18. štev. PauisSni franko v driav! SKS. v poiicieliik 24. ianusria 1921. Posamezna Stew. 1 krono. - L®m ¥. Izhaja rasen net!a!| in praznikov vsak dan ob 10. u?i dopoEtfoe. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. 3S d m Glasilo iusosfov. secilatno- oemokrcfline stranke. Telefonska it. 312. a v o č n i n a: Po pošti ali dostavljanjem na dom za celo eto K 240, za pol eta K 120, zu četrt eto < 60, za mesec K 20. 'a Nemčiio celo leto K 812, ’.a ostalo runno m Amerika K 360. Reklamaci je za Usi so poštnine orosie. Upravuiaivo e v Liubljaai Frančiškanska ulica št. 6'U, Uniteliska tiskarna. jbsbet saBsaas i Prisega ostane! Belsrrad. 22. Na današnji seli odbora za iznremembo ooslovnika se te zlasti razpravljalo n členu 8. (ori-seea). Dr. Snaho (musliman) ie pred-laeal. da se mora člen 8. z oportuniste ali črtati v poslovniku ali Da tako oredrueačiti. da bi strankam, ki niso prisedle. bilo omogočeno sode-lovme uri snreietiu ustave. Predlog dr. Snaha ni bil spreiet. Nato so muslimani še ored glasovanjem zaDu-siili seio. Tudi predlo? zemlioradni-. ka Moskovlieviča. nai se oriseže z omeiitviio ni bil snreiet Po razpravi. kj ie trajala dalie časa ie bil člen 8. s 14 Droti enemu »lasu spreiet in bo ostal tak kakor ie b’l redipiran v začasnem poslovniku Odlok Narod-neva vieča o narodnem edinstvu >e priznan kot veliaven in se ne niorekv dati koncesiie nobeni stranki. Na predlog poslanca S. (liorcieviča bo veljal ta noslovnik doflei. dokler se ustavotvoma skupščina ne nretvori V Zakonodajo skupščino: Sele ta bo sestavila nov poslovnik. Predloe zefnPoradritka Ponadrča. ki ie predlagal na včerajšnji sef' odbora nai se raicijeiiaviio mandati onih poslancev kt bi 15 (iji? ne prisostvovali st^am skupščine ni bil sprelet zato ker ne srada v delokro? odbora. Končno sta Moskovlievič in Ceda Kostič zahtevala da sc sestavi porodilo o iz-oremerrienih členih ter nai se to poročilo takol da natisniti in nredložitj skupščini ki se sestane paibrže V oomdeliek 24 t. m popoldne. "• * Z EMLIORADNIKI NE VSTOPIJO V VLADO. k^Belerad. 22. Po informacijah iz kwm>etentn;h krosrov zemlioradniki ne bodo vstopili v vlado. Dvaiset točk katere ie zemKoradnička stranka oistneno predložila Pašiču tvori samo popoi s katerim se zemliorad-nikr zavežeta, podpirati vlado ori srrfeetiu ustave. iz Verifikacijskega odseka. Belerrad. 22. Verifikacijski odsek te sklenil, da nai se VDOšteva demi sila g. Protiča za n;ški mandat. — Na seii verifikaciiskeea odseka se le razpravlialo o vnrašaniu uradniškega ooložaia narodirh Poslancev. Sklenilo se ie. na« se izDremeni člen v volilnem zakonu, ki zahteva, da poslanci. ki pridrže mandat, izerube uradniški čin. Uradniki ki so'službo-' | vali nad 10 let. nai se umirovHo: oni. ki so poslovali mani let pa moralo Dodati ostavko švoo niih kvaHfikaciii. se bodo ponudila nižia mesta, do katerih jmaio pravico. Kdor bi n;ž1eea mesta ne soreiel. bi bil odrešen svoie dolžnosti. ZEMLIORADNIKI. RADlC IN TRUMBIČ - - • Zacreb. 22. »Večer« poroča da se bo vršTl v Zaorebu sestanek za-storinikov zemlioradničke stranke in i Rod!čeve stranke, ki se ea bo udele- | žil tud: kot zastopnik izvenstrankar-ske skunitie dr/ Trumbič. RADICEVCI — POPUŠČAJO? Belerad 22 Tainik konstituante dr. Janiič ie po informacijah »Jutar-pieea lista« izrazil dr. Basaričku željo nai bi poslanci Rad>čev| stranke prišli 4 ^ej«l| |di ge. d® ie nouoi za priTtod poslancev Ratfč^e stranke izoreinemba člena 8. v poslovniku in ooložitev pristne brez besede »krali«. Dr. Basar:ček ie zatem imel posvetovanie s Svetozar jem'Pribiče-vičeni in Nikolo Pašičem Dri katerem ie bil 20 minut. NE BO TAKO HUDO! Zagreb. 22. Po informacijah »Jutarnjega lista« presojata Jugo-slovenski in Narodni klub položaj pesimistično. V slučaju, da se onemogoči Hrvatom in Slovencem vstop v konstituanto (čl. 8. poslovnika o prisegi), ni izključeno, da bodo člani Jugoslovenskega kluba zapustili Belgrad. To ie vest, ki sP bere iako energično. Mislimo pa, da se bo dalo z gospodi še. govori ti nekaj besed. Le ne, prezgodaj obupavati! datkov, se ima dati odgovor v 16 dneh. — Po členu 60. se je vstavil nov člen kot 61. O tem členu so razpravljali najdalj časa. Na predlog socljalfsta Brkiča je prJš)0 do sporazuma, da se vsak drugi petek bi bilo treba, smejo stavljati interpelacije in o njih razpravljati. Dosežen je dalje ludi sporazum, da sme o interpelacijah vsaka skuphia in stranka govoriti po enem poslancu največ pol ure. Ministri so dolžni da najpozneje v 15 dneh po interpelaciji izjavjo v skupščini, kedaj bodo mogli odgovoriti na interpelacijo. — Člen 65, oziroma po novi redakciji 66, o kvalificirani večini in kvorumu ostane stari, med tem ko za navadne stvari sklepa ena tretjina skupnega števila poslancev, o ustavi pa večina plus edeti Glavna naloga ustavotvorne skupščine je. kakor pove že njeno ime. da »sprejme« ustavo. Prgvilfio bi se moralo reči. da jo napravi, ker zato le bila izvožena. Ako pa se že urje za to. da sprefme predloženi načrt ustave naj bo. Pustimo to stvar za enkrat. Polee vlavneua dela. ki le name-nieno za konštitnanto na ne smenio orp^refi izredno važnppa noclavla o irternelacjjah. Konštituanta zaštona in np^oniešča v mnogih oz?rih reden parlament in ena naivažneiših parlamentarnih nravic ie pravo :nteroela-c i. s katenmi izvršttie parlament kontrolo nad državno oblastlo ki iz- haja preko parlamenta in naroda sa* metra. Te Pravice si ne sme dati kratiti nobei^parlament, ki hoče res biti ♦o. kar mora biti: izraz Hudske volle In edina nterodaina In suverena oblast. lnternelac:;.a formelno ni nič druzega kakdr vprašanje, na katero mora dati minister, na katerega ie raslovliena. svoi oderovor. Poslanec kot mandatar naroda in volilcev vnraša in m:nitst£r kot od parlamenti odvisen orean p? od?ovaria in »nora odsrovoriti! Pravo interoelaci-ie izraža naiiasneiše odvisnost vlade (m"nistra) od n^rlamenta (poslanca). Kakor hitr-o se ^srlament te, nravne odreče, so odorta vrata naihuišemu absolutizmu. Za nas. ki živimo še ood starimi avstrijskimi zakoni., oa ima to Dravo še drug in »ako velik nomen. Mi živimo še nod oritisliom starega tiskovnega. zakona. Ta zakon dovollute cenzuro. Toda po ravno tistem zakonu konfskaciia ioteroeb»cil ni dovoljena in 78to le bilo nr»vo inter-nel^rH naiimčnel^e orofle v roki onozictionalnih skupin. Te dobrote si tni ne smemo dat* izviti iz rok. ako nočemo Dasti v samovoljo ene ali drupe vlade. Kakor rove zeorai omenieno oo-ročilo. bomo imeli še nadalie dve vrsti internfjiacM* kratka vnrašania in imernefaetie. Eno kot drueo ie za n;»s istovredno ker‘niti ene^a niti dr'»zei’a se ne sme zapleniti. To ie velika nridob:tev. Trboveljska družba in rudaril. Uradno se poroča; Dane« v soboto mozokop. družbe In dcputacl), rudarjev. Ob, na?adni? ? zahtevo, naj pre. sta se oglasili pri vodji dež. vlade za Sjove^ ni|o dr. L. Pitamlcu deputacl}a Trbov. pre* bilo seveda še najboljše, na boerve-če_ ne bi gosoodie od ,»T.rbovellskes Ali smejo poslanci interpeiirati ? V petek je bila četrta seia odseka za iznremembo ooslovnika. Prečita-la se ie redakcija o interoelacilab sestavliena no c. TimotMeviču z ozirom na nredlope zemlloradnikov in demokratov elede izoremembe člena o internelaciiah. O tem se »e razvila debata Minister Trrfkovič le govoril da namen interoelacii ni zbliževanje strank temveč stavlianie Vprašani na ministrstvo, na katero ie interoelaciia naslovliena. Ako se zalo snreime da sme vsak poslanec interppliratl mora vlada pasti še med delovaniem odseka Vlada bi rada dala koncesiie. vendar oa hoče da v detailifi ostane Dri tem. kar ie v starem noslovniku. Vlada oredlaea tole redakciio: Na ;nternelaci’'e bo vlada odsovariala takrat kadar bo sklenila skupščina, razen ako bi vla-v? zahtevala da se odgovor odloži. m>tkn Sie mora nr*stati. da v tem tre-dpli J? us1ava še ni spreleta no-v,adi dveh naimočnei- se>e. Ko bo soreieta ustava bo vlada za to. da se o internelaciiah skleDa vsak druei dan. Ako se bo delalo tako potem bo mogoče da se soreime ustava. — O. Moskovlievič se te izrazil da ie zemlioradniSka stranka •zn to ds snreime ustava, ne (to-Dušča na, vladi, da bi brez vsake kontrole delala kar bi hotela. Narod smatra da te ustavotvoma skupščina' nad vlado. Zato zahteva, da se uvede Dravo interoelaciie enkrat na teden. — Dr. Soeho (musliman) se ne strinia z vladnim nredloeom da bi vlada smela odlaeati interpelacije tudi tedal. ako bi skupščina sklenila, da se interpelacija vrši. To bi pomenilo iemati ustavotvomi skunščini nravirc nadzorovati vlado. — Dr. Ninčič oredla?a. nai se interpelaciic vršilo vsake tri tedne, ker le za važnejše stvati ta Čas zadosten, dočim bi za maniše stvari, ki bi samo jemale čas in ovirale spreiem ustave, z,h ciz-tinin u “vc.i nai.nww.o- . bf,e Interpelacije na ta nqčin odklo- | » b? hržkone razkrila njene. Dili še dve skupni3 vst0" Končno ie bil člen 60 sprelet . di se odpovaria ni Imte ?f -°' ' *ako,e: -m,nislrJ odgovarjate na , . . ? internelacue kratko vprašanje ustno v treh dn^?t, vsak (ret it četrtek mora na se odeo- j p's meno pa v osmih dneh \ko je varlati na vse mteiDelacue do konca I za odgovor potrebno zbJranio po* i deputacijl |e sprejel vodja dr. Pltamlc. D«, j putaclja Trboveljske premogoliopne družbe kahor tudi deputacija delavstva sta se pri. tožili In protestirali proti sklepom ministe- i rlialno komisije, ki Je določila novo mezde | za trboveljsko delavstvo. Zastopniki družbe so poudarjali, da bodo po novih mezdah prejemki rudarjev v Trbovljah veliko večji kakor prejemki rudarjev v Velenju, delav-ci pa so zopet poudarjali, da so z odred- j baml mlnlsterljalne komisije precel prikrajšani, Trboveljska premogokopna družba le razen tega protestirala proti formalnemu postopanju mlnlsterljalne komisije, ker Je y Trbovljah vrJlla revizijo In zasliševala družbine hmkcljonarje ne da bi bilo pri tem navzoče tudi ravnateljstvo. Vodla deželne vlade dr. Pltamlc je obema deputacilama Izjavil, da nima deželna vlada prav nobenega vpliva na mlnlsterijalno komisijo, ker ie popolnoma avtonomna, Tr-bovoljska premogokopna družba, kakor tudi delavstvo se bosta pritožila proti posto-panju mlnlsterljalne komisije na ministrstvo. • Kakor znano so ŠH rudari! Trbo-veliske DremoPokoDne družbe dne 12. t. m. na delo. ker iim ie vlada dala raranciie za to. da se izenačilo mhovi oreiemki z onimi ritdariev državnega nremogokona v Velenin. Osrcdnia vlada te ut stavila nekakšno ministeriielno komisiio. ki nai na podlagi vnocrleda v kniVc izvrši to izenačenic oreiemkov in obenem ueotovi če ie vsled zvišanja rudarskih plač tudi zvišanie cen premoga v tesnici potrebno in v koliki meri. Kakor je razvidno iz zgornjega uradneea poročila, niso zadovoljni z delom komisiie niti rudariš niti družba. • j vzame država 200 orocentno -JpPfj s;ovame namesto 100 procentneea! Jud.oac nmia h‘kdar dovoli! Nam §e na za enkrat ne gre toliko za družbo, kateri bomo še napisali nekai orav ncnriietnMi stvarčic, ampak nam se are v nrvl vrsti za interese delavstva. Vlada je obljubila delavcem izenačenje trboveljskih nlač z veleniskim. Prav. AH teca ml-nisterilalna komisija ne ve? V komi siii sede gotovo lkidie ki znalo računat'! Torej* Mosroč ie oa tudi slučai. da ie ko-m;siia dobro računala — mi nlenih računov dosiei ne poznamo — in da bodo delavci res izenačeni glede t!ač z veleniskimi. Kdo ie oa v tem slučaiu odeovoren. 6«» delavci n morali pač oni prevzeti tudi odgovornost za svoi »>odnis ;n za svnio besedo! Če pa oni te?a niso storjli ootom nai se oa oplaši vlada nekoFko določneie! Kr;vda mora biti nekle — klerkoll ie že! • V komisiii. kateri oredsedule zastopnik ministrstva za socialno politiko. Jaklič, so zastopani: 1 zastoo-K»k ministrstva za soc. politiko. 1 ministrstva za Šume in rude. 1 od rudarskega glavarstva v Ljubllani, 1 od okrajnega revirnega urada v Celju in zastopnik zveze industrij* cev g. Hribar. V komisiji Pa ni noben ^stoonik delavstva. Delavstvo tega vložilo potom ..Rad- ^rnlbam zadovollna to radi ni^e komore" protest, nakar je v četrtek prišel brzojav, da naj komisija takoj pokliče tudi zastonjska * delavstva v svoi krog; zastopnika delavstva pa še do danes niso poklicali. dasi bi pri delu komisije bilo nujno potrebno, da sodelule tudi delavstvo, da predčasno opozori na te ali one pogreške"in vse. kar bi mogla komisija eventualno spre- veriamemo. Ta bo zadovoltna šele takrat, če i: bo država nlačala .vse delavce, nlačala sploh vse Izdatke, tako da bi družba samo denar lcasi-rala. Če bi država vrhutega prevzela še traranciio za izolačevanie 100-orocentnih obresti za nekal milito-nov akcii. ki bi iih družba razdala raxličnim »dobrotvorom« zastani, bi gledati. In tako je komisija, v kateri sedi kakdr rečeno tudi zastopnik zveze industrijcev in kot tak seveda obenem tudi zastopnik Trboveljske družbe, elaborat za izenačenje plač že izdelala. Kakor pravi komisija je delavstvu dano 60 do 100% povišanje plač. Zastopniki delavstva so ta elaborat naknadno pregledali. Pri tem pa so konstati-rali, da se izen^črnle plač kakršno le vlada garantirala, ni Izvršilo v naslednjih štirih točkah: 1. Elaborat jemlje pojm ..družinski Člani" v omejenejšem obsegu, kakor ga jem* Ije mezdna pogodba z velenjskim! rudarji. 2. Rlaborat kategorije pro* fesijonistov ne priznava. 3. Mini--malne plače so za 3 do 4 K manjšo kakor minimalne plače v Veleniu. 4. Rlaborat nrfedvideVa^ nove Dre-' jemke od vštevši 12. iprmnriri t. i.: (od dne ko so rudarji šli na delo), dočim je mezdna pogodba z velenj-. skimj rudarji le-tem priznala po vi-' Sanje od dne 3. oktobra ,1920 (torej: povišanje tudi za nazaj. Ker ta elaborat v teh točkah ne odgovarja od vlade danim .garancij jam, niti ne zahtevam delavstva, je nevarnost, da pride ob plačilni pe-riiod. do hudega, razburienla meda delavstvom In do nove .stavke. Komis jja naj tore} elaborat v teh točkah nemudoma fa:popo!n| tako. da , bo Izenačenje prejemkov popolno, Pri tem moramo korr^io opozoriti še na naslednje dejstvp; De-; lavstvo v rudnikih , Trbovgjjske „ družbe opaža, da družba na umeten način zadržuje produkcijo, da bi na ta način ..dokazala** potrebb zvRMa nremopa m1tpoa,SS* Pošilja iz rovov, da kopljejo zettiljo, nekvalificirane delavce pošiljat« popravljat Jame in delovodle prigovarjajo delavce pri delu. **$, Je ‘ oočasi. nn mudi se naih nikamor. r * ■ •••• • .s;,- - Stavka rudarjev v Karmelju še vedno traja; to pa zato. ker lastnik rudnika, g. Jakil. ni hotel podpisati oredloga. da se plače kar-meliskjh izenačilo s olaČami trboveljskih rudarjev. V soboto so b la, pri rudarskem glavarstvu popafa-nia za karmeliski rudnik. Značilno i k» da so posoodle na Do^aianla pozvali tri rudarje, bale tri stavko-lomce. da se ž njimi .pwniaio. in g, Jakil le IziaviL ..da se poeaia Sam« s svoiimi delavcL" Ni nam znano, če je bil storjen kav dogovor, gotovo pa le. da bi deia^^v« priznalo dogovora, ki bi se n« sMn?aI . s podanimi minimalnimi zahtevami, PoSItifne vesti. + Kraljevi namestniki. »Novosti« poročajo iz Beljrrada, da bodo za prehodni Sas. ki nastopi po sprejetju ustave, postavljeni na Celo pokrajin kraljevi namestniki. — Kakor se nam javlja, Je dr. Lemež že prlSei v Ljubljano. + Novi llnančni minister. Kakor poro* 2aio »Novosti«, je bil na današnji seil demokratskega kluba določen za finančnega ministra Voja Marinkovič. — Državna blagajna ostane torej v rokah »beozradska porodlce«: VetJkovlČ, Marinkovič ali p« Rlbarac In Ninčič — vse eno. Doma J® , domal + Nove volitve v Jesonl? Parlamentarni krosi sodijo, da se bo ustavni odboc bavB i ustavnim načrtom do konca mar. ca. Razprava o ustavi bi trajala v zborntel 4 mesece. Zatem bi prišel na vrsto volilni red, tako da bi se Jesonl vršile volitve z« redni parlament. — Sedaj razumemo, ra- ( kaj se vse meščanske stranke tako pulilo ! za mesto flnančnejra ministra! + Najvažnejša seja zadnjih dni Danes ! popalde Je Imel demokratski Idub sejo, na kateri so razpravljali o poslovniku In o ! razmerah v Južni Srbiji. + Llvornskl kongres Italijanskih socialistov, Soclaltstlčnj kongres Je oa seji tl. t, Stran 2. NAPREJ. Stev. 18, l». lavolil £lane vodstva Stranke in Je po-trdil določitev Ferrarisa kot Izdajatelja lista sAvanti«. — Na dopoldanski seji socialističnega kongresa so čisti komust^ po razslasu glasovanja zapustili dvorano in oditi v drug lokal, kjer so se konstituirati kot komunistična stranka, italijanska sekcija tretje internacionale. + Italijanska socljali?i!čna stranka ima jpo porodila »Avantiiac 4367 sekcij z 21*5 tisoč 327 člani. + Delegacija Cal. sccijatno demokratične stranke, obstoječa iz sodragov poslancev Nemca, Hampla in Brožka, se nahaja na potovanju po Nemčiji. -h Poslanci levice nemške socialn »-demokratske stranke v Češkoslovaški Krei-kisch, Halm in VVarntbrann so danes Muhavemu načelniku in pisarni zbornice na- znanili svoj izstop Iz kluba poslancev nemške soeialno-demokratskc stranke in so klub poslancev češkoslovaške socijalno-dc-mokratske stranke naprosili, da bi jih sprejel kot liospitante. + Sovjetska vlada je zaprla črno morje za ves nevtraln pomorski promet. Antantni krogi razlagajo stvar s tem, da bo-če Rusija prikriti svoje priprave za spomladansko ofenzivo. Daje izdeluje v črnomorskih lukah veliko -število podvodnikov. — Kdo'torej pripravlja na novo vojno? Zadajč se je x. Briand, mrvi francoski ministrski predsednik, izjavil za mir in zbl!-žanrie med evropskimi narodi. Diplomate pa moraš narobe razumeti, tedaj si jih pravilna razumel. Ravnotako tudi če govore, d3 pripravljajo Rusi nova pretepanja, ki njim (diplomatom) niso povšeCi... Dnevna kronika. Zvišanje najemnine za obrtne prostore. i Poverjeništvo za socialno skrb je povabilo grenili trgovcev v LjubHani, naj zavzame stoje stališče »apram zahtevi hišnih posestnikov, po kate>ri naj bi sc jim obrtni in poslovni prostori prepustili po novi stanovanjski uaredbi v popolnoma svobodno razpolaganje. Oremij trgovcev je izjavit, da tej zahtevi hišnih posestnikov pod nobenim pogojem ne more »goditi, ker bi bite posledice naravnost katastrofalne za trgovce. Oremij trgcvccv sicer uvJdeva težavni pokJaj hišnih posestnikov, radi česar predlaga, naj se Jim dovoli povišanje najemnine za poslovne prostore na največ 1O0& predvojne najemnine. — Kaj W rekli ljubljanski trgovci, če bi tudi od njih kdo zahteval, naj prodajajo blago samo z« 100 odstotkov dražje kakor pred vojno? To bi bito stokanje 1 Pogreb vojvode Mišiča. Umri! vojvoda Mtflč je bil pokopan v Behtradu z velikimi častmi. Z« njegovo rodbino bo skrbela država, ker ni zapustfl nikakega premoženja. Teto bi duša. Ker se nekateri ze. po-fcluSalel teh predavanj terna® ietio, da bi sc o tej temi vriila javna diskusija, naznanja »Drtiltvd slušateljev tli. lak.«, da se ]>o ta dlskoslj« vršita v torek 25. L m. ob 10, uri na univerzi. Brccposelaost m Angleške«. *Dai?y Obronide« jav»a, da Je delavska borza otlcltfno objavila Hevtio brezdrinib, ki presega Številko 927.000. Poleg tega Je treba računati le na tisoče brezdelnih, ki 10» delavska bona nima v evidenci. Od t. t. m. je podan na shod, Je pojasnjeval tploSne vzroke krize, ki se pojavlja v vsej Industriji. Nato se }e sklenila naslednja resolucija: Delavstvo mlinskega poletja V. Majdič v Kranju, izbrano na ahodu dne 20. januarja 1920 v društvenem lokalu, predlaga enoglasno deželni vtodi, oa. poverjeništvo *a soc. atobstvo, naslednjo resolucijo s prošnjo, da Jo deželna vlada z ničnim priporočilom pošlje osrednji vfodi v Belgraj tn, ki se glasi: Kjer se je v mlinskem podjetju delo odpovedalo 30 delavcem z motivacijo, da primanjkuje dela v podjetju *n ta pojav v mlinski industriji ni samo pri %. Majdiču v Kranju, temveč vsej mlinski industriji pri nas, naprošamo deželno vlado oz. soc. skrbstvo, naj nemudoma ukrene sledeče: 1. Centralna vlaC na, prepove izvažanje žila preko naših meja, dovoli naj samo izvoz mletih izdelkov. To pa vsled tega, da bo delavstvo v tej industriji zaposleno. Podjetnikom mlinov naj ->e prepove trgovanje z moko tujih mlinov, dovoli pa 'o s tistim mlevskim izdelkom, ki ga sami v svojih podjetjih izdelujejo. To pa vsled tega, ker smatra delavstvo, t za navadno veriženje in sabotiranje mlinske industrije. Delavstvo mlinske stroke pa pričakujejo z upanjom, da bo deželna vlada, kakor centralna vlada razumela položaj, v katerem se danes delavstvo nahaj in ugodila tej naši spomenici. Slovenjgradcc. Arctiraii so pred nekaj dnevi našega gerenta, ki so ga odpeljali v celjsko ljudsko univerzo, v svrho nadalje-vanJa Študij, ki sl Jih v prejšnjih šolah ni zadostno prisvojil. Javnosti še do danes ul znano, zakaj so ga zaprli. Sli« Se. da Ja baje neka zm^a, da so ga dali v zapore. Mi kot navadni umirajoči si ne moremo tolmačiti, kako bi bilo mogoče, da so gospodja tako Verieli smo do sedaj samo, da se zmotlio napram socljdlnlm demokratom, kateri so jim oaijboJ} nevaren element, ki ga le treba z vsako silo zatreti. Naš in-teresira samo eno. Ker Je mestni gerent zaupna oseba, katero so oblasti postavile rta prostor, Icjer so ji zaupani' javni Interesi, zahtevamo, da se postOpa prot! njliii ravno tako, kakor ste postopali ob železničarski stavki proti nedolžnimi žrtvami. Zahtevamo "pa. tiRll, da. se javnosti pove. khj |e 'na tem resničnejpi. Ženi našega zaitpnfka Visingeria. Se od. žj*em barske atavke '10 •• sedaj niste daU koncesije nazaj,' ki ni pri železničarski Stavki ničesar zaJtrivflci. Prepričani smo, dia ,bo prišel čaš ptavice Ki pravičnosti takrat, ko bostie raop&di <*. Volitve, Tor^ jinaifto sedaj'5e večji vzrok, da zahtevamo ii vao odločnostjo: sem t občinskimi volitvaml in konec oi)«. činskih korepcij, ' ' V ,.Družbe »v. Cirila ln Metoda" v l-jubljarti .t nazuanja žalostno vesi, da je njen ustanovitelj, častni elan Sn mnogoletni podpredsednik, gospod Kulturni vestnik. v Stoletnica rojstva Blaža Kocena. Danes preteče sto let, kar se Je rodfl slavni zem-lieplsec Blaž Kocen (Kozenn). Kocen je bil slovenskega rodu, rojen v Hotlnjah. BH Jc duhovnik ta kot gimnazijski profesor sem-Jjeplsja 'se Je proslavil. Njegov zemljepisni atlant rabijo že daJgo po vseh avstrijskih srednjih iolah in Je prevoden v več Jezikov. Se danes je v rabi in njegova nemška Izdaja Je zagledala 1. 1914 42. buli dan. Umri Ja Kocen v liernalsu pri Dlmaju 1. 1874. Koncert Olasbenc Matice. Opozarjamo vse ljubitelje glasbe na ta koncert, ki sc vrši danes ob osmih zvečer v Unionski dvorani. Program ie izredno bogat in obsega najraznovrstnejše zbore (moške, ženske in mešane) ter samospeve različnih skladateljev, sami naši najboljši: Lajovic, Škerjanc, Ravnik, Adamič 1. dr. Sc enkrat: Ne zamudite prilikel Repertoar ljubljanskega gledališča: Drama: Ponedeljek, 24. „Cvrčck za pečjo". (E); torek, 25. (zaprto); sreda, 26. ..Cvrček ta pečjo", (D); četrtek, 27. ..Sen kresne noči, v opernem gledališču ob dramskih conah. (A); petek. 28. Akolika (B), (B); sobota, 29. „Scn kresne noči", v Gospodarstvo. '_ Likvidacija centralo za plačanje v Inostranstvn. Finančna delcgacija v Ljubljani objavlja uradno: Ekspozitura centrale za ptačanja v tnostranstvii v Ljubljani le ukinila svoje poslovanje 20. t. m. Vse posle, ki so v zvezi i likvidacijo centrale^ za plačanja v InOstranstvu (kontrola Izpolnitve obvez, osloboditev položenih garancij po kaucijah ali garantnih pismih Itd) bo od tega dne naprej vršila »Devizna centrala v likvidaciji v Beoigradu«. Izvozniki, ki imajo obveznosti, nastale pred uveljavljenjem nove uredbe o reguliranju prometa z .devizami ln valutami (Ur. List št. 120 z dna 19. oktobra 1920) se poživljalo, da se v Jastncm interesu v vseh teh zadevah obračajo neposredno na sDevizno centralo v likvidaciji v Beosradu« in ne več na tukajšnjo ekspozituro za plačanja v incstraiistv.?. — Tečaj za lužeojo (bajcanje) v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti je priredil v mizarski delavnici na državni obrtni Stfi dvadnevni tečaj za lučenje, katerega je zaključil v petek popoldne. ' — Vžlgalna vrvica. Urad za pospeševanje obrti hna nekaj vžigalne vrvice v zalogi. Interesenti naj priglasijo svoje potrebščine najkasneje, do 1. februarja pri j omenjenem uradu, Dunajska cesta 22. i — Angleški krediti. Naše poslaništvo v Londonu je obvestilo ministrstvo za trgo- . 1 vino in industrijo, da so mnoge angleške \ im, Btststilt, lastni Han iniil M\i ii tailtit, km W.ln iii.wsl.iti. dne 23. januarja tl. ob 2. uri zjutraj IzdllHnl svojo blago dušo. ' : '''‘ v Pokojnikov pogreb se je vršil v nedeljo, 23. t. ni. ob j -I pol 4. uri popoldne na litijsko pokopališko, V miru poClvaj v slovenski zemlji, za katero si celo življenje neulrudljivo deloval! Pozor! Pozor! Pozor! V petek se zopet otvori znana najecnejsa trgovina pri „Hribarju“ v Petelinovi vasi (hiša zadaj za Šontajzom) v Trbovljah. Dobile se bodo zopet moSkt obldtC po K 300, K 500 in K 700 kot zadnjič. Obleke sem pripeljal sam 'm Češkega, tu naj se jih vsakdo ogleda, dokler je zaloga. Se priporo?am ■ Albert Hribar, trgovec. I. SANDRIN LJUBLJANA vallfca ulofl« viokovritnas« USNJA In boksa - na debelo koS, podplatov, gonilnih lermenov v .i« . i •> HBSTNI TRO 6 Kapital t 20,000 OOP kron. Slovenska eskomptna banka ' —. ' b m_1tJL TnfrrKlIiA VGA llf Rezerva okrog 6,000«000 kron. ■ —» ■----------- hbUV vBIvnvI ------------- 1. rnm «rn I JMtt* tomn m II JM» Mfi.Ma! UaMma, Salenbursova »Ilca St. 1. •^S|«vS" !5Sa Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eekompt menic, terjatev, faktur Izdaiotdi: Ivan JVUi«ar. J\s\ ?!fske tiskarne« v Llttbllani. .Odgovorni urednik: .lak. Vehovec.