Proc z vero v Samostojno! Zakaj se Je sploli pojavila pri nas Samostojna? Rekli so, da zato, ker še ni bilo nobene stranke, ki 5si res zastopala kmetske koristi. Liberalna stranka, so rekli, je stranka mestne gospode. Tudi Slovenska Ijudska stranka ali Slovenska kmetska zveza jim ni fcila po volji, češ, da je ne vodijo kmetje, ampak duhovniki. Pe njihovem nazoru bi imele pravico do obstanka le socijalnodemokratska stranka, ki je stranka tovarniškega delavstva, in pa niihova, Kmetijska siranka, ali bolje: Poljedelska stranka. Silno budi so bili na liberalce in klerikalce, advokate in duhovnike. Kmete so učili tako-le: ,,S tem, da podpiraš gosposke politične stranke, daješ sam gospodi bič v roke, s katerim te tepe." Program Samostojne pa obsega toliko nsodnili zinol in ta stranka je storila takoj od začetka toliko težkih napak, da je bila že tedaj zapisana razpadu. Pi-va zmota je ta, da nima smisla za kulturna in poIitična vprašanja, ampak se dela, kakor da bi se v tiržavnem zboru govorilo le o gospodarstvu. Njen program bi bil morda dober za Kmetsko zbornico, a ne pa za naS državni zbor. Njeni voditelji bi morda I ili za Kmetijsko družbo, ne pa za parlament. S tem, da je kmeta postavila drugim stanovom v nasprotje, je dala najnevarnejše orožje v roke socijalnira demokratom, pahnila od sebe obrbaike, trgovce, vse izobražence in v doglednera 6asu tudi vse tiste, ki nimajo posestev. Drugič: Samostojna je rekla, da bodo žulji pogoj za sprejem. Pozneje je sprejela tudi takozvane: strokovnjake. Njej je (orej vseeno, ali si bil poprej preganjan Slovenec ali neznačajen nemškutar, ali si veren ali neveren, če Ie praviš, da si kmet ali kmetijski strokovnjak, pa sl dober za vodilna mesta. ,Ta- to se ji je pridružila čudna zmes: bberaici, sa Aranjskein šušteršifiijanci, na Stajerskem nemčurji, povsod pa dosti tistih, ki so na duši trpeli škodo radi vojske. Ni gledala na to, ali je kdo znaftajen, ali jo mož-pošt&njak, na katerega bi kmet lahko zaupal, iu ni gledala na to, ali je sposoben za delo, ki mti ga izrofia. Tretjič: Hotela je baje odpraviti prepir med kmeti. A zakaj je potem nastopala bolj s palioo kot z besedo ? Cetrtlč: Naravnost vnebovpijočo krivico pa dela Samostojna ves čas slovenski duhovščini. Zmerja jo z inkvizitorji, jezuiti; posraehljivo pravi:- gospoda v, talarju; dubovščina da je kmeta trdo v pesteb držala, da je na njegove stroške samo dobro živela in ga najgrše zlorabljala. Kakšne krivice so to! Kje je pa vendar tisto bogastvo duhovnikov? IProdajte najrevnejšo bajto in kar spada k njej, pa boste videli, da ima bajtar, kaj šele kmet, toliko lastnega, kakon župnik! In kateri duhovniki, ki so bili na§i politiki, e« oškodovali kmeta? Morda Žičkar, Gregorec, Krek, Korošec, • Hohnjec, Smodej? Na eni strani pravite, da kaj bi se mešal duhovnik v politiko, na drugi strani pa .jim očitate, da ne storijo dovolj. Ljudje božji, po-. vejte, kdaj vam bo prav? Med tem pa, ko so pravili 61anom Kmetske zv., da so backi, ki se dajo voditi za nos; so na drugi vedno želeli, da bi jih- duhovniki podpiraii. Med tem» ko bi morali svojo pozornost obrniti proti socijalniin demokratom, so pa le preganjali Kmetsko zvezo. Med tem, ko so dubovnike surovo napadali, jih pa že spet vabijo: ,,Tudi V\, duševni delavci, učitelji in duhovmki, se nam pridružite! Ne ovirajte nas, ampak poiLagajte nam! Naša srefia — vaša sreča! Ce boste vi nas spoStovali, bomo tudi mi vas. Ce nam boste pa nasprotovali, se bomo proti vam borili ter vseeno dosegli svoje namene." Tako piše ,,Kmetijski list" dne 16. septembra t. 1. .Ubogi učitelji in zlasti duhovniki!! Na eni strani pravijo, da hočejo biti samostojni, na 2rugi jih zopet kličejo! Z eno besedo:1 Samostojna je stranka brez nafiel, brez pravega, enotnega programa. Kruto se sedaj ž« pri prvih volitvah usoda maščuje nad njo. Za državni zbor ne more spraviti skupaj kandidatov. Ce l»" hoteta biti poštena, bi morala prizaati svojim piv¦siaSem: stniuka ne more veG obsto.jati, pridražiie s drugim stmnkam, ki bodo zastopale pdšteno VaŠe kcrisn. A tega ne bo storila, ampak privzela in izpo-so djja si b<s liberalne kandidate. V to gnilo stranko pu« kmetov ne vleče, arapak le voditelje Samostojne. ^Kmetijski lis.t" lahko mirno zaspi. Nadomestovala g! fc« JDomovina", ,,Nova doba" itd. Saj nekateri že dosedaj niso vedeli, kam naj dopisujejo. Eno leto je komaj stara ta nesreena stranka, pa že zataji vse, kav jo biia v zafietku. Zdaj leze v liberalni žakelj, Jam irk, Spindler in Kukovec ga bodo zavezali- Mi smo rekli že davno: glavni stranki bodofi- mosti sta Sloveuska ljudska stranka in sooijalno-de -  j mokratična stranka. Slednja je sicer vsaj na zuna.i  « jirijateljiea nizkih slojev, a je prenapeta in kmetu ze-  | lo krivična. Liberalua stranka je ostanek izza Sasa  | pred vojsko, trdovratna, napuhn.jeno-kapitaJistična.''* Pri nas ii bo odklenkalo sedaj po volitvah. * Slovenska Ijudska stranka je stranka trezno anisieeih. Ljub ji jo vsak stan. Za poslance naj se volijo razumni možje iz vseh stanov. Kolikor le mogo Jfte, naj so to ijudje, ki poznajo Ijudske težave. Nikdar Slovenska ljudska stranka ni trdila, da jfcmel ni za poslanca. Pac pa, da ni vsak kmet za to. ampak le veren. Poglejmo v sedanji državni zbor! »Slovenska Ijudska stranka ima tam 16 poslancev — med njimj je: 5 kmetov, 1 delavec, 3 duhovniki, "¦ proiesorji, 2 soduika, 1 bivSi konzul in 1 zdravnik. Liberalci pa imajo tam 11 poslancev; nobeden ni kmet, nobaden delaveo, nobeden obrtnik; vsi so odvetniki, ali pa uradniki. In vendar Samostojno sroe vlefie k ajlm! Kaj bi dalj« govorilii Samostojne kmetijsko stranke .i« z-a enkrat konec ia sioer za dolgo, če ne za vselej. Eno je gotovo: edina stranka, ki ve, kaj hoce, uamred trajno blaginjo ljudstva in vseh stanov, ie Slovenska Ijudska stranka. Države in nazori se izpreminjajo; v tem je sprememba in napredek. Vecna pa so načela resnice in pravice. In teh ne moremo zamenjati kot staro obleko Zato Slovenski ljudski siranki ni treba izprernmjati imen, no zatajevati pro^rama, kakor dela Samostojna in razne druge politične stranke. Kake bodo izpadle volitv8, še ne vemo. Naše ijudštva je razburjeno, za vse dovzetno, a mišljenje med nami polovičarsko. Zato lahko, da dobijo pretirajoče stranke za sedaj še dosti glasov. Kolikor bolj ¦t,a bo ljudstvo združeno v Sloveaski ljudski stranki, toiiko bolj bo napredovalo. Ker edina ta stranka hoč'6 pomagati do zmage načeiom pravičnosti in ljube/.ni. Posavcan.