spustile v Andreja. Ubogi Dreja je tiščal krvavo roko k prsim in poskušal ustaviti kri, ki mu je curkoma tekla. 7at mu je prcrezal žilo. Starec je čutil, da slabi, zavrtelo se »»a je v giavt, Sesedel se je, a čebele so se zgri-
njale okoli njega in ga pikale. Objela ga je omotica, počasi je zasanjal svoj smrtni sen.
Zjutraj so našli Drejo pred uljnakoin. Starec je ležal opikan od čebel v mlaki krvi, ki mu je odtekla.
Za čebele je dal svoje življenje.
Gustav Strniša.
Vdovec
Štembalka ie ležala na mrtvaškem odru. Njen starikavi mož Andrej je postopal okoli hiše zbegan in žalosten ter si ni vedel pomagati.
Štembal je imel malo zidano hišico in poleg nje precej sveta, ležečega v ravnini za vasjo.
Rajnka je bila petdesetletna krepka ženska, ki se je prehladila in nenadoma umrla.
«Kako bo pa zdaj. Andrej?» je deiala sta-rikava potovka Tonka, ki je naletela pred hišo na Štetribaia, ko je prišla kropit njegovo ženo.
«1, bo že tako, kakor Bog hoče». je odvrnil starec in šel dalje okoli hiše Stikal ie povsod, vse ie bilo narobe, sam ni vedel, česa bi se poprijel, naredil pa ni ničesar.
«Bi!a sem teta tvoje ranjke žene. Ne bilo bi prav od mene, da bi te zdaj kar tako nustila v stiski. Pomagala ti bom, kolikor ti bom mogla», je dejala Tonka. ko >e prišel Štembal v hišo. Takoj je začela pospravljati in urejevati po sosednji sobi.
Naslednji dan so Štembalko nokonali. Takoj po pogrebu je prišla zopet Tonka v hišo. Skuhala je Štetnbalu kosilo in ga skušala pomiriti:
«Tudi meni je hudo za tvojo rajnko. Sam veš, kako rada sein jo imela in tudi ona mene. Pa se je zgodila nesreča, umrla je. Potolaži se, jaz ti bom rada pomagala, dokler se spet ne oženiš.«
Štembal, ki je bil res zelo žalosten, saj ie imel res rad svojo ženo, je na te besede Tonko začudeno pogledal in jo zavrnil:
«Kam pa misliš? Ženim nai se! Glavo imam belo kakor golob, oa tudi hrbet se m! je začel kriviti, starost mi dela grbo na ole-čih. Že sem odložil šesti križ. zato imam pač tako težo na sebi. da se kar krivim. O ženitvi pa kar molčiva!«
«Kaj bi tisto! Čeprav jih imaš že šestdeset, vendar bi te še marsikatera rada«, je odvrnila Tonka in pomembno pogledala starca.
Odslej ie teta Tonka prihajala slednji dan v hišo. pospravljala, skuhala in tudi malo do-gtfšpodarila ter sploh pomagala, kjer je le mogla.
Štembal je bil vesel, da se Tonka tako zanima zanj in za njegovo gospodarstvo. Ko starec včasih ponoči ni mogel spati, ie mislil na svojo rajnko in se spomnil pri tem nehote tudi njene tete. Samo ob sebi se mu je jelo vrivati vprašanje, zakaj je starica zanj tako skrbna.
. Tonka je že dolgo zahajala v hišo. Nekega dne se je starec vrnil precej dobre volje domov. Teta je opazila, da je mož razpoložen in tudi nekoliko naložen.
Tonka je začela govoriti in ga spraševala, kje je bil in kako se je imel.
Štembal je povedal, da je bil na ženitnini svojega sorodnika, kjer bi moral biti starešina, pa je odklonil. Teta mu je dejala kar naravnost:
«Vidiš, Štembal. tudi ti se moraš še. enkrat tako pomladiti! Gospodinjo potrebuješ kakor oko v glavi!«
«Gospodmjiš mi ti, žene mi pa ni treba», je dejal starec.
«Kaj pa. če bi ti jaz odpovedala«, je rekla teta in ga pogledala.
«Menda mi vendar ne boš«, se ie prestrašil Štembal.
«Kdo ve? Odpovedala ti že ne bom. če ostanem nri hiši eosoodinja, ampak za pravo
gospodinjo me moraš vzeti. Poročiva se!« je prišla teta naenkrat z besedo na dan.
Štembal je teto debelo pogledal. Na kaj takega ni bil pripravljen in ^si tudi ni moeel misliti, da bi si stara samica v svojem 55. letu želela moža.
«Mhm, no, no, zadnje besede pač še nisva govorila. Bova pa že še videla, morda se še premisliš?« je spravil iz sebe starec.
«Ce se ti ne boš, jaz vem da se ne bom«. ;e vztrajala teta. Štembal ni odgovoril. Teta le odšla domov, starec pa v posteljo.
Tedaj je bil postni čas. Štembal -Hal in se postil po stari krščanski navadi. Ka^ar se je spomnil na Tonko. ga ie kar malo uie-zilo, kajti ženica ga je s svojim besedičenjem res nekoliko zbegala. Čestokrat se je spomnil zdaj nanjo in ta misel se mu je zdela kar grešim. Tonka je bila krepka ženska, rdeče-iična in dolgih, lepih kostanjevih las. Kad^r ">e je spomnil Štembal nanjo, je vedno mislil na tiste njene lase, ki je imela spletene v kito povite tik nad čelom okoli svoje glave.
«Vražja babnica! Nazadnje bi pa res ne bilo tako napačno, če bi se človek z njo oženil«, si je dejal včasih Štembal sredi premišljevanja, se naenkrat zdramil in se razjezil:
«Kaj da mislim na to žensko, post je, pokoriti se je treba! Namesto da bi za nt in k o molil, pa mislim na njeno teto, ki sicer ni napačna, saj je samo par let starejša od moie France, ampak lepo ni, ženo pozabiti«, se je kregal sam nase.
Ko je neki dan šel v mesto na sodišče, ie Tonka ostala doma in ribala sobo. Ženica nač ni mislila, da se bo Štembal takoj vrnil. Zato se je komodno prinravila na svoie delo in odložila vse, kar ji je bilo nepotrebno.
Štembal se je med potio spomnil, da ie pozabil doma neko listino. Ker šc ni bil da eč oi doma. se je vrnil. Sredi'šobe je čenela na tleli teta Tonka, a na drogu pri čelešniku je visela obešena njena krasna lasulja.
Ko je starec zacledal edini kras Franckine tete, viseč na palici, mu ie bilo kar nerodno. Še bolj v zadregi ie oa bila Tonka, ki je skočila urno kvišku in sama ni vedela, kaj M storila. Pred ljudmi je ved^o skrivala svoie umetne lase, zato je pač tudi Štembal mislil, da ima ženica v resnici tako krasne lase.
Vzel je iz omare listino in odšel v mesto. Ko se je proti večeru vrnil,, je bila teta že
:t opravljena, prijazno ga je sprejela in mu irinesla večerjo.
Možaku se ni nič kaj ljubilo jesti.
«Ali sem slabo skuhala?« je vpraševala teta.
«Ne slabo, tega ne smem reči, ampak p-e-mišljujem, kako bom kuhal, ko tebe več ne bo, ker si me zdaj kar razvadila«, je deial Štembal.
«Saj sva vendar že govorila, da se vzame va, ali ne?» je odvrnila teta.
«Ne bo nič. Tonka! Prestara sva že. Poglej, jaz sem že po glavi popolnoma bel, pa rebra se mi krivijo, ti pa tudi nisi več tako mlada. Najboljše je, če ostaneva lepo prijatelja, take misli pa opustiva«, je dejal starec. Tonka je bila razžaljena in je kmalu odšla.
Ko je hitela proti svojemu domu, je stal na pragu Štembal in se nehote nasmehnil. Solnč-na zarja se je razlivala čez polje in odsvitala na gladko počesanih Tonkinih laseh. On si je pa ženico predstavljal kakršno je videl dopoldne, brez lasulje, in na smeh mu je šlo. Spomnil se je koničaste, skoro popolnoma plešaste glave tete Tonke in spoznal ie, da med njima ne pride nikoli do poroke. Zopet se je spomnil svoje dobre rajnke, v mislih nanjo je tisti večer mirno zaspal.
Odslej je ostal Štembal sam na svojem domu, dokler ga ni povabila k sebi njegova hčerka, omožena v sosednji fari. Prodal ie domačijo in se preselil, na ženi'ev oa ni mislil več.	Gustav Strniša.
Za kuhinjo
Krompirjev! žličniki. Skuhaj štiri debele krompirje, kuhane pa olupi in pretlači skozi sito. V kozo deni pet dek sirovega masla in osminko litra vode. Oboje skupaj zavri, nakar prideni dve žlici moke in mešaj nad ognjem (a ne na odprti luknji) tri minute. Nato deni 'kozo na stran in takoj st.esi noter pretlačeni krompir, dodaj tri jajca, malo posoli in popopraj. Lahko dodaš, če imaš pri roki, še tri žlice naribanega sira, ker naredi jed še okusnejšo. Dobro vse zmešaj, da bo testo gladko in postavi na hladno. Ko se je testo popolnoma ohladilo, razbeli v kozi mast, ki je pa moraš vzeti toliko, kakor kadar cvreš krofe. Ko je mast vroča, pomoči vanjo žlico in zajemaj od testa majhne žličnike (nokerle), ki jih devaj v vročo mast. Cvreti jili moraš bolj počasi, tudi jih ne spuščaj v mast preveč naenkrat, ker zelo r.arasejo. Ko so lepo zarameneli, jih pobiraj iz masti in pokladaj v toplo skledo. Na mizo jih daš kot samostojno jed h kosilu ali pa za večerjo.
Nadevani zrezki. Vzemi pol kile goveje pljučne pečenke in jo razrezi na pet do šest zrezkov. Zrezke nato s kladivom potolči in osoli. Posebej pa sesekljaj prav drobno 5 dek slan ne (prekaje-nega špeha), eno majhno čebulo, eno trdo kuhano jajce in malo zelenega peferšilja. S tem nadevaj zrezke, jih lepo zavij kakor omlete in z nitko poveži. V kozo daj žlico masti in polagaj zavite zrezke na mast. Ko porumenijo na eni tram, jih obrni, in ko so docela lepo porumeneM. jih v kozi pomakni malo h kraju, na sok po stresi eno žlico moke, ki jo meši«j tako dolgo, da zarumeni. Nato zalij z vodo, približno za dve srednji zajemalki, dobro zmešaj in duši zrezke v tej omaki še Četrt ure. na kar dodaj dve žlici smetana. Ko je Še de^et minut vrelo, je jed gotcva. Preden daš na mizo. moraš seseda pobrati niti iz mesa.
Pražen krompir. Operi krompir in ga skuhaj v oblicah Kuhanega deni. da se popolnoma iz-hladi. na kar ga olupi in zreži na ploščice. V kozi razbeli mast in deni krompir na vročo mast, osoli in praži (tenstaj) ga tako dolgo, da se nia!o za-peče. Za pražen krompir, če ga daš hladnega na mast potrebuješ manj masti kakor pa če daš vročega na mast. Tudi je tak krompir bolj okusen. ker se preveč ne zmečka, ampak ostane, v koščkih.
Ajdoy močnik. Močnik zna skuhati vsaka gospodinja. Pripraviti pa se da ajdov močnik še bolj okusno na tale n;čin: vzemi ajdove moke, kolikor pač nameravaš skuhat: močnika, deni moko v skledo, ubij vanj eno jajce, prilij malo vode in napravi svalčke kakor za navadni (za-roštani) močnik. Te svalčke potem zakuhaj v mleko, osoli in skuhaj kakor vedno kuhaš ajdov močnik. Prepričala se boš. da je tak močnik veliko okusnejši od navadnega.
Saje so zelo dobro sredstvo za čiščenje predmetov iz niklja, medi (mesinga) in srebra. Treba je dotične predmete samo dobro zdrgniti s krpico, namočeno v saje, pa se bodo spet svetili kakor novi.
Za čiščenje posode je navaden lesni pepel zelo pripraven, samo ga je treba pred uporabo presejati, da ne ostane v njem kakšen pesek ali druga ostra smet, ki bi mogla posodo razpraskati. Najbolj pripraven je pepel za čiščenje aluminijaste posode, če je zaradi dolge rabe že poteni-nela.
Umazan baržun (žamet) se očisti tako-le: Najprej ga zdrgni s čisto, v salmijaku namočeno krpo, na kar ga operi s čistim terpentinom. Nato pripni baržun na platneno krpo in ga tako napni v lesen okvir, na drugi strani pa ga pogrni še z mokro ruto, ki jo moraš tudi pritrditi na okvir. To je potrebno napraviti, da se baržun lepo posuši. Posušiš ga pa lahko nad ognjišče-n* ali pa ! na topli peči. Para, ki naslane zaradi mokre rute, prepreči, da se dlačice baržuna ne poležejo, ampak ostanejo stoječe pokoncu, iu postane blago tako spet kakor novo. Tudi ni treba ba' žuna potem nič likati, ker je bil napet v okviru iu se je na ta način sam od sebe zlikal.
Praktični nasveti
Da kokoši rajši nošo. jih krmimo s kostnim zdrobom, ki ga primešamo med otrobe ali koruzno moko. Dobro je tudi dodati kokošji hrani malo mleka.
Časopisni pa^ir je tuili zaščitno sredstvo proti mrazu, zlasti pa nas obvaruje ozeblin -ia nogah, če ga obujemo v čevlje. Seveda morajo biti čevlji vsai toliko trdni, da ne propuščajo mokrote. Najbolje je zaviti nogo najprej v pap.r, nato pa obuti nogavice Papir zelo greje, samo ga je Ireba, če veliko hodimo, večkrat premeniti, ker se kmalu raztrga zlasti na prstih. — Za mokre čevlje posušiti pa je tudi časopisni papir najboljši pripomoček. Ko sezujemo mokre čevlje, jih najprej dobro natlačimo s časopisnim papirjem, potem šele jih denimo sušit. Na ta nečin se te\ 1 ji hitreje posušijo in se tudi ne skrčijo.
Svež petrolejev madež odpraviš iz blafra, ako blago takoj podržiš nekaj minut nad vročini štedilnikom. Seveda ne smeš tegr> narediti nad odprtim ognjem, ker se ti blago lahko vname.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Tožbe med župnikom in orga-nistom
Sv. Jakob v Slov. goricah, 17. februarja.
V naši fari, ki je ena največjih v vsej mariborski okolici, je nastalo minulo poletje velikansko razburjenje med farani, ker sta se sprla organist in župnik Martin Erhatič. Ta spor se je polagoma prenesel na sodišče, kjer imata organist in župnik Erhatič velikanske tožbe med seboj. Časopisi so o tem že mnogo pisali in tudi župnik Erhatič se je že branil pred napadi v ljubljanskemu dnevniku «Slovencu». Ker se je začela tudi pri nas širiti «Domovina» zaradi svoje lepe in zanimive vsebine, je potrebno, da tudi v «Domovino» malo poročamo o teh procesi!, za katere se sedaj v naši in v sosednjih farali kmetje in viničarji najbolj zanimajo.
Organist in župnik Erhatič sta se namreč sprla zaradi pogrebnih računov. Župnik je nato odpovedal službo organistu. ki je trdil, da je župnik Erhatič organistu manj izplačal kakor pa jc kmetom zaračunal za pogreb od organista. Organist je medtem javno trdil, da ga je župnik Erhatič osleparil in da je župnik Erhatič tudi pri volitvah sleparil Zaradi tega je zopet vložil župnik proti organistu tožbo. Pri prvi razpravi, ki se je vršila že meseca oktobra in pri kateri se je ta župnikova tožba prebrala, je# organist izjavil, da bo svoje očitke župniku dokazal, in je zato zahteval po svojem zastopniku dr. Reis-manu, da se župnikova tožba odstopi državnemu pravdništvu. To se je tudi zgodilo in državno pravdništvo je uvedlo proti župniku poizvedbe in preiskuje sedaj preiskovalni sodnik pogrebne račune župnika Martina Erhatiča, ki jih je predložil organist. Slednji trdi, da ga je župnik oškodoval za okrog 20.000 dinarjev. Organist je 70odstotni invalid, ki ima ženo in pet otrok ter je sedaj brez službe.
Župnik je medtem kot prestavnik cerkveno-konkurenčnega odbora zahteval od organista, da se v najhuiši zimi izseli iz šolskega poslopja, v katerem stanuje. Ker organist ni vedel kam iti v zimi, se seveda, ni izselil. Župnik je nato vložil proti organistu tožbo na izpraznitev stanovanja. Organist pa se je tej tožbi protivil in zopet pri sodišču ugovarjal, da župnik sploh nima pravice njega izganjati iz stanovanja, ker jc šola last občine in ne župnega urada. Ta razprava se je vršila že drugič minulo soboto, a jo je sodnik preložil na mesec april, ko bodo zaslišane številne priče, da se bo ugotovilo, kdo je prav za prav upravičen razpolagati z bivšim nadučitelj-skim stanovanjem v šolskem poslopju. Do pomladi torej župnik Erhatič ubogega organista in
usmiljenja vrednega invalida s številno rodbine-ne bo mogel vreči na cesto.
O teh procesih bomo «Domovini» še več po»>-ročali in priporočamo, da si še tudi drugi pri Sv. Jakobu in okoliškili farah takoj naročijo! «Domovino», če hočejo čitati o tem zanimivem procesu med župnikom Erhatičem in organistom.
Vestfalsko pismo
M a r 1 na Vestfalskem, v začetku februarja.
Draga «Domovina», skoraj ni tedna, da bi nam ti ne sporočila vest o naših rojakih iz Francije, Argentine, Brazilije in drugod, pa tudi q vestfalskih Slovencih prineseš semintja kaki članek. Odstopi nam torej zopet malo prostora za novice iz društvenega življenja v Marl-Hiilsu. Kakor že znano, sta obe slovenski organizaciji v Nemčiji, Zveza jugoslovenskih delavskih podpornih društev in Zveza slovenskih katoliških društev sv. Barbare skupno priredili proslavo narodnega uedinjenja dne 2. decembra v Kar-napu pri Essenu. Da je ta proslava bila impo-zantna manifestacija vestfalskih Slovencev za Jugoslavijo, o tem niso pisali samo slovenski listi v velikem obsegu, temveč celo nemški listi. Da se je tudi naše društvo v Marl-Hiilsu v tako lepem številu udeležilo te svečanosti, se razume. saj je bilo naše društvo, ki je rade volje prevzelo preskrbo vencev in zelenja za okra-šenje dvorane.
Ko je na mesečnem zborovanju v novembru predsednik društva predlagal skupno vožnjo društva na proslavo, je bil le en član odbora, ki je nasprotoval predlogu. To pa predsednika kot zavednega rojaka ni motilo, nego je z vnemo deloval na to, da 2. decembra ni bilo v Marl-Hiilsu niti enega količkaj zavednega rojaka, ki bi se ne udeležil proslave.
Na praznik sv. Treh kraljev je bil občni zbor našega društva s prav obsežnim dnevnim redom. Točke dnevnega reda so bile: letno poročilo, volitev odbora in razno. Iz letnega poročila je bilo razvidno res smotreno delovanje društva. Veliko zanimanje je bilo za volitev odbora. Dosedanji predsednik društva, obenem tajnik Zveze jugoslovenskih delavskih podpornih društev in član izseljenskega odbora, je imel namen odstopiti zaradi zahrbtnega spletkarjenja proti njegovi osebi z gotove strani in ,ie zato sam predlagal g. Serneta za predsednika.
Na veliko veselje članov društva so se tudi odborniki predsedstva Zveze gg. Bolha, Dobršek in Hribaršek odzvali povabilu in nas posetilk Člani društva Marl-Huls so storili svojo dolžnost in predlagali g. Pavla Bolho zaradi njegovih velikih zaslug za častnega predsednika Jugo-slovenskega delavskega podpornega društva Marl-Huls, kar se je sprejelo soglasno. Za to veliko zaupanje se je g. Bolha s prav toplimi besedami zahvalil društvu.
Po zborovanju je bilo obdarovanje otrok, za odrasle pa se je vršila prosta zabava, ki je trajala pozno v noč.	I- M.
LJUDSKO VSEUČILIŠČE
Vpliv mesečne svetlobe na rastlinstvo in živalstvo
Če vam kdo svetuje, da si dajte striči lase le ob rastoči luni, ali če vam kdo pripoveduje, da gre krompir, ki ste ga sadili v mleju, preveč v rast, ali da je les, posekan v nilaii luni, manj trpežen, da pa se da bolje obdelavati, mu boste težko verjeli in imeli to za praznoverje.
Med preprostim narodom je razširjene mnogo take vere, ki smo jo imeli do zadnjega časa za babjeversto. Moderno naravoslovje nam je od-i krilo marsikatero skrivnost in kaže nam biti v presoji stare vere jako previdnim in ne na slepo zameta vati, kar je živelo med narodom stoletja in stoletja.
Tako je smatrala naravoslovna veda do pred kratkim vpliv mesečne svetlobe na živtvo za praznoverje. Mesečna svetloba da ni nič drugega
. jaDita solnčna svetloba, njena množina pa da je tako majhna, da ni pričakovati velikega vpliva na zemeljsko živstvo.
Naravoslovna veda tudi ni resno vpoštevala vpliva, ki naj ga ima luna na mesečne ljudi, češ, mesečniki pri luni bolje vidjo in laže uganjajo šale. Danes smo postali tudi v tem oziru bolj previdni in ne tajimo več tako brezpogojno vpliva lunine svetlobe na neko vrsto ljudi.
Pri Samoajskih otokih v Tiliem oceanu živi črv palalo. Nahaja se v temnih globinah morja. Le kadar se te živali plode, prihajajo na površje. In glej čudo! Pojavijo se z računsko natančnostjo Ie v noči, preden stopi luna v zadnji krajec. Tamkajšnji prebivalci cenijo palalo kot delikateso in vedo natančno za dan, kdaj naj gredo na lov, kajti v nobeni drugi noči se žival ne pojavi na morskem površju.
Ta stroga odvisnost življenskega poteka omenjene živali cd mesečnih men, 'u so jo nekateri naravoslovci opazovali in dokazali, je napotila učenjake, da so začeli razmišljati in da so spremenili svoje mnenje o marsikaterem praznoverju. Kaj je prav za prav na tem, ne moremo še z gotovostjo reči, vendar se že splošno priznava, da vpliva mesečna svetloba na življenje tako živali kot rastlinstva m pa »udi človeka. Ta vpliv je posebno velik v vročih krajih, kjer luna posebno močno izžareva in lahko tako zelo vpliva na rastlinstvo in živalstvo.
Neki ameriški profesor je mnenja, da izvira ta vpliv od žarkov, ki prihajajo cd sobica in se od lune odbijajo. Ta odbita svetloba pospešuje v rastlinah pretvoritev škroba v sladkor, s čimer se pospešuje rast.
V južnih krajih so večkrat opazovali, da se živila v mesečini močno kvarijo. Taka naziran a se slišijo večkrat tudi pri nas in niso, kakor vidimo, brez podlage. Kaj je temu vzrok? V mesečini bakterije, to so na majhna bitja, ki povzročajo bolezni, gnitje itd., bujno rastejo in se množe. Zato je dobro, da varujemo živila pred mesečino. V vročih krajih je ta vpliv seveda veliko večji kakor pri nas, ker je tain izžarevanje lune veliko jacje.
Naziranja, ki smo jih doslej smatrali za praznoverje, stopajo tako v čisto novo luč in znanost se je začela resno baviti z njimi. Zato ne bomo s pomilovanjem zavračali marsikakega nazora starih ljudi, češ, to je prazno, izobraženi človek tega ne more verjeti. V stari veri, starih nazorih je skrita marsikatera modrost, na katero sc prišli ljudje s tisočletnim opazovanjem pojavov v naravi. Izobraženci so take nazore prezirali kot babjeverne, a najnovejša znanost je odkrila v njih jedro resnice. Lep primer je vprav pojav, o katerem govorimo. Naj navedemo še nekaj primerov vpliva mesečne svetlobe na rastlinstvo in živalstvo! Seme, ki smo ga vsejali ob ščepu, požene veliko močneje in bolj gosto kakor seme, vsejano ob drugem času. Les, posekan v mlaju, se da bolje obdelavati kakor kak drug les.
Pri črvu palulo smo videli, da vpliva mesečna luč na spolno življenje. To so opazovali in dognali tudi še pri nekaterih drugih morskih živalih. Tudi človek ni prost tega vpliva.
Kaj pa mesečnost in mesečni ljudje? Meseč-uost se pojavlja zlasti pri nenormalnih, histeričnih ljudeh, je torej v neki vzročni zvezi s spolnostjo. Vpliva lune na take ljudi torej ne moremo tajiti, dasi znanstveno ta pojav še ni pojasnjen.
Človek mora le polagoma odgrinjati plašč, ki pokriva tajnosti obdajajoče nas prirode. Vendar smemo upati, da nam učeni možje pojasnijo tudi vpliv lune na našo zemljo in njene prebivalce. Ker-je dau tudi že dokaz za vpliv lune na živali in rastline, utegne imeti od teh odkritij dobiček zlasti človek, ki goji rastline in živali.
X Ozemlje nove papeške državice meri le S4 hektarov. Ozemlje papeške države bo le ne-oliko večje kakor dosedanja vatikanska posest; oo sodbi poznavalcev razmer bo obsegalo
44 hektarov površine. Izključeno ni, da bo vatikanska državica dobila pozneje še dohod k morju. Sporazum med Vatikanom in Italijo določa nekatere značilnosti, predvsem dejstvo, da državljanstvo papeževe države ne izključuje italijanskega državljanstva in da se bodo kardinali smatrali enakovredni princem. Vatikan bo svoje državno ozemlje obdal z visokim zidom, železniške tračnice pa bodo segale z italijanskega ozemlja v Vatikan tako, da bo papež lahko neovirano stopil na vlak naravnost iz svoje palače. Obmejno službo v papeževi državi bodo izvrševali kakor doslej švicarski gardisti.
X Kako bo morda prenehalo življenje na zemlji. Angleški znanstvenik James Jeans pravi, da se nam konca sveta še ni treba bati. Po njegovem mnenju bodo živeli ljudje na zemlji pri-, bližno še en milijon let. Konec sveta bo nastal na! ta način, da se bo zaletela naša zemlja v kako; drujco nebeško telo ali pa da bo solnce ugasnilo. Zemlji zlasti nevarna so mala nebeška telesa (asteroidi), ki so nastala potoni eksplozije večjih planetov, ki so krožili med Jupitrom in Marsom v času, ko je bila zemlja še mlada. Ti asteroidi krožijo vedno v isti smeri. Čim bi asteroidi iz-premenili svojo smer, bi nastale v svetovju strahovite katastrofe in deli asteroidov, ki bi jih privlačilo solnce, bi zadeli v našo zemljo in jo uničili. K sreči pretežna večina asteroidov nima namena izpremeniti smer. Največji med njimi, Ceres, je samo 8000krat lažji od naše zemlje. Če bi pa nenadoma izpremenil svojo smer in če bi. ga začelo privlačevati solnce, bi se izpremenila \ njegova sedanja hitrost v vratolomni let in če bi se zaletel ta asteroid v našo zemljo, bi bilo vse življenje uničeno. Razmerje med toplimi in mrzlimi meseci na zemlji bi se znatno izpremcnilo in poedina morja bi se občutno skrčila.
X Najlepša evropska ženska je bila nesrečno zaljubljena. Te dni se je vršila v Parizu lepotna tekma, na kateri je bila izbrana, kakor smo že poročali, najlepša žena Evrope (tako zvana miss Evropa). Ta sreča je doletela Elizabeto Simonovo, ki je postala kar čez noč slavna in ki ji zdaj ne bo več treba skrbeti za vsakdanji kruh. Zanimivo je, da nacionalistični madžarski tisk niti z besedico ni omenil pariške lepotne tekme, dasi je zmagala najlepša žena Madžarske. Vzrok tiči v tem, da Elizabeta Simonova ni čistokrvna Madžarka. Je namreč židovskega pokolenja. Že takrat, ko je bila proglašena za najlepšo žensko na Madžarskem, je del madžarske javnosti odločno nastopil proti njeni zmagi, češ, da ni bila izvoljena soglasno, namreč samo z večino glasov. Njeni nasprotniki so zagovarjali stališče, da židovka, četudi je madžarska državljanka, ne more predstavljati madžarskega naroda, kajti židje se ženijo samo med seboj in predstavljajo strogo ločeno pleme. To pleme ni evropsko in zato njegova predstavnica ne more biti najlepša ženska v Evropi. Tudi po zmagi v Parizu nadaljuje madžarski tisk vojno proti Elizabeti Simonovi. Oče najlepše evropske žene je skromen okrajni zdravnik s skromno mesečno plačo. Da bi sc tnogla udeležiti lepotne tekme v Budimpešti, je morala Simonova potovati v III. razredu. Zvečer po prihodu v Budimpešto, ko se je hotela predstaviti komisiji, se je avtomobil, v katerem sta se peljali z materjo, pokvaril. Mati je bila vsa obupana, češ, da pomeni to nesrečo, hčerka jo je pa tolažila, naj sc nikar ne boji, ker je prepričana. da bo zmagala. Simonova je zelo skromno dekle. Še nikoli se ni pudrala in barvila za ustnice ali obrvi sploh ne uporablja. Končala je trgovsko šolo, pozneje je pa prebila dve leti v nekem dunajskem penzijonatu. Zdaj je stara 19 let. Kljub svoji mladosti je pa že doživela razočaranje v ljubezni. V mestu Kesthel, kjer je bivala več let, se je zaljubila v nekega bogatega fanta, ki jo je tako ljubil, da se ni hotel poročiti z njo, ker .ie bila siromašna. Ko je bila izvoljena za najlepšo žensko na Madžarskem, ji je fant brzojavil in izrazil željo, da bi sc poročila, toda Simonova ga je brzojavno odklonila.
X Žcloigra mladih zaljubljencev. Predzadnji torek se je odigrala v hotelu «Palace» v Olo-mucu pretresljiva žaloigra dveh mladih, lepih
zaljubljencev. Pred dnevi je prispel v Olomuc ing. Tabakov iz Rumunije, ki se je nastanil v hotelu z lepo, mlado damo, o kateri je trdil, da je njegova žena. Zaljubljenca s svojim nastopom nista vzbujala posebne pozornosti in hotelsko osebje je bilo prepričano, da sta mlada zakonca. V nedeljo pred usodnim dnevom sta še v sobi večerjala in popila nekaj vina. Nihče v hotelu nI slutil, da sta si privoščila zaljubljenca zadnjo večerjo. Ko je hotelsko osebje v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne opazilo v sobi mladih zakoncev električno luč, je na to opozorilo hotelirja, ki je naročil uslužbencem, naj speča gosta zbude. Ko pa na trkanje ni nihče odprl, so vlomili vrata in nudil se jim je strašen prizor: Inženjer in mlada dama sta ležala na postelji mrtva. Dama je imela prestreljeno srce, inženjer je pa ležal kraj nje tudi ustreljen. Pozneje se je izkazalo, da je dama z neke odlične praške rodbine. Gre za umor in samomor iz nesrečne ljubezni.
X Svilene nogavice in zima. Svilene nogavice, za katere se ženske že od nekdaj navdušujejo, so prišle po svetovni vojni, ko je moda spravila na površje kratka krila, še bolj do veljave. Saj je učinek mnogo večji, če nožice tiče v svilenih nogavicah. Tega se je večina žensk, zlasti pa deklet, dobro zavedala in zato so dekleta tudi pozimi nosila svilene nogavice. Zaradi izredno milih zim, ki smo jih imeli zadnja leta, je bilo to mogoče, zlasti ker je večina modernih deklet kolikor toliko utrjena. Toda letošnjo zimo je svilenim nogavicam odklenkalo. Huda zima je ženske prisilila, da so segle po toplih volnenih nogavicah. Bilo jih je pa mnogo, ki se niso zmenile za mraz in ki so kljub temu hodile v svilenih nogavicah. Posledice so bile seveda katastrofalne. Nekatera dekleta so v noge tako ozebla* da bodo čutila posledice še na stara leta, druga so zopet morala iskati zdravniške pomoči. Tako so te dni v Nauenu v Nemčiji prepeljali v bolnico neko 161etno mladenko s popolnoma zmrznjenimi nogami. Mladenka je odšla z doma v finih svilenih nogavicah. Vse kaže, da ji bodo morali obe nogi odrezati. Berlinske bolnice so prenapolnjene z ženskami, ki so ozeble zaradi pretankih nogavic.
X Mož, ki je pozabil na svojo prvo ženo, in se drugič poročil. Pred berlinskim civilnim sodiščem se je zagovarjal te dni zaradi dvoženstva 521etni ključavničar Engeler. Gre za neobičajen primer, kajti moža so na predlog njegove prve žene uradno proglasili za mrtvega, in sicer brez njegove vednosti. Engeler je pri zaslišanju izjavil, da je bil njegov prvi zakon zelo nesrečen, tako da mu je bila vojna, ki ga je rešila zakonskega jarma, zelo dobro došla. Na bojišču je iskal smrti, da bi se rešil pekla v zakonskem življenju. Sodišče je res ugotovilo, da je bil Engeler zelo hraber in da je bil odlikovan z železnim križcem prve stopnje. Po vojni se obtoženec ni vrnil k svoji ženi in leta 1919 se je drugič oženil. Pred sodiščem je izjavil, da mu niti na misel ni prišlo, da se mora dati od prve žene ločiti. Šele leta 1925., ko je po povratku v Berlin zvedel, da ga je dala njegova prva žena uradno proglasiti za mrtvega, je vložil prošnjo za ločitev, kateri je sodišče ugodilo. Ločena žena je pa zvedela med procesom za njegov drugi zakon in je moža ovadila. Sodišče je prisodilo možu, ki še ni bil kaznovan :n ki živi s svojo drugo ženo v najlepši slogi, najnižjo kazen za dvoženstvo, in sicer 6 mesecev ječe pogojno.
X Samomor zaradi slabega izpričevala. Komaj 15letni Štefan Nemeth je bil med slabimi učenci I. razreda madžarske trgovske akademije v Bratislavi. Že več tednov je slutil, da bo dobil slabo izpričevalo. Sošolcem je večkrat izjavil, da tega udarca ne bo prebolel. Ko je dobil te dni izprčevalo. je prebledel. potegnil iz žepa revolver in se ustrelil v glavo. V šoli je nastala nepopisna panika. Takoj so poklicali rešilno postajo, toda v bolnico so pripeljali že mrtveca.
X Pes podedoval premoženje. Amerika je dežela, kjer ni nič nemogoče. Celo najneverjetnejši dogodki ne vzbujajo pozornosti, kajti Amerika je svet rekordov. V Los Angelesu je te dni pes Dick podedoval 270.000 dinarjev. Gospa Mirni Huber-
Na vsaki strani boste našli lepo sliko, ki vam bo nazorno pokazala vse prečudne, vesele in žalostne doživljaje te male Zvezdane. To lepo knjigo, ki jo boste vi, vaši bratje in sestre, očetje in matere z veseljem brali, bomo prodajali prav poceni, in sicerpo
73 dinarjev.
Knjigo naročite takoj pri
upravi ,.Domovine"
LJUBLJANA
Kn*fljeva ulica št. 5 in priložite denar kar v pismo.
za la"som. Glava je bila oskrbnikova, možak pa ie bil slaboumnik, ki je ušel iz bližnje norišnice. Parižanka je dobila spričo groznega prizora tako nud živčni napad, da so jo morali prepeljati v bolnico.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Vzrok.
Zdravnik: «Ti, ti si velik ptič! Mislim, da rajši tičiš pri strojepiski kakor pri ženi.»
Odvetnik: «Seveda, saj je strojepiska edina ženska, kateri lahko kaj diktiram ...»
Zakonski preplrček.
Žena: «Ti, ti si grdoba. Če ti očitam tvoje greher gre pri enem ušesu noter pri drugem pa ven.»
Mož: «Pri tebi, draga ženka, pa gre pri obeh Ušesih noter pri ustih pa ven ...»
Pri prodajalcu psov.
Gospodična: «Koliko stane ta veliki pes?* Prodajalec: «100 dinarjev.* Gospodična: «A ta srednji?* Prodajalec: «150 dinarjev.* Gospodična: A oni mali?* Prodajalec: «200 dinarjev.* Gospodična: «A tale najmanjši?* Prodajalec: «300 dinarjev.* Gospodična: «Za božjo voljo, koliko bom morala šele plačati, če sploh nobenega ne kupim!*
Tatova.	i
Tomažona in Blažona so zaprli, ker je prvi ukradel uro, drugi pa kravo.
V zaporu je Blažon hotel podražiti Tomažona. ki je ukradel uro, češ: «No, koliko je sedaj ura?*
Tomažon: «Mislim, da bo že čas, gnati kravo na pašo.*
Nepotrebno.
Gospodinja: «Ali ste umili rake, preden ste jih dali kuhati?*
Služkinja: Zakaj pa, saj so bili vse svoje življenje v vodi!*
Nemogoče.
Neža: »Pravkar sem videla, da je neki mladi mož poskušal poljubiti vašo hčerko »
Jera: «Ali se mu je to posrečile?*
Neža: «Nc.»
Jera: «Potem pa ni bila moja hčerka.* Sinko vinskega trgovca.
Sinko: «Danes sem dobil v šoli dober red v kemiji.
Oče (vinski trgovec): «Kaj si pa tako dobro znal?*
Sinko: «Pripovedoval sem učitelju, kako se ponareja vino...*
Sovražnici moškega spola.
Urša: «Moj mož me mora vedno ubogati. Tvoj te pa menda ne. Davi si se, kakor sem čula, prepirala z njim in si mu pustila zadnjo
besedo.*
Neža: »Seveda, danes je njegov god, pa sem mu morala napraviti malo veselja...»
Ni mu bilo zaupati.
Miha: «Prijatelju Melhijorju sem pred dnevi posodil tisoč dinarjev. Včeraj pa je Melhijor kar na lepem umrl.*
Matija: «Kaj ti nisem rekel, da temu človeku ni zaupati?*
«DOMOVINA» Št. 8 =
Priporočile
Listnica uredništva
Erkenschvvick-Recklinghausen. Pismo smo prejeli. Zal, se prav nič ne spominjamo, da ste nas prosili za kakšno uslugo. Gotovo tistega pisma nismo prejeli. Prosimo natančnega pojasnila, za kaj gre.
i
in širite „Oonio™"!
LJUBLJANA, fvlestni trg !5
NA MALO
Ustanovljeno '839
NA VELIKO
52	Telefon 2282
Zahtevajte brezplačni
G ENI K. Elegantna
plitka, dobra in cenena ura
3 letno jamstvo. 14 dni na poskuinjo, ako ns odgovarja, se vrne denar.
Anton Kiffmann Maribor št. 43-c.
Specijalist za samo boljše švicarske ure. Cenik brezplačno. 44
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. 2enitn! oglasi, dopisovanja In trnovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb In dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek »DOMOVINE*. Ljubljana. Prešernova ulica Št 4.	Telefon 51 3492.
Bučnice in solnčnice luščene in neluščene. zamenjuje in kupuje vedno najugodneje trgovina F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Prvovrstno bučno olje.	Kmečko posestvo prodam po ugodnih plačilnih pogojih. — Naslov v oglasnem oddelku ^Domovine*. ®2
	Drva, suha in zdrava lanske sečnje, kupimo 4 do 5 vagonov. — Ponudbe pod »Drva* na oglasni oddelek «Domovine». 3112
Delavca, dobro izurjenega v opekarski stroki iščem. Prednost imajo samski. — Ponudbe na oglasni oddelek «Domovine» pod «Delavec». 80	
	Poslovni lokal v bližini glavnega kolodvora takoj oddam. — Naslov pove oglasni oddelek «Domovine». 3214
V Ljutomeru pri Franu Repiču ie trgovina mešanega blaga, knjigarna, zaloga vseh pisarniških in šolskih potrebščin, kakor tudi pogrebni zavod, kjer se dobe krste, mrtvaški prti, kape, nogavice, voščene sveče — tam je razprodaja. Kdor pride v Ljutomer, naj poseli brezobvezno to trgovino in naj se prepriča o dani mu priliki, da za malo denarja dobro kupi. 78	
	Lokal, trgovski ali obrtni s stanovanjem, dam v najem za maj 1929 v Ljubljani. Tržaška cesta 5. — Pojasnila pri hišniku. 3345
	Volčjega psa dobrega čuvaja, starega dve leti. prodam. — Pismene ponudbe na graščino Volčji potok, p. Radomlje. 3337
Gostilno v sredini mesta dobro idočo, zaradi bolezni takoj prodam. — Pripravno za Dalrnatinca.— Ponudbe na oglasni oddelek «Domo-vine» pod šifro »Takojšnje plačilo«. 2936	
	Šivalni stroj Singer 66, prodam. — Ponudbe na poštni predal 216. Ljubljana. . 3392
Gostilno in trgovino ob prometni cesti, zelenjadni in sadni vrt ter njive, prodam v lepem kraju na Gorenjskem. — Naslov v oglasnem oddelku »Domovine*. 3343	Gozdno posestvo večje, nairaje v hribih, če mogoče z lastnim lovom, kupim. — Ponudbe z natančnim opisom in ceno na oglas. odd. »Domovine* pod ^Takojšnje plačilo*. 3139
Hišo z gostilno 'udi z manjšim posestvom, kupim na prometnem kraju. — Ponudbe na oglasni oddelek «Domovine» pod Dobro idočo*. 3365	Kuhinjsko posodo čudi najceneje tvrdka 81 BREZNIK & FRITSCM. trgov na i ieleznino. LJUBLJm
Veliki ilustrovani
^enik
dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL in HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik
R. Lorger, MARIBOR št. 104-B.
Violine: od '.15 Din. Korne Harmonike od 85 l)in Tam-bunce od S)8 Diu. tiramoloni od 545 Din >n dalje.
70
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno
MASTIN
ki pospešuje rast, odebelitev io omastiter domače,, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive »rednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 4(5 Diu, 10 škat. 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana 66.
2e 32 let
v
stoji v službi bolnih in zdravih, bolečine ubla-žu oči Fellerjev Eišafluid, kateri je pohvaljen v mnogobrojnih priznanicah in iz najvišjih krogov. Ujorabljen na znotraj in zunaj, se je izkazal uspešen pri reumatičnih bolečinah, živčnih boleznih, pri šibkosti, pa tudi drugače kot brza pomoč. Dobiva se povsod, poiz'<usna steklenica 6 Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite ga po pošti, vsa i za 62 Din, naravnost pri lekarnarju Feber. Stubica Donja. Elsatrg 360. Hrvatska. Za prebavo pa: Elsa-krogiice, 6 škatlic 12 Din.	»
'zaafr za Konzorcij »Domovine* A d o 11 Ribnika r.
Urejuje Filip Omladič.
Za Narodno tiskarno P t a o J s z e r»i