ZDRAV VESTN 2006; 75: 787–93 

Strokovni prispevek/Professional article 

VPLIV RAZLIČNIH KONCENTRACIJ
BUPIVAKAINA IN LEVOBUPIVAKAINA
S FENTANILOM NA POTEK PORODA
V EPIDURALNI ANALGEZIJI:
RETROSPEKTIVNI PREGLED


INFLUENCE OF DIFERENT CONCENTRATIONS OF BUPIVACAINE AND
LEVOBUPIVACAINE WITH FENTANYL ON LABOUR IN EPIDURAL ANALGESIA:
RETROSPECTIVE VIEW


Jasna Uranjek1, Katja Juvan-Kramer2 

1 Oddelek za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok, Splošna bolnišnica Slovenj
Gradec, Gosposvetska 3, 2380 Slovenj Gradec
2 Ginekološko-porodniški oddelek, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska 3,
2380 Slovenj Gradec


Prispelo 2006-06-06; sprejeto 2006-10-16; ZDRAV VESTN 2006; 75: 787–93 

Ključne besede epiduralna analgezija; bupivakain; levobupivakain; fentanil; druga porodna doba; izhodne vaginalne operacije 
Izvleček 
Izhodišča Porod v epiduralni analgeziji (EDA) je glede na izsledke večine raziskav povezan s podaljšanjem druge porodne dobe in večjo incidenco izhodnih vaginalnih operacij, ni pa povezan z večjim številom carskih rezov. Z raziskavo smo želeli primerjati naše rezultate s 
podatki v literaturi. 
Metode Naredili smo retrospektivno analizo porodov v EDA v letih 2004 in 2005 v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in jih primerjali s kontrolno skupino porodov brez EDA v istem obdobju. V tem času smo uporabljali tri različne protokole za EDA, ki smo jih primerjali med 
seboj in s kontrolno skupino. Primerjali smo značilnosti porodnic, trajanje poroda, število 
izhodnih operacij, carskih rezov in ocene stanja novorojenčka po porodu (pH in Apgar po 
5 min.). Različne protokole EDA smo primerjali med seboj tudi po učinkovitosti analgezije, 
po deležu zapletov analgezije in po vplivu na potek poroda. 
Rezultati EDA je statistično značilno podaljšala drugo porodno dobo ob nekoliko večji incidenci 
izhodnih vaginalnih operacij in nespremenjenem odstotku nujnih carskih rezov. 
To ni prineslo slabših rezultatov ocene stanja novorojenčkov. Vse za EDA uporabljene 
analgetične mešanice so zagotavljale klinično učinkovito analgezijo. Statistično pomembno najugodnejše rezultate je dala mešanica 0,2-odstotnega levobupivakaina z dodatkom 
1 µg fentanila/ml lokalnega anestetika. 
Zaključki Uporaba EDA pomeni za porodnico izboljšanje kakovosti poroda. Tveganje za zaplete 
poroda je ob optimalnem ravnanju v drugi porodni dobi, ki z uporabo EDA nosi največ 
sprememb, nizko. 

Avtor za dopisovanje / Corresponding author: 

Jasna Uranjek, dr. med., Splošna bolnišnica, Gosposvetska cesta 3, 2380 Slovenj Gradec, tel.: 02 / 88 23 441 


ZDRAV VESTN 2006; 75 

Key words epidural analgesia; bupivacaine; levobupivacaine; fentanyl; the second stage of labour; 
instrumental vaginal delivery 
Abstract 
Background Labour with epidural analgesia (EDA) is related to prolongation of the second stage of 
labour and increase in the instrumental vaginal delivery rate. It’s not related to higher 
caesarean section rate. With this review we wanted to compare our results with the literature. 
Methods Retrospective analysis of labour in EDA in years 2004 and 2005 in Slovenj Gradec General Hospital was done. A comparison with a control group without EDA in the same time 
period was made. Three different EDA protocols were used during that period. They were 
compared to control group and between each other. Parturient women data, length of 
labour, instrumental vaginal delivery rate, caesarean section rate and newborn data were obtained and compared. Analgesic effect, complication rate and influence on labour 
and delivery were assessed according to EDA protocol used. 
Results We found statistically significant prolongation of the second stage of labour and increase 
in the instrumental vaginal delivery rate when EDA was used. Emergency caesarean section rate was not increased. There were no adverse effects on the fetus. All EDA protocols 
provided clinically efficient analgesia. 0.2 % levobupivacaine with 1 µg of fentanyl/ml of 
local anaesthetic provided statistically significant most effective analgesia. 
Conclusions EDA means improved quality of labour for a parturient woman. Risk for labour complication with optimal treatment in second stage of labour, which is most affected with EDA, is 
low. 

Uvod 

področju presredka kot v trebuhu. Daje jim občutek 
Zagotavljanje lajšanja porodne bolečine je eden od potrebe po pritiskanju. Oba občutka zaznavanja bokazalcev kakovosti porodništva. Za uspešnost metod lečine pa se medsebojno ne izključujeta (2, 3). 
je potrebna dobra organizacija dela, strokovna uspo-Glede na objavljene raziskave lahko ob uporabi EDA 
sobljenost vseh sodelujočih in opremljenost bolniških pričakujemo daljšo drugo porodno dobo, večje števioddelkov za varno izvajanje postopkov lajšanja poro-lo izhodnih vaginalnih operacij, ne pa tudi večjo podne bolečine. gostost carskih rezov (4, 5). Bates s sodelavci je s po-
Danes imamo za lajšanje porodne bolečine na voljo močjo katetra, vstavljenega v maternico, meril aktivveč različnih možnosti. Ena od njih je epiduralna anal-nost maternice v drugi porodni dobi. Ugotovil je znagezija (EDA). Zadovoljstvo porodnic in varnost me-čilno manjšo aktivnost maternice v skupini z EDA in 
tode sta pripomogli k vedno pogostejši uporabi me-večje število izhodnih operacij. Med normalnim vagitode (1). Z vse pogostejšo uporabo EDA za lajšanje nalnim porodom namreč raztezanje porodne poti stiporodne bolečine se bomo tudi v slovenskem pro-mulira senzorne impulze in tako sproži nevrohumostoru začeli srečevati z nekaterimi porodniškimi in ralni refleks, posledica je hitro sproščanje oksitocina 
anesteziološkimi problemi, ki jih ta prinaša. iz hipofize, ki mu sledijo močne iztisne kontrakcije 
V prvi porodni dobi, ki traja od začetka rednih bole-maternice. EDA z blokado avtonomnih živcev prekičih popadkov na 5 minut do odprtja materničnega ne ta refleks. Aktivnost maternice se zmanjša in veliustja, bolečina nastaja zaradi krčenja maternice in raz-kokrat ne zadostuje za spontani porod (6). EDA potezanja materničnega vratu. Bolečina se v tej fazi pre-vzroči tudi relaksacijo mišic medeničnega dna, zato 
naša v glavnem preko vlaken C. Ta vlakna so tanjša, se zatilje ploda težje zasuka za sramnico, pri porodnislabo mielinizirana in imajo nizko hitrost prevajanja. ci pa se zmanjša potreba po pritiskanju (6, 7). Vendar 
Imajo številne stike z drugimi nevroni v hrbtenjači nad je večina avtorjev prišla do spoznanja, da podaljšanje 
in pod segmentom vstopa v hrbtenjačo. Zaradi teh druge porodne dobe ob EDA ni prineslo slabših perištevilnih stikov dajejo občutek slabo lokalizirane, di-natalnih izidov kljub večjemu številu izhodnih vagifuzne, visceralne bolečine. V drugi porodni dobi, ki nalnih operacij (5, 8, 9). Studd s sod. tako razmišlja, da 
traja od popolnega odprtja materničnega ustja do po-bi ob porodih z EDA in dobrem nadzorovanju ploda 
polnega rojstva ploda, bolečina nastaja zaradi razte-lahko dopustili daljše trajanje druge porodne dobe 
zanja presredka. V tej fazi se bolečinski dražljaji pre-in tako zmanjšali število izhodnih vaginalnih operacij 
našajo v glavnem preko A. vlaken. Ti nevroni so širši, (9). 
bolje mielinizirani in imajo hitrejše prevajanje kot vla-Za lajšanje porodne bolečine z EDA uporabljamo razkna C. Tvorijo manj stikov z drugimi nevroni. Boleči-lične analgetične mešanice. Idealno analgetično mena v drugi porodni dobi je zato jasna, dobro umešče-šanico je težko izbrati. Zaznavanje bolečine med pona, somatska. Porodnice opisujejo to bolečino bolj v rodom je odvisno predvsem od porodnice, kakovost 


URANJEK J ET AL. VPLIV RAZLIČNIH KONCENTRACIJ BUPIVAKAINA IN LEVOBUPIVAKAINA S FENTANILOM NA POTEK PORODA 789 

in intenzivnost bolečine pa se z napredovanjem poroda spreminjata. Analgetične mešanice vsebujejo različne koncentracije lokalnih anestetikov (LA), opioidov, klonidina, adrenalina in neostigmina (10). Najpogosteje uporabljeni LA so bupivakain, levobupivakain in ropivakain. Fentanil in sufentanil sta najpogosteje uporabljena opioida. Mešanica, ki zagotavlja 
učinkovito analgezijo in povzroča minimalno motorično blokado, je za lajšanje porodne bolečine najbolj primerna (10). 
S problemi lajšanja porodne bolečine z EDA smo se 
soočili tudi v naši bolnišnici. V članku želimo predstaviti naše rezultate uporabe EDA za lajšanje porodne 
bolečine. Posebej želimo prikazati: 

– 
kako je EDA vplivala na trajanje prve in druge porodne dobe; 
– 
uspešnost lajšanja porodne bolečine z različnimi 
analgetičnimi mešanicami; 
– 
vpliv EDA na pogostost operativnega dokončanja 
poroda; 
– 
primerjavo stanja novorojenčka po porodu z EDA 
in brez. 
Preiskovanke in metode dela 

Naredili smo retrospektivno raziskavo porodov v EDA 
v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec v obdobju med 

1. 1. 2004 in 30. 4. 2005. V letu 2004 je bilo v naši porodnišnici 917 porodov, od tega se je za lajšanje porodne bolečine z EDA odločilo 173 porodnic, kar je 18,8 
%. Od 1. 1. 2005 do 30. 4. 2005 je bilo porodov 256 in 
62 porodnic se je odločilo za lajšanje porodne bolečine z EDA, kar je 24,21 %. 
Raziskavo smo naredili tako, da smo naključno izbrali in pregledali dokumentacijo 135 porodnic, ki so se 
v opazovanem obdobju odločile za EDA, in kontrolne skupine 90 porodnic, ki so v istem obdobju rodile 
brez EDA. V skupini z EDA je bilo 80 prvesnic in 55 
mnogorodnic, v skupini brez EDA pa 51 prvesnic in 
39 mnogorodnic. 
V opazovanem obdobju smo za lajšanje porodne bolečine na oddelku uporabljali tri različne analgetične 
mešanice, ki smo jih označili z A, B in C. Na podlagi 
uporabljene mešanice smo porodnice razdelili v tri 
skupine. Analgetična mešanica A je vsebovala 0,2-odstotni bupivakain + 1 µg fentanila/ml LA, mešanica B 
0,2-odstotni levobupivakain + 1 µg fentanila/ml LA in 
mešanica C 0,1-odstotni levobupivakain + 2 µg fentanila/ml LA. Za raziskavo smo naključno izbrali in pregledali 52 zapisnikov o lajšanju porodne bolečine iz 
skupine A, 31 iz skupine B in 52 iz skupine C. 
V raziskavo smo vključili le porodnice z enim plodom 
v glavični vstavi ob pričakovanem dnevu poroda. Med 
porodom smo beležili plodove srčne utripe s kontinuirano ali intermitentno kardiotokografijo. Za začetek poroda smo šteli nastop rednih, bolečih popadkov na 5 minut ob izginotju nožničnega dela maternice, ne glede na odprtost materničnega ustja. Vsako 
uro smo opravili notranjo porodniško preiskavo. Za 
začetek druge porodne dobe smo šteli, če smo ob notranji porodniški preiskavi ugotovili popolno odprtost materničnega ustja ali če se je pri porodnici poja
vila potreba po pritiskanju ob popolnoma odprtem 
materničnem ustju, in sicer kar koli od tega se je pojavilo prej. 
Vse porodnice, ki so rodile z EDA, so imele podpisano soglasje in pred porodom opravljen razgovor z 
anesteziologom v okviru šole za starše ali v predanestezijski ambulanti. 
Po sprejemu v porodno sobo so vse porodnice pred 
vstavitvijo epiduralnega katetra (EDK) prejele intravensko infuzijo 500 ml raztopine kristaloidov. Nato 
smo jim vstavili 20 G EDK, sede ali leže na levem boku, 3–4 cm v epiduralni prostor v višini L2-L3, L3-L4 
ali L4-L5. Za identifikacijo epiduralnega prostora smo 
uporabili tehniko zmanjšanega upora tekočini (angl. 
»loss of resistance«). Nadaljevali smo s kontinuirano 
infuzijo analgetične mešanice po EDK s protibolečinsko črpalko. Skupini A in B sta imeli infuzijo 6–8 ml/ 
uro z možnostjo bolusa 6 ml vsako uro. Skupina C je 
dobivala infuzijo 12–14 ml/uro z možnostjo bolusa 
10 ml vsako uro. Pri porodnicah, ki so rodile v EDA, 
smo vsakih 20 minut beležili uspešnost lajšanja porodne bolečine z uporabo vizualne analogne skale (VAS) 
z vrednostmi 1 do 10, krvni tlak in pulz, višino blokade, zaplete uvajanja, zaplete analgezije, količino porabljene analgetične mešanice in trajanje EDA. Za 
uspešno analgezijo smo imeli vrednosti VAS od 0 do 

3. EDA smo začeli ob dilataciji materničnega ustja 2 cm 
ali več ali v primeru zelo hude bolečine (VAS > 8) po 
dogovoru s porodničarjem tudi prej. 
Podatkov o oceni bolečine z VAS pri porodnicah v 
kontrolni skupini nismo imeli. 
Iz porodnih zapisnikov smo za vse porodnice zbrali 
še biometrične podatke, podatke o zaporednem porodu, podatek o pospeševanju ali sproženju poroda, 
trajanju poroda, trajanju prve in druge porodne do-
be, barvi plodovnice (čista ali mekonijska) in morebitnem operativnem dokončanju poroda. Med podatki o otroku nas je zanimal spol, porodna teža, dolžina, obseg glavice, ocena po Apgarjevi po 1. in 5. minuti po porodu ter pH popkovnične arterije. 
Pri statističnih analizah smo uporabili Studentov t-test, 
analizo variance in test Kruskall Wallis. Podatke 
smo izračunavali s pomočjo programa Microsoft 
Excel. Za statistično pomembno razliko smo vzeli 
vrednost p < 0,05. 
Rezultati 

Biometrični podatki o vseh porodnicah in novorojenčkih so prikazani v Razpredelnici 1. Razen statistično značilno večje telesne teže prvesnic v kontrolni 
skupini se biometrični podatki niso pomembno razlikovali. 
Trajanje celotnega poroda in posameznih porodnih 
dob je bilo večinoma krajše v kontrolni skupini v primerjavi z vsemi porodi v EDA, vendar je bila razlika v 
trajanju statistično značilna le v trajanju druge porodne dobe pri mnogorodnicah (p = 0,029). Pri porodnicah z EDA je bil delež pospešenih porodov višji. Novorojenčki mnogorodnic z EDA so imeli višjo oceno 
po Apgarjevi po 5. minuti (p = 0,026). Vsi podatki so 
prikazani v Razpredelnici 2. 


ZDRAV VESTN 2006; 75 

Razpr. 1. Biometrični podatki o porodnicah in novorojenčkih v skupini z EDA in kontrolni skupini K.
Table 1. Biometrical data about parturients and newborns in EDA group and control group K.


Prvesnice 
Nulliparae 
Mnogorodnice 
Multiparae 
EDA K p EDA K p 
Število (% vseh) / Number (%) 
Višina (cm) / Height (cm) 
Teža porodnice (kg) / Parturient weight (kg) 
Porodna teža (g) / Birthweight (g) 
Obseg glavice (cm) / Head circumference (cm) 
80 (59,3) 
166,21 ± 5,22 
76,13 ± 11,44 
3350 ± 440 
34,4 ± 1,4 
51 (56,6) 
166,67 ± 4,84 
81,52 ± 13,71 
3463 ± 471 
34,4 ± 1,3 
NS 
0,016 
NS 
NS 
55 (40,7) 
166,16 ± 5,52 
78,8 ± 12,62 
3512 ± 427 
34,8 ± 1,3 
39 (43,4) 
165,15 ± 6,62 
77,35 ± 11,48 
3451 ± 433 
34,8 ± 1,4 
NS 
NS 
NS 
NS 

EDA – skupina porodnic z epiduralno analgezijo / epidural analgesia group 
K – kontrolna skupina / control group 

Razpr. 2. Podatki o porodu in oceni stanja novorojenčka pri prvesnicah in mnogorodnicah z EDA ali brez. 
Table 2. Labour and neonatal data in nulliparae and multiparae with or without EDA. 

Prvesnice Mnogorodnice 
Nulliparae Multiparae 

EDA Kp EDA Kp 

Število (%) / Number (%
) 
80 (59,3) 51 (56,6) 55 (40,7) 39 (43,4) 
4,75 ± 2,2 4,73 ± 2,1 NS 3,51 ± 1,9 2,78 ± 1,7 0,06

Trajanje poroda (ure) / Duration of labour (hours) 
(0,75–13) (2–12,5) (1–9) (0,5–8,5) (NS) 

4,03 ± 2,0 4,21 ± 2,1 NS 
3,10 ± 1,7 2,52 ± 1,7

Trajanje 1. PD (ure)* / Duration of 1.PD (hours)
* 
(0,5–12,5) (1,5–12) (0,75–8) (0,25–8) NS 

Trajanje 2. PD (minute)** / 43,8 ± 39 32,4 ± 25 0,058 24,6 ± 22,8 16,2 ± 5,4 
Duration of 2. PD (minutes)** (0,25–2,75) (0,25–1,75) (0,25–1,75) (0,25–0,75) 0,029 
Pospešeni porodi (%) / Augmentation of labour (%) 51,2 45,1 NS 56,3 33,3 NS 
Apgar po 5 minuti / Apgar score after 5 minutes 9,10 ± 0,5 8,90 ± 0,7 NS 9,16 ± 0,6 8,89 ± 0,5 0,026 
pH popkovnice / pH of umbilical artery 7,324 ± 0,08 7,324 ± 0,08 NS 7,368 ± 0,07 7,365' ± 0,06 NS 

* 1. PD = prva porodna doba / first stage of labour 
** 2. PD = druga porodna doba / second stage of labour 
Najpogosteje izbrano mesto vstavitve EDK je bilo L3-

. 

(p = 0,01). 
. 
Spreminjanje povprečnih vrednosti VAS glede na po-
. 
tek poroda je prikazano na Sliki 2. 
Povprečna ocena bolečine z VAS med porodom 
prvesnic v skupini A je bila višja kot ocena mnogo-Sl. 1. Mesto vstavitve EDK po skupinah. 
rodnic, vendar ni bila statistično pomembna. V skupinah B in C je bila povprečna ocena VAS poroda višja 
Figure 1. Epidural insertion place by groups. 
pri mnogorodnicah. Razlike niso bile statistično pomembne. 
Čas trajanja epiduralne analgezije glede na čas traja-
. 
nja poroda je bil najdaljši v skupini B (74,48 ± 20,50 % 
. 
proti 62,09 ± 21,92 % v skupini A in 68,48 ± 18,38 % v 
. 








L4. Porazdelitev po skupinah je prikazana na Sliki 1. 
. 

Vrednosti VAS se v prvih 20 minutah in po eni uri 

 
. 
	

	

EDA med skupinami niso statistično pomembno raz

likovale. Povprečna ocena bolečine z VAS med poro

dom je bila 2,98 ± 0,70 v skupini A, 2,87 ± 0,70 v skupi

ni B in 3,40 ± 1,41 v skupini C. Statistično pomembna 

razlika se je pokazala le med skupinama B in C 

  " #



skupini C), vendar se ni statistično pomembno razli

koval od skupin A in C (p = 0,07). 

Poraba analgetične mešanice je bila pomembno višja 

v skupini C v primerjavi s skupinama A in B (A:C p = 

0,03 in B:C p = 0,02). Najmanjša poraba LA je bila v 

skupini C, ki je imela najnižjo koncentracijo LA, v pri-$%&	'(	&	%
.
merjavi s skupinama A in B (A:C p < 0,001 in za B:C p 
<
0,001). Poraba fentanila je bila statistično pomembno Sl. 2. Spreminjanje povprečnih vrednosti VAS glede na
višja v skupini C v primerjavi s skupinama A in B (A:C trajanje poroda.
p < 0,001 in B:C p < 0,001). Figure 2. Average VAS changes during labour.



URANJEK J ET AL. VPLIV RAZLIČNIH KONCENTRACIJ BUPIVAKAINA IN LEVOBUPIVAKAINA S FENTANILOM NA POTEK PORODA 791 

Razpr. 3. Podatki o trajanju porodov glede na uporabljeno analgetično mešanico.
Table 3. Labour data considering analgesic mixture used.


A B C K p 
Prvesnice (število) / Nulliparae (number) 21 17 25 39 
Trajanje poroda (ure) / Duration of labour (hours) 5 ± 2,3 4,5 ± 1,8 4,6 ± 2,3 4,7 ± 2,1 NS 
Trajanje 1. PD (ure)’ / Duration of 1. PD (hours) 4,1 ± 2,1 3,8 ± 2,8 4,0 ± 2,2 4,2 ± 2,1 NS 
Trajanje 2. PD (minute)’’ / Duration of 2. PD (minutes) 49,2 ± 46,2 46,2 ± 37,8 37,8 ± 31,8 31,8 ± 25,2 NS 
Mnogorodnice (število) / Multiparae (number) 31 14 27 51 
Trajanje poroda (ure) / Duration of labour (hours) 3,7 ± 1,9 2,3 ± 1,0 3,7 ± 2,1 2,7 ± 1,7 < 0,05* 
Trajanje 1. PD (ure)’ / Duration of 1. PD (hours) 3,3 ± 1,7 2,0 ± 1,1 3,2 ± 1,8 2,5+/1,7 < 0,05** 
Trajanje 2. PD (minute)’’ / Duration of 2.PD (minutes) 22,8 ± 19,2 20,4 ± 10,8 27,6 ± 28,8 16,2 ± 5,4 < 0,05*** 

* A:B p = 0,04; A:K p = 0,04 
** A:B p = 0,03; A:K p = 0,05 
*** A:K p = 0,04; C:K p = 0,02 
’ 1. PD = prva porodna doba / first stage of labour 
’’ 2. PD = druga porodna doba / second stage of labour 

	
%
!-
"-
!"-
!
!-

-!
-!
+-,

-!

-!
Razpr. 4. Zapleti uvajanja EDK po skupinah. 

Table 4. EDK insertion complication rate by groups. 

Zapleti uvajanja EDK 

AB

)
*

. 

EDK insertion complication 

Večkratno zbadanje / Multiple puncture 10 5 6 

Punkcija dure / Dura puncture 0 1 0 

Odstotek glede na vse EDK v skupini / 19,3 19,3 11,5Percent according to all EDK in group 


*	./	&'


01	&'
&2'
&2'
0	&32'
0	4&32'
Sl. 3. Količina porabljenega LA in opioida po skupinah. 

Figure 3. LA and opioid consumption by groups. 

EDK – epiduralni kateter / epidural catether 

Razpr. 5. Zapleti epiduralne analgezije v posameznih 
skupinah. 

Table 5. Epidural analgesia complication rate by 
groups. 

Zapleti 
Complications 
A B C 
Hipotenzija (število) / Hypotension (number) 1 1 0 
Mravljinčenje (število) / Paresthesias (number) 14 4 3 
Slabost mišic (število) / Muscle weakness (number) 5 2 0 
Slabost, bruhanje (število) / Nausea, vomiting (number) 1 0 0 
Drugi zapleti (število) / Other complications (number) 0 0 2 
Odstotek zapletov glede na vse EDK v skupini / 
Percent of complications according to all EDK in group 
40,3 22,6 9,6

52	6	
%	

6	
%
5/
%6	2

. 


B, C in kontrolno skupino K. Do statistično značilno 

daljših časov je prišlo le pri mnogorodnicah v skupini A pri vseh opazovanih parametrih, v skupini C pa 
le v trajanju druge porodne dobe. Podatki so prikazani v Razpredelnici 3. 
Podatki o zapletih vseh porodov so prikazani na 
Sliki 4. 
Zapleti uvajanja EDK so prikazani v Razpredelnici 4. 
Največ zapletov epiduralne analgezije smo zasledili v 
skupini A, ki je bila kronološko prva. Prevladovale so 
motnje senzorike. Nobena od porodnic, pri katerih 
smo beležili motnje motorike glede na oceno po lest


%
	%/7

/
	1/


7
/%	8
		2	/4	%
	%	/



67.9#:


2
9#:

;<!-

	
7%

6
/
	/

%	60
. 

(8	(4	
0/
/

. 

#
	%/	=	=
#
	%/	)	)
>
2

6/	=>	=
>
2

6/	)>	)
Sl. 4. Delež posameznih zapletov poroda v skupinah. 

Figure 4. Labour complications rate by groups. 

vici Bromage, ni imela vrednosti več kot 2. V skupini 

C sta bili dve porodnici z drugimi zapleti. Ena od njih 
ni sodelovala in je bila natančna ocena zapletov nestvarna, drugi je izpadel kateter zaradi nemirnosti, ven-

Primerjava med skupinami je prikazana na Sliki 3. dar ni želela ponovne vstavitve. Ostali zapleti analge-
Upoštevaje uporabljeno analgetično mešanico so se zije so glede na pojavnost v skupinah prikazani v Razpojavile razlike v poteku poroda med skupinami A, predelnici 5. 


ZDRAV VESTN 2006; 75 

Razpravljanje 

Trajanje poroda in prve porodne dobe se ni statistično pomembno razlikovalo pri porodnicah z EDA ali 
brez. Statistično značilno daljša je bila pri vseh naših 
uporabnicah EDA, prvesnicah in mnogorodnicah, 
druga porodna doba (36 min. proti 25 min.; p = 0,01). 
Porodi v EDA pri prvesnicah so bili v naši raziskavi s 
povprečnim trajanjem 4,75 ure bistveno krajši kot pri 
drugih raziskavah, pri katerih so trajali 9,8–13,2 h (12, 
13). Druga porodna doba je pri prvesnicah z EDA v 
nekaterih raziskavah trajala od 41 min. (4), 64 min. 

(9) do celo 97 min. (5). V naši raziskavi je druga porodna doba trajala 44 min. pri prvesnicah z EDA in 32 
min v kontrolni skupini prvesnic (p = 0,05). 
Če primerjamo podobne podatke v literaturi za mnogorodnice, vidimo, da je pri njih trajanje druge porodne dobe po pričakovanjih krajše kot pri prvesnicah, in sicer od 22 min. (4), 46 min. (9) do 54 min. (5). 
Pri naših mnogorodnicah z EDA je druga porodna 
doba trajala 25 min., v kontrolni skupini pa 16 min. 
(p = 0,029), kar je povsem primerljivo s podatki v 
literaturi. 
28,6 % naših prvesnic z EDA je imelo drugo porodno 
dobo daljšo od 30 min. in 17,5 % v kontrolni skupini. 
Pri 12,5 % mnogorodnic z EDA je druga porodna 
doba trajala dlje kot 60 min. in pri 2 % brez EDA. 
Schiessl s sodelavci je v svoji raziskavi iz leta 2002, v 
katero je bilo vključenih 1200 porodov, v 48 % našel 
podaljšano drugo porodno dobo pri porodih v EDA 
in le v 9 % pri porodih brez EDA. Za podaljšano 
drugo porodno dobo je štel, če je ta trajala več kot 
dve uri. Ob tem ni bilo razlik v oceni stanja novorojenčka (8). 
Rezultati naše retrospektivne raziskave so pokazali, 
da so vse tri analgetične mešanice klinično zadosti 
učinkovite. Nekoliko mejne so vrednosti VAS v skupini C, kjer smo za analgezijo uporabili višje volumne 
analgetične mešanice in nižje koncentracije LA z višjimi koncentracijami fentanila. Učinek klinično učinkovite analgezije ob toliko nižji količini LA v primerjavi s prvima dvema skupinama si razlagamo z višjo 
koncentracijo fentanila in njegovim znanim »varčevalnim učinkom za LA« (13, 15). Kontinuirana infuzija 
samega fentanila epiduralno ima bolj supraspinalni, 
nesegmentni kot spinalni učinek. Spinalni, segmentni učinek se kaže le v primeru injiciranja v posameznih odmerkih. Avtorji si to razlagajo z nizkim koncentracijskim gradientom med epiduralnim in subarahnoidnim prostorom v primeru infuzije (13). Dodatek LA k infuziji fentanila povzroči, da postane sicer nepomembni analgetični učinek prek spinalnega 
mehanizma dominanten (13, 15, 16). Glede na rezultate več raziskav je lahko odmerek LA ob kontinuirani 
infuziji fentanila tudi do 3-krat nižji, kot če se uporablja samo infuzija LA (13, 15). Drugi avtorji dokazujejo 
povezavo, ki pa ni odvisna od odmerka LA (17). Odmerki do 30 µg fentanila/h za lajšanje porodne bolečine so ob dodatku LA varni, tako za porodnico kot 
za plod, saj fentanil v tem primeru deluje v glavnem 
prek spinalnega mehanizma (2, 14, 16). 
Razlik med klinično učinkovitostjo enakih koncentracij bupivakaina in levobupivakaina nismo dokazali. 
Razlike so se pojavile v nižjem odstotku zapletov analgezije z motorično blokado. Levobupivakain je novejši amidni LA, S (–) enantiomer bupivakaina. Glede 
na živalske raziskave je manj toksičen za centralni živčni sistem in srce (10, 17, 18). Enaka učinkovitost race-
mičnega in levobupivakaina je bila večkrat potrjena, 
zato avtorji predlagajo isti terapevtski režim za obe 
substanci (10, 18). Razlike se pojavljajo v nastanku in 
trajanju senzorične blokade ter v šibkejši motorični 
blokadi levobupivakaina, kar smo opazili tudi pri naših porodnicah (10, 17–19). Ohranjena motorična 
funkcija je pomembna predvsem v drugi porodni dobi, ko zaradi pretiranega motoričnega bloka lahko pride do relaksacije mišic medeničnega dna, kar povzroči 
nenormalno spuščanje glavice in distocijo (10). Pri 
naših porodnicah v skupini B smo ugotavljali najvišji 
delež nujnih carskih rezov (12,5 %), predvsem zaradi 
distocije materničnega ustja, in sicer v višjem odstotku pri prvesnicah. Poraba LA kljub temu ni bila značilno višja v primerjavi s skupinama A in C. Po mnenju nekaterih avtorjev je namreč poraba LA pri porodnicah, pri katerih se razvije distacija, ki potrebuje 
nujni carski rez, višja (20). 
Statistično pomembnih razlik med prvesnicami in 
mnogorodnicami v učinkovitosti analgezije nismo 
dokazali. Podatki iz literature kažejo, da zaznavajo 
prvesnice močnejšo bolečino kot mnogorodnice in 
da jih je treba pri vrednotenju rezultatov ločiti (1, 
21). Tudi če smo jih ločili, v naši raziskavi tega nismo 
uspeli dokazati. Naši rezultati se bolj nagibajo v smer 
močnejše bolečine pri mnogorodnicah. Možno je, 
da so bili vzorci za vrednotenje premajhni ali pa 
pričakovanje mnogorodnic za popolno odsotnost bolečin preveliko. Pred porodom ankete o pričakovanju uspeha analgezije nismo naredili. Drugi možni 
vzrok je v tem, da smo pri mnogorodkah začeli z 
EDA v bolj napredovali fazi poroda, ko so občutki 
bolečine zaradi prevajanja po A. vlaken močnejši (3, 
21). Natančnih podatkov o bolečini med prvo in drugo porodno dobo iz retrospektivnega pregleda nismo mogli dobiti. 
V naši raziskavi je bilo med prvesnicami z EDA 10 % 
izhodnih vaginalnih operacij, pri mnogorodnicah pa 
3,6 %. V kontrolni skupini so imele prvesnice v 5,9 % 
porod zaključen z vakuumsko ekstrakcijo, med mnogorodkami pa izhodnih vaginalnih operacij ni bilo. 
Studd je navajal pri prvesnicah 24 % vaginalnih operativnih porodov ob EDA in 6 % brez EDA, pri mnogorodnicah pa 4 % z EDA in 2 % brez EDA (9). Patersonova s sodelavci je ugotavljala celo 39 % vaginalnih 
operativnih porodov pri prvesnicah z EDA in 12 % 
pri tistih brez ter pri mnogorodkah 17 % v skupini z 
EDA in 2 % v skupini brez EDA (5). Hoult je leta 1977 
v svoji raziskavi ugotavljal 59 % instrumentalnih porodov z in 11 % brez EDA, pri prvesnicah celo 71 % z 
EDA in 22 % brez EDA. Hoult je tako visok odstotek 
instrumentalnih porodov pripisoval višjemu odstotku LA v analgetični mešanici (uporabljali so 0,5-odstotni bupivakain), kar je verjetno povzročilo večjo 
relaksacijo mišic medeničnega dna in s tem motnje v 
zasukanju plodovega zatilja za sramnico (7). 
V odstotku nujnih carskih rezov se naše porodnice 
z EDA in kontrolna skupina niso razlikovale (5,2 % 


URANJEK J ET AL. VPLIV RAZLIČNIH KONCENTRACIJ BUPIVAKAINA IN LEVOBUPIVAKAINA S FENTANILOM NA POTEK PORODA 793 

EDA:5,5 % K), kar se ujema s podatki iz literature (4, 
9, 13). 
Statistično značilnih razlik v vrednostih pH v popkovnični arteriji pri plodu med skupino z EDA in kontrolno skupino nismo našli. Prav tako se obe skupini nista razlikovali v deležu pH ploda < 7,200 (5,9 % EDA:5,5 
% K). Ocena po Apgarjevi 5 minut po rojstvu je bila 
statistično pomembno višja v skupini mnogorodnic 
z EDA v primerjavi s kontrolno skupino. Istih razlik 
pri prvesnicah nismo dokazali. 
Tako smo tudi mi prišli do spoznanja, da kljub podaljšanju druge porodne dobe pri naših porodnicah z 
EDA ni prišlo do slabše ocene stanja novorojenčkov, 
kar se ujema s podatki drugih avtorjev (4, 5, 9, 13). 

Zaključki 

Porodi v EDA v naši porodnišnici z dosedanjimi analgetičnimi mešanicami so hitri in varni. Največ sprememb v trajanju poroda se je z uporabo EDA pojavilo v drugi porodni dobi. Vse uporabljene analgetične 
mešanice so zagotovile zadostno klinično analgezijo. 
Manj neželenih motoričnih blokad je bilo v skupini z 
nižjim odstotkom LA, ki je še zagotavljal zadostno analgezijo. Na pogostost nujnega carskega reza EDA ni 
vplivala, opazili pa smo več vaginalnih izhodnih operacij. Na stanje novorojenčka EDA ni vplivala. 
Glede na naše rezultate menimo, da mora biti ob EDA 
optimalno ravnanje v drugi porodni dobi takšno, da 
zagotavlja največjo možnost spontanega poroda ob 
najmanjšem tveganju za obolevnost in umrljivost novorojenčka in matere. 

Literatura 

1. 
Salim R, Nachum Z, Moscovici R, Lavee M, Shalev E. Continuous 
compared with intermittent epidural infusion on progress of 
labour and patient satisfaction. Obstet Gynecol 2005; 1062: 
301–6. 
2. 
Palmer MC. Neuroanatomy and neuropharmacology. In: Palmer 
CM, D’Angelo R, Paech MJ, eds. Handbook of obstetric anesthesia. BIOS Scientific Publishers Limited; 2002. p. 28–39. 
3. 
Capogna G, Celleno D, Lyons G, Columb M, Fusco P. Minimum 
local analgesic concentration of extradural bupivacaine increases with progression of labour. Br J Anaesth 1998; 80: 11–3. 
4. 
Decca L, Daldoss C, Fratelli N, Lojacono A, Slompo MC, Stegher 
C, et al. Labour course and delivery in epidural analgesia: a case-
control study. J Matern Fetal Neonatal Med 2004; 16: 115–8. 
5. 
Paterson CM, Saunders NS, Wadsworth J. The characteristics of 
the second stage of labour in 25,069 singleton deliveries in the 
North West Thames Health Region, 1988. Br J Obstet Gynaecol 
1992; 99: 377–80. 
6. 
Bates RG, Helm CW, Duncan A, Edmonds DK. Uterine activity in 
the second stage of labour and the effect of epidural analgesia. 
Br J Obstet Gynaecol 1985; 92: 1246–50. 
7. 
Hoult IJ, MacLennan AH, Carrie LES. Lumbar epidural analgesia 
in labour: relation to fetal malposition and instrumental delivery. Br Med J 1977; 1: 14–6. 
8. 
Schiessl B, Janni W, Jundt K, Rammel G, Peschers U, Kainer F. 
Obstetrical parameters influencing the duration of the second 
stage of the labour. Eur J Obstet Gynecol Reprod Biol 2005; 118: 
17–20. 
9. 
Studd JWW, Selwyn Crawford J, Duignan NM, Rowbotham CJF, 
Hughes AO. The effect of lumbar epidural analgesia on the rate 
of the cervical dilatation and the outcome of labour of spontaneous onset. Br J Obstet Gynaecol 1980; 87: 1015–21. 
10. Vercauteren MP, Hans G, De Decker K, Adriaensen HA. Levobupivacaine combined with sufentanil and epinephrine for intrathecal labour analgesia: a comparison with racemic bupivacaine. 
Anesth Analg 2001; 93: 996–1000. 
11. Finegold H, Mandell G, Ramanathan S. Comparison of ropivacaine 0.1 %-fentanyl and bupivacaine 0.125 %-fentanyl infusions 
for epidural labour analgesia. Can J Anaesth 2000; 47: 740–5. 
12. Rogers R, Gilson G, Kammerer-Doak D. Epidural analgesia and 
active management of labour: effects on length of labour and 
mode of delivery. Obstet Gynecol 1999; 93: 995–8. 
13. Shennan AH, Smith R, Browne D, Edmonds DK, Morgan B. The 
elective use of oxytocin infusion during labour in nulliparous 
women using epidural analgesia: a randomized double-blind 
placebo-controlled trial. Int J Obstet Anesth 1995; 4: 78–81. 
14. Ginosar Y, Columb MO, Cohen SE, Mirikatani E, Tingle MS, Ratner EF, et al. The site of action of epidural fentanyl infusions in 
the presence of local anesthetics: a minimum local analgesic 
concentration infusion study in nulliparous labour. Anesth 
Analg 2003; 97: 1439–45. 
15. D’Angelo R, Gerancher JC, Eisenach JC, Raphael BL. Epidural 
fentanyl produces labour analgesia by a spinal mechanism. 
Anesthesiology 1998; 88: 1519–23. 
16. Ginosar Y, Riley ET, Angst MS. The site of action of epidural 
fentanyl in humans: the difference between infusion and bolus 
administration. Anesth Analg 2003; 97: 1428–38. 
17. Robinson AP, Lyons GR, Wilson RC, Gorton HJ, Columb MO. 
Levobupivacaine for epidural analgesia in labour: the sparing 
effect of epidural fentanyl. Anesth Analg 2001; 92: 410–4. 
18. Lyons GR, Columb M, Wilson C, Johnson RV. Epidural pain relief in labour: potencies of levobupivacaine and racemic bupivacaine. Br J Anaesth 1998; 81: 899–901. 
19. Lacassie HJ, Columb MO. The relative motor blocking potencies of bupivacaine and levobupivacaine in labour. Anesth Analg 2003; 97: 1509–13. 
20. Melzack R, Taenzer P, Feldman P, Kinch RA. Labour is still painful after prepared childbirth training. CMAJ 1981; 125: 357–63. 
21. Panni MK, Segal S. Local anesthetic requirements are greater in 
dystocia than in normal labour. Anesthesiology 2003; 98: 957– 
63.