5/2020 letnik CXXII 144 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Cesarica Marija Terezija ustanovi čebelarsko šolo (1769) Pfalz (1889) poroča, kaj je cesarica Marija Terezija me- nila o pomenu čebelarstva in zakaj je ustanovila čebelar- sko šolo: »Ob prebiranju knjig o naravi je Marija Terezija spoznala neizčrpne koristi, ki so bile dane čebeli ob ustvarjanju, njeno koristnost za ljudi v naravni povezavi in prizadevala si je z vsemi razpoložljivimi sredstvi ta živi primer reda, pridnosti, sloge in skromnosti omogočiti za skupno korist vseh podložnikov. Vodena s temi načeli in prepričana, da je čebelarstvo zaposlitev, ki za dober uspeh zahteva temeljito usposobitev, je ustanovila če- belarsko šolo.« Ustanovitev čebelarske šole je cesarica Maria zasl. prof. dr. Andrej Šalehar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko andrej.salehar@bf.uni-lj.si 250 let od imenovanja Antona Janše za cesarsko-kraljevega učitelja čebelarstva Cesarica Marija Terezija je pred 250 leti ime- novala Antona Janšo za cesarsko-kraljevega učitelja čebelarstva. Terezija odredila leta 1769. Odgovorna za njeno postavitev je bila Nižjeavstrijska gospodarska družba. Maja 1770 so v Augartnu na Dunaju odprli prvo cesarsko-kraljevo čebelar- sko šolo, ki jo je brezplačno lahko obiskoval vsakdo, ki se je zanimal za čebelarstvo. Anton Janša imenovan za čebelarja pri Nižjeavstrijski gospodarski družbi (1769) Nižjeavstrijska gospodarska družba je bila zadolžena, da poišče primernega čebelarja za učitelja. Povprašali so tudi pastorja Schiracha, generalnega sekretarja Čebelarske družbe v Zgornji Lužici in svetovno znanega čebelarja. Do dogovora pa ni prišlo. Janša je bil takrat že na Dunaju, vpi- san je bil na bakrorezni risarski šoli. Ne ve se, kdo je Janšo obvestil, da družba išče čebelarja. Nenapovedano se je nekaj dni pred 3. majem 1769 javil na družbi in se ponudil za čebe- larja s pojasnilom, da je vrsto let čebelaril doma na Breznici, kjer je imel tudi okoli sto panjev čebel. Ravnatelj, s katerim je tekel pogovor, je spoznal, da se naš Kranjec, ki je bil takrat na Dunaju že poznan slikarski talent, spozna na čebele in čebelarjenje. Ponudil mu je mesto čebelarja. Janša je to spre- jel ob pogoju, da dobi na likovni akademiji ustrezno dovo- doc. dr. Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si Veliki črno-rdeči čmrlj je naš najpogostejši črni čmrlj z rdečo ali oranžno konico zadka. Samci imajo na glavi in oprsju tudi rumene dlačice. Zlasti matice so zelo velike in v svoji črno-rdeči opravi zelo markantne. Gnezdo je največ- krat pod zemljo v opuščenih gnezdih malih sesalcev, vča- sih tudi drugje, npr. v ptičjih gnezdilnicah in na poslopjih. Znan je celo primer gnezdenja v metli na balkonu v sedmem nadstropju stolpnice v Ljubljani. Družine so lahko zelo moč- ne, štejejo do 300 osebkov, in živijo do zgodnje jeseni. Veliki črno-rdeči čmrlj je pomemben opraševalec sadne- ga drevja in jagodičja. Še posebej rad ima ameriško borovni- co. Ko prileti na njen cvet, lahko slišimo posebno brenčanje. Temu rečemo opraševanje s stresanjem, ki zelo poveča učin- Matica velikega črno-rdečega čmrlja na ameriški borovnici Veliki črno-rdeči čmrlj (Bombus lapidarius) kovitost opraševanja. Čmrlji so zato veliko boljši opraševalci borovnice kot medonosna čebela. Najbolj znana rastlina, ki potrebuje opraševanje s stresanjem, je sicer paradižnik. Foto: Danilo Bevk