kočevske
GLASILO OK SZDL KOČEVJE
Kako naprej?
Leto 1988 se izteka. Kaj smo napravili v preteklem obdobju, kaj lahko pričakujemo v prihodnjem in kaj moramo storiti, da se izkopljemo iz krize — to so vprašanja, na katera naj bi dal odgovor v tem sestavku. Leto, ki se izteka, je bilo izredno pestro na gospodarskem, političnem in družbenem področju. Ukrepi ZIS na področju gospodarske politike, sprejemanje ustavnih amandmajev k ustavi SFRJ, politične razmere v državi, medrepubliški odnosi, vse to je bolj ali manju vplivalo tudi na razmere v občini. Nekateri ukrepi na področju gospodarske politike v lanskem, pa tudi v letošnjem letu so na naše gospodarstvo vplivali bolj negativno kot pozitivno. Značilen je predvsem padec fizičnega obsega proizvodnje, padec realnih osebnih dohodkov, vzporedno s tem padec sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb.
Povečana pa sta izvoz in uvoz. Izvoz na klirinško področje sicer zaostaja, sorazmerno temu pa se je povečal izvoz na konvertibilno področje. Čeprav je pora-stel tudi uvoz, je stopnja pokritja uvoza z izvozom še vedno 1,54. Organizacije združenega dela zaradi slabših rezultatov poslovanja in s tem slabših finančnih zmožnosti, ne vlagajo dovolj v tehnološko posodabljanje proizvodne opreme.
Dosežena stopnja rasti posameznih kazalcev razvoja je bila v prvih devetih mesecih, v primerjavi z resolucij-skimi cilji, dokaj skromna.
Obveznosti iz dohodka in čistega dohodka za skupne in splošne potrebe so porasle, prav tako bruto osebni dohodki znatno Ttolj od čistih osebnih dohodkov. Vse to kaže, da se obremenitev gospodarstva veča in-ne zmanjšuje.
Nekatere dejavnosti, kot so kovinska in tekstilna industrija, kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo, so se znašle v določenem kritičnem položaju.
poslovanju.
V trgovini, gostinstvu in turizmu se poslovanje poslabšuje, na kar znatno vpliva padanje kupne moči prebivalstva.
Na področju drobnega gospodarstva, zlasti osebnega dela, je bilo premalo storjenega za povečanje obsega poslovanja. Nova zakonodaja pa ponuja vrsto možnih rešitev za razvoj.
Kmetijstvo še vedno posluje pod specifičnimi pogoji. Največ omejitev (cene, regresi) je še vedno veljavnih prav v tej dejavnosti. Čeprav so fizičnj in strokovni kazalci proizvodnje in porabe na zavidljivi ravni, finančnih rezultatov ni, glede na vse vrste administrativnih omejitev, ki veljajo za to panogo. Uspešno izvajajo dolgoročni program razvoja družbenega in zasebnega sektorja.
Na komunalnem področju so
doseženi znatni premiki, tako v efektivnosti dela kot v organizacijskem smislu. Stanovanjska izgradnja poteka v zmanjšanem obsegu zaradi pomanjkanja sredstev in visokih stroškov gradnje.
Kakšno je torej stanje?
Kovinska predelovalna industrija zaostaja za prostovoljnimi cilji. Zlasti to velja za delovno organizacijo ITAS, ki ne bo mogla nadoknaditi zamujenega.
Lesnopredelovalna industrija uspešno odpravlja vzroke slabega in težkega poslovanja v preteklosti, in sicer s prestrukturiranjem proizvodnje ter vključevanjem na nova izvozna tržišča (AKA).
Gospodarski položaj tekstilne industrije se je ponovno poslabšal. Zastarelost tehnološke opreme preprečuje konkurenčno sposobnost na domačem in tujem trgu. Moramo pa poudariti, da se v DO Tekstilana po uvedbi sanacije stvari spreminjajo v pozitivno smer.
Kemična industrija zastavljene resolucijske cilje uspešno izvaja. Raste fizični obseg industrijske proizvodnje kakor tudi izvoz.
Gozdarstvo bo fizični obseg proizvodnje; realiziralo pred zaključkom leta. Sečnja je pogojena in določena z gozdnogospodarskimi'načrti in je ni mogoče prekoračevati. Program prerazporejanja tehnoloških poset,-v se delno že izvaja. Pro-g.am investicij se izvaja skladno z dogovorjeno dinamiko s posebnim poudarkom za vlaganja na nerazvita področja.
Gradbeništvo zadovoljivo premaguje krizo, ki je prisotna v tej dejavnosti.
Cestni promet — predvsem v DO Avto Kočevje, dosegajo ugodne rezultate in nenehno povečujejo obseg storitev. Organizacija uspešno tekmuje s sorodnimi organizacijami na zunanjem, konvertibilnem trgu, zahvaljujoč svojemu solidnemu
V letošnjem letu smo. investirali za izboljšanje pogojev gospodarjenja sorazmerno malo sredstev.
Poštnina plačana
pri pošti št. 61330 Kočevje
Letnik V, št. 10 x Četrtek, 15. decembra 1988
Jjene so delne adaptacije v KS Osilnica, v teku je adaptacija in razširitev omrežja na področju Jakšiči — Potok — Fara — Hrib. Prav tako so v teku dela za sanacijo vodovodnega omrežja v KS Kočevska Reka. V Polomu je bila napravljena vrtina za pridobitev vodnega vira za naselji Polom - Kleč in drugih vasi v KS Struge. Ker do vode niso prišli, bo treba v naslednjem letu napraviti še eno vrtino na drugem mestu.
— Na posodobitvi cest je
kljub velikim denarnim težavam zaključena modernizacija ceste Mirtoviči-Osilnica, delno prelit odsek magistralne ceste Ortnek-Kočevje, prav tako bo moderniziran odsek ceste Mozelj-Rajndol. Posodobljen je del ceste v Mestnem logu v Kočevju in vasi Predgrad.
— Pomembnejše investicije, ki jih je izvedla Komunala Kočevje^ so dograditve kanalizacije Stara cerkev—Kočevje, ureditev podzemnih naprav ter cestišča in pločnikov v mestu Kočevje od pošte do galanterije (cca 300 m).
— Telefonsko omrežje se posodablja in razširja na podeželja. V Mozlju je v montaži centrala za 200 naročnikov, ki bo pokrila potrebe naselij Mozelj, Črni potok, Zajčje polje, Spodnji log ter smeri Oneka in Koprivnika. Prav tako je v montaži centrala v Strugah z 200 priključki za pokritje potreb KS Struge.
Na podlagi rezultatov poslovanja preteklih devet mesecev ocenjujemo, da se stanje po organizacijah ne bo bistveno spremenilo tudi ob zaključnem računu. Največji del izgube je pričako-
proizvodnjo sredstev za delo. Primer: kovinska industrija, ki proizvaja gradbeno mehanizacijo, transportna sredstva in lesna industrija kot proizvajalec šolskega in ostalega pohištva, laboratorijske opreme. Plasmaji te vrste proizvodnje so zaradi vsesplošne krize na domačem trgu omejeni, v izvoz pa so sedaj izredno težko vključujemo zaradi kvalitete, cenovne politike, zlasti visokih proizvodnih stroškov, ki niso posledica samo . nizke produktivnosti (kajti tudi osebni prejemki so nizki), temveč drugih obremenitev, ki jih prenašamo na proizvodnjo in ki so znatno večja kot jih pozna zunanji svet. Gre predvsem za previsoko družbeno in podjetniško režijo.
Pomanjkanje kapitala nas
sedaj pesti v dveh smereh. Obresti so tako visoke, da jih ni sposoben prenesti skoraj noben proizvod, če je zadolžitev delovne organizacije nenormalna, kar pa je v precejšnji meri prisotno v občini.
Obenem pa te zadolžitve omejujejo vlaganje v investicije predvsem modernizacijo opreme, to pa vpliva na prepočasno prestrukturiranje.
Prodajni prostor na domačem trgu se oža zaradi padanja kupne moči prebivalstva, otežen plasma pa vpliva na zmanjševanje fizičnega obsega proizvodnje. Pri tem pa stroški proizvodnje ne podajo enakomerno z zmanjšanjem proizvodnje.-
Pomanjkanje kadrov ima za posledico pomanjkanje kvalitetnih programov in tako smo se znašli v začaranem krogu težav, iz katerih je izhod, vendar se
\ Dragi, dragi	-
! dedek Mraz...
Vsi cicibani smo zelo nestrpni in komaj te čakamo.
Kot vsako leto, ti tudi letos sporočamo svoje . velike in male želje. Upamo, da bo pismo pravoča-f sito prispelo in da še vedno stanuješ na Ledeni poti t št. 5 pod Triglavom.
Lani smo ti obljubili, da se bomo poboljšali, da bomo bolj pridni, da bomo lepo ravnali z igračkami, da bomo pomagali mamicam, da bomo... Moramo ti povedati, da smo nekatere obljube čisto pozabili, ker jih je bilo seveda preveč za naše
male glave. Nekatere so bile prezahtevne npr. biti priden! To je pretežko, ker je leto dolga .doba.
Toda dragi dedek Mraz, ne bodi preveč strog in nas vsaj ti razumi!
Tudi letos obdaruj vse otroke, saj, če nič drugega, je prava resnica ta, da te imamo vsi cicibani * zares neizmerno radi.
Pogledali smo si razstavljene igrače in druge lepe reči v izložbah trgovin: žoge, avtomobili, pun-/ čke, posteljice, razne namizne igrice, barvice, kitare, kolesa, smuči... Kaj bi ti naštevali!?.
Ti že veš, kaj si kdo od nas želi. Če pa nimaš dovolj denarja, ga razporedi tako, da boš izpolnil vsakemu otroku vsaj eno željo in ga obdaril z majhnim darilom, če že ne moreš uresničiti velikih Želja.
In ne pozabi:
Želimo, da obdaruješ tudi tiste otroke, ki ne hodijo v vrtec.
Lepo te pozdravljajo
cicibani iz vrtca v Kočevju
*
i
/
t
i
/
t
t
J
i
ž
t
/
i
*
i
i
i
i
*
i
i
i
/
t
*
\
i
*
t
*
š
/
i
*
t
*
i
/
v nocevju
Pomembnejše naložbe:
— Kmetijsko gospodarstvo -
tehnološka posodobitev hleva in molzišča - računalniško vodena proizvodnja v Cvišlerjih. Povečanje silosnih kapacitet v Livoldu in Oneku. Gradnja senika na sončno energijo na Mlaki. Posodobitev mešalnice z novo sodobno tehnologijo in povečanjem kapacitet. V zasebnem sektorju formiranje in posodobitev večjih družinskih kmetij;
— Avto Kočevje — delna obnova in povečanje' voznega parka. Izdelan projekt dograditve prostorov mehanične delavnice;
-	Gramiz - adaptacija in razširitev proizvodne hale;
-	Gozdno gospodarstvo -poleg vlaganj v gradnjo gozdnih komunikacij in obnovo gozdov izgradnja mehaniziranega skladišča za lupljenje lesa v Podpre-ski in začetek gradnje le tega v Kočevju;
-	LIK Kočevje - dokončanje investicij začetih v preteklem letu in izgradnja kotlovnice v obratu Podpreska;
-	Inkop Kočevje - izgradnja-oz. nabava in montaža lakirnice;
-	Snežnik Kočevska Reka -predelava toplarne iz mazuta na lesne odpadke, toplifikacija naselja, modernizacija električnega omrežja, modernizacija naprav in opreme za predelavo lesa;
— Adaptacija Lekarne Kočevje;
-	Na področu vodopreskr-be so bili doseženi pomembni uspehi. Zaključen je vodovod Loški potok - Draga, tako da je dokončno rešena oskrba s pitno vodo v dragarski dolini. Oprav-
vati v DO Itas, za kar mora tudi organizacija vložiti vse napore, da se stanje kolikor toliko ublaži,
V družbenih dejavnostih so
problemi financiranja in pokritja porabe zadovoljivo rešeni, razen v zdravstvu. V zdravstvu bo ob koncu leta ostalo nepokritih stroškov cca 1.000.000.000 din.
Vzroki zaostajanja gospodarstva občine, predvsem industrije so:
L neugodna struktura industrije;
2.	pomanjkanje kapitala — visoke zadolžitve s krediti za obratna sredstva;
3.	ožanje prodajnega prostora in težave s plačili;
4.	šibko investiranje in prepočasno prestrukturiranje;
5.	-prevelike obremenitve;
6.	pomanjkanje kadrov;
7.	pomanjkanje programov;
Neugodna struktura industrije
se odraža predvsem v tem, ker smo v veliki meri orientirani na
moramo lotiti razreševanja problemov vsi — vsak na svojem mestu, s polnim angažiranjem svojih fizičnih ali umskih sposobnosti.
Ob prehodu na tržno gospodarstvo, v katerega bomo šli v prihodnjem obdobju, (določeni sistemi zakona bodo začeli veljati že v začetku leta), se bodo težave še povečale. Torej, časa za odlašanje ni!
Program revitalizacije občine
zajema vsa področja gospodarjenja, tja do opredelitve prostora in opreme tega prostora z infrastrukturnimi napravami in objekti. Osnovna cilja: poselitev prostora in revitalizacija (prestrukturiranje) gospodarstva. Oba cilja sta med seboj tesno povezana; ob tem pa je poselitev prostora vendarle dolgoročnejši
cilj, k revitalizaciji gospodarstva pa moramo pristopiti takoj.
Velja poudariti, da bo programska študija revitalizacije nakazala rešitve in usmeritve v globalu. Podrobnosti za usmeritve prestrukturiranja proizvodnje posamezne organizacije bo potrebno izdelati, še dodatno, v vsakem podjetju posebej. Ob tem poudarjam, da nam ne sme in ne more biti žal truda, ki ga vlagamo v iskanje ustreznih kvalitetnih kadrov, ki bi bili pripravljeni sodelovati. Obenem pa moramo takšne kadre tudi ustrezno motivirati, saj lahko uravnilovka položaj samo še poslabša.
Zaradi izredno težke situacije na domačem trgu je neobhodno iskati plasma finalnih izdelkov v izvozu.
Takoj je potrebno izdelati socialni- program. Tehnološki viški se bodo gotovo pojavili ob prestrukturiranju in reorganizaciji tako delovnih organizacij kot družbenih dejavnosti.
Pozivam občane k strpnemu in tvornemu sodelovanju pri razreševanju vseh naštetih težav. Le s tesnim sodelovanjem vseh bomo lahko razrešili probleme v svoje zadovoljstvo. Seveda ne bo to možno čez noč, v daljšem obdobju pa gotovo.
Občanom in delovnim ljudem občine želim v imenu skupščine, družbenopolitičnih organizacij in svojem imenu srečno in uspešno leto 1989.
Predsednik skupščine: Alojz ERŽEN
kočevske •
novice
Potrebujemo nacionalno zdravstvo
Je že tako, da zdravi ne razume bolnega, kajti zdravje dobi vrednost šele, ko zbolimo. Takrat smo sposobni v živo začutiti, kako res je, da je vse stvari mogoče urediti, če si le pri zdravju. Zdravje pa ni le odsotnost bolezni, marveč pomeni tudi psihično trdnost in ekonomsko brezskrbnost. Ko človek resno zboli, se mu poruši svet, v katerem je do takrat živel; še toliko huje pa je to, če se boji, da v takem primeru ne bo deležen primernega zdravljenja in socialne varnosti.
Vsi vemo, v kako zagatnem položaju se ta čas nahaja naše zdravstvo in z njim tudi mi, ki se imenujemo njegovi porabniki. Prav zato smo za skupni pogovor občinskih glasil iz Ljubljane in regije, ki ga navadno imamo ob tem času, zaprosili primarij dr. Majdo Ustar, predsednico mestnega komiteja za socialno in zdravstveno varstvo Ljubljana, ki obenem dela tudi kot specialistka pnevmologinja v pljučnem dispanzerju Zdravstvenega doma Vič, Rada Žitnika, pomočnika predsednice komiteja in Jožeta Novaka, predsednika skupščine medobčinske zdravstvene skupnosti ljubljanske regije. Z gosti naših glasil smo se pogovarjali Vera Vogrinčič, urednica Javne tribune iz Šiške, Mojca Leskovšek-Svete, urednica Kočevskih novic iz Kočevja in Darja Juvan, novinarka moščanske Naše skupnosti, ki je pogovor tudi pripravila za objavo.
Ponuja se veliko vprašanj, preveč, da bi bilo nanje mogoče zadovoljivo odgovoriti na odmerjenem prostoru. V kakšnem položaju je ta čas naše zdravstvo? Kje so korenine za tako stanje? Ali bo mogoče obdržati zdajšnjo raven zdravstvenih storitev?
Med ukrepi, ki naj bi prinesli zdravstvu nekaj denarja, je tudi participacija, kije bila ob uvedbi leta 1979 zamišljena bolj kot vzgojni ukrep. Po 1. juliju letos pa je samoudeležba bolnika postala resna prepreka za iskanje pravočasne zdravniške pomoči.
Ustar: »Ta participacija je bila palica z dvema koncema. Udarila je marsikaterega občana, predvsem tistega z mejnimi ali nizkimi osebnimi dohodki, starejše ljudi, invalidske upokojence in kronične bolnike. Vemo pa tudi, da so bile zato nekaj mesecev naše bolnišnice prazne, kar je zanje pomenilo izpad dohodka. Ta visoka participacija ima za posledico, da ljudje odlašajo s prihodom k zdravniku, misleč, da se bodo pozdravili sami od sebe. Zdravniki na klinikah vedo povedati,' v kako težavnem stanju so ljudje prihajali k njim. Trdim, da zdravstvo mora biti dostopno vsem ljudem, zato je bolj pošteno in socialno, da zdravi ljudje plačujejo za bolne, ne pa da si kot bolnik dvakrat udarjen. Pravica do zdravja je ena osnovnih človečanskih pravic in zato mislim, da je solidarnost tu potrebna.«
Kolikšen pa je sploh delež participacije v prihodkih zdravstva?
Žitnik: »V skupnih prihodkih zdravstva znaša participacija pet odstotkov. Od 1. julija dalje je ta ukrep ekonomska nuja. Računamo pa, da se bo participacija z novim letom normalizirala, znižala, in se potem revalorizirala v skladu s samoupravnim sporazumom.«
Ustar: »Zdravstvo od te participacije nima nič, dobi pač toliko manj, kot ljudje skozi njo prispevajo. Obstajajo variante, kaj naj bi se s participacijo zgodilo po 1. januarju. Po enem
Prim. dr. Ustar: »Nikjer na svetu ni zdravstvo poceni, kajti z razvojem tehnike se je pojavila potreba po sodobni opremi, ki je draga. Prav gotovo pa je med vzroki za stanje, v katerem zdravstvo je, za agonijo, če lahko tako rečem, njegova razdrobljenost; v Sloveniji imamo 63 sisov. Stremeti pa bi morali k nacionalnemu zdravstvu, k eni doktrini, iz strokovnega stališča tudi k enotnim strokovno metodološkim konceptom. Mi smo- v preteklosti poskušali reševati zdravstvo z raznimi ukrepi,, ki pa vsi niso bili uspešni. Slovenija, ki ima dva milijona prebivalcev, ne potrebuje večjega števila kliničnih centrov in zapiranja v regije. Tudi to nas je pripeljalo v položaj, v katerem smo. Situacija, v kateri zdravstvo je, pa kaže tudi njegov delež v družbenem proizvodu.«
Ali obstajajo novejši podatki o tem, kakšen ta delež je?
Ustar:	»Delež zdravstva v
družbenem proizvodu republike je leta 1979 znašal 5,3 odstotka, v Ljubljani v istem letu 6.2, lani pa je bil v Sloveniji 5,1 odstotka, v Ljubljani pa.le 4,5. kar je komajda mogoče verjeti. Hkrati nas je zadel še interventni zakon in prišlo je do blokade sredstev. Znan je podatek, da v Ljubljani občinski sisi zaostajajo s plačili za tri mesece.«
izmed predlogov, naj bi v stomatologiji zmanjšali dajatve za polovico, cenejši bi naj bili tudi recepti, prvi pregledi in še nekatere druge stvari.«
Zanimivo bi bilo izvedeti, čeprav to ne spada na »denarno« področje zdravstva, katera obolenja so pri nas najpogostejša?
Ustar: »Obolevnost se seveda spreminja. Naj za primer navedem katere bolezni so bile v začetku tega stoletja med najpogostejšimi vzroki umrljivosti v ZDA; na prvem mestu so bile infekcijske bolezni, predvsem tuberkuloza, na drugem pljučnica, nato srčna obolenja, razne črevesne bolezni, na osrfiem mestu je bil rak, na desetem kap. Na prehodu v 21. stoletje (tudi te številke ,so za ZDA) so se na prvem mestu znašla srčna obolenja* sledijo rak, pljučni rak, možganske prizadetosti zaradi sprememb v ožilju, na osmem mestu pa kronični bronhitis. Podobno je tudi pri nas.
Ljubljana je med večjimi kraji v Sloveniji v kurilni sezoni na tretjem mestu glede koncentracije dima in žveplovega dioksida. Ta onesnaženost ozračja je eden od večjih vzrokov, ki imajo za posledico veliko obolevnost dihal, ki so tudi najpogosteje razlog za prihod k zdravniku splošne medicine. Zaradi kroničnega bronhitisa, ki ga je iz
leta v leto več, je bilo v Ljubljani v lanskem letu izgubljenih 38247 delovnih dni.«
Slišati je govorice, ki so najbrž povezane z ukinjanjem nekaterih dislociranih ambulant, da se zmanjšuje obseg osnovnega zdravstvenega varstva.
Ustar: »Svetovna zdravstvena organizacija je izdala parolo: zdravje vsem do leta 2000. Tudi mi smo v aktih zapisali, da dajemo prednost osnovnemu zdravstvenemu varstvu, ki je veliko cenejše od bolnišničnega. V njegovem okviru se tudi rešuje 80 do 85 odstotkov vseh primerov. Naš koncept je približati osnovno zdravstveno varstvo ljudem, vendar, če obstoj ambulante ni ekonomsko upravičen, denimo da vanjo ne prihaja dovolj bolnikov, še zlasti pa, če je v bližini urejen zdravstveni dom, si to zaradi skromnih denarnih možnosti ne moremo dovoliti. Hospitalnih ustanov pa imamo v Sloveniji dovolj, še zlasti, ker si prizadevamo zmanjšati hospitalizacijo in bolnišnično zdravljenje. Vrhunsko medicino imamo v Kliničnem centru, ki ni samo ljubljanska, marveč republiška ustanova, kar radi pozabljamo. Je pa res, da v Ljubljani nimamo regionalne bolnice in Univerzitetni klinični center opravlja tudi to nalogo.« ■
Novak: »Kar zadeva organiziranost v zdravstvu, bi morali v okviru Slovenije, ki je majhna, imeti eno samo skupnost za kompletno zdravstvo, predvsem kar zadeva financiranje te dejavnosti, normativov in standardov. Doseči pa bi morali tudi večjo racionalizacijo. Ta težka situacija je med družbenimi dejavnostmi najbolj prizadela prav zdravstvo, ki na nekatere vrste stroškov, kot na primer energija, hrana in zdravila, ne more vplivati. Na stroške lahko vplivajo le prek osebnih dohodkov, ki pa so v zdravstvu že itak nizki, obenem pa v strukturi vseh izdatkov, za razliko od šolstva na primer, pomenijo le. manjši del.«
Zdravstvo samo ne bo zmoglo rešiti nakopičenih težav. V republiki bi se morali odločiti, katere dejavnosti imajo prednost in jih ustrezno financirati. Problematični so tudi osebni dohodki zaposlenih v zdravstvu. Kako to vpliva na delo?
Ustar: »Prvi pogoj seveda je, da v zdravstvu res izpeljemo gospodarno ravnanje, vendar to pa ne more iti v nedogled. Zdravstveni delavec mora biti za svoje delo primerno plačan. Bolni človek ne more biti prepuščen slabi ali dobri volji zdravnika in sestre. Gotovo pa je, da s takimi finančnimi sredstvi, v taki agoniji, v socialnem nemiru, se ne da mirno delati in zdraviti ljudi. ki jih je treba velikokrat tudj., pomiriti s pravilno besedo. Zato mislim, da ne moremo reči, da bela halja potrebuje manj denarja kot modra.«
Koliko besed pa imajo samoupravne interesne skupnosti pri oblikovanju zdravstvene politike?
Novak: »Skoraj nič, saj nam vse predpisuje interventna zakonodaja; znotraj teh omejitev in ukrepov je treba spraviti vse stroške. Kljub temu, da smo stiskali, zmanjševali, poskušali ukinjati nekatere pravice, so stroški veliko hitreje naraščali kot pa so bile naše možnosti. Znotraj omejitvenih ukrepov torej lahko še vplivamo le pri osebnih dohodkih.«
V Ljubljani se tudi pogovarjamo o ukinitvi občinskih sisov in ustanovitvi enega samega s posameznega področja za vse mesto.
Žitnik: »Mislim, da je za Ljubljano dovolj, če imamo za eno interesno .področje samo eno interesno skupnost, z enim žiro računom in z večjo maso denarja, kar bo omogočalo boljše gospodarjenje. V Ljubljani imamo vendarle že zdaj
enotno prispevno stopnjo in politiko razvoja. Mislim, da je predlog, ki je zdaj v obravnavi, pozitiven.«
Kaj pomenijo zdajšnje razmere za razvoj zdravstva? Kaj torej lahko pričakujemo prihodnje leto?
Ustar: »Brez denarja, dobre organizacije zdravstvene službe in brez strokovne kontrole dela ne bo mogoče dobro opraviti. Prav tako pa bi bilo treba iztrošeno opremo nadomeščati z novo, mi pa imamo vse manj denarja.«
Žitnik: »Z novo zakonodajo so se materialni stroški in osebni dohodki vendarle nekoliko sprostili; to nam prinaša 19 milijard in 200 milijonov dinarjev, zato tudi predlog mestnega izvršnega sveta za korekturo prispevne stopnje še v tem mesecu. Če bi hoteli obdržati to raven zdravstvenega varstva v Ljubljani, bi morala prispevna stopnja znašati 9,4 odstotka. Ta denar bo' stanje le nekoliko ublažil, ni pa pričakovati, da bi v samoupravnih interesnih skupnostih zaključili pozitivno.«
Pogled v prihodnost ni ohrabrujoč. Vse kaže, da bodo izgube v zdravstvu, četudi se ne bo nič posebnega zgodilo, naraščale. Zaostrovali se bodo problemi pri zdravljenju pacientov, takih, kot je nastal z ukinitvijo ginekoloških ambulant na Polikliniki, in tudi drugačnih, vrste v čakalnicah ne bodo nič krajše, saj ni dovoljeno na novo zaposlovati zdravnikov. Skrb za zdravje postaja tako človekova prva dolžnost. Vsakdo bo moral sam storiti vse, da ne zboli.
Naša anketa:
Kako priti do zdravnika?
Pravijo: starejši ko si, bolj lezeš v naročje zdravniku. Razne bolezni in druge nadloge si po »Abrahamu« često kar podajajo kljuko, zdravnik pa je največkrat daleč, težko dostopen ali pa ga sploh ni, in človeku pač ne preostane drugega, ko da si pomaga kakor ve in zna.
Z gradnjo novih zdravstvenih postaj in odpiranjem novih ambulant, se je po tej plati marsikje premaknilo na bolje, ponekod pa je, kot so nam povedali tudi naši tokratni sobesedniki, urejeno zdravstveno varstvo še vedno zgolj pobožna misel:
Branko Vrhovec
IVE STANIČ, učitelj iz Kočevja:
»Zdravstvo je zelo delikatna tema. To lahko trdim na podlagi ankete, ki sem jo opravil. Ljudje se preprosto boje odgovarjati oz. »stati za tistim, kar povedo«. Zakaj, je nekdo preprosto pojasnil z besedami: »Zdravnika slej kot prej potrebuje vsak človek, zato se mu ni dobro zameriti«. In v manjših mestih ima takšna miselnost še vedno realne osnove.
Razbremenjeni zaradi obljubljene anonimnosti pa so ljudje navedli vrsto kritičnih misli o našem zdravstvu. Za participacijo menijo, da ni dosegla zastavljenih ekonomskih ciljev, predvsem pa ne vzgojnega efekta, saj, čeravno je morda znižala procent »simulantov«, pa je v
resnici prizadela resnično bolnega človeka. Da je kot posledico povečane participacije čutiti občutnejše zmanjšanje števila pacientov., ne moremo reči — vsaj kolikor lahko sklepamo po pritožbah nad še vedno »predolgo čakalno dobo«. Poleg te najpogostejše kritike j)a so bile pripombe izrečene še na račun neprijaznosti zdravstvenega osebja, prepogostega menjavanja zdravnikov, pomanjkanja in težke dostopnosti nekaterih zdravil, zgrešenih investicij V zdravstvene ustanove v bolj oddaljenih naseljih občine in podobno.
Na vprašanje kako priti do zdravnika, pa je bilo nekaj pripomb celo na račun neurejenih cestnih in prometnih povezav .bolj oddaljenih krajev občine s Kočevjem.«
Maks Župančič, strojni ključavničar, doma iz Sostrega: »V Teolu, kjer delam, imamo svojega zobozdravnika, vsak teden prihaja v tovarno tudi splošni zdravnik, vsako leto, nekateri pa na dve leti, imamo tudi sistematske preglede. V tovarni imamo urejeno, da plačamo toplice ali druge Zdravstvene storitve, če je to potrebno za zdravje delavca. Kadar sem bolan, to pa je bolj redko, saj že deset let nisem bil v bolniški, grem v zdravstveni dom Vevče. Čakalnica je tam vedno polna ljudi, moti pa me tudi to, da se sestra sploh ne utegne več ukvarjati z bolniki, marveč le z pobiranjem denarja in s pisanjem papirjev. Glede participacije mislim, da je v našem sistemu ne bi smelo biti. Ni seveda res, da s tem, ko namenjamo za zdravstvo in druge družbene dejavnosti manj denarja, razbremenjujemo gospodarstvo. Imam pa tri majhne otroke, ki so živi, zato sem kar precejkrat pri zdravniku zaradi njih. Primerilo se je že. da sem bil kar dvakrat na mesec na urgentnem oddelku. Sam odnos zdravnika do pacienta pa se mi zdi kar v redu.«
ANTON ZDEŠAR, avtomehanik iz Stranske vasi:
»Zdaj bo še kakih sedem ali osem let, kar sem bil nazadnje pri zdravniku. Nimam namreč nobenih večjih težav z zdravjem, razen če me morda kdaj boli glava. Moti pa me, da so prispevki za zdravstvo postali tako visoki. En siromak si komajda še lahko privošči primerno zdravstveno oskrbo, in če bo šlo tako naprej, bodo prav kmalu samo bogati lahko še bolni.«
ANICA TROBEC - Ljublja-
na-Šiška:
»Rak rana v našem zdravstvu je gotovo zobozdravstvo. Pogo-
sto se sprašujem zakaj zasebno zobozdravstvo ne legaliziramo, saj marsikateri občan išče tovrstne usluge pri privatnikih. Kako jih tudi ne bi, če mora pacient po redni poti za najnujnejše posege, kljub praznim čakalnicam, čakati po več mesecev.
Sem za participacijo zdravstvenih uslug in zdravil, vendar je le-ta previsoka, še zlasti za upokojenčev žep. Sicer se sprašujem, zakaj morajo upokojenci še pri sedemdesetih letih starosti plačevati participacijo, pa tudi nosilci partizanske spomenice 1941 bi morali^ biti oproščeni vseh dajatev za zdravstvo. Slednji so zaradi pomanjkanja denarja prikrajšani tudi za zdraviliško zdravljenje. Zanje bi vendarle morali najti denar.
Mislim, da je v zdravstvu veliko anomalij, neracionalnega obnašanja zato denar uhaja namesto, da bi se stekal.
In še nekaj bi rada opozorila. Menim, da je preveč bolniških, predvsem neupravičenih saj gre to predvsem v breme gospodarstva. Veliko je namreč tistih, ki bolniško izrabljajo za dodatni zaslužek. Mislim, da je v tako težkih časih skrajni čas, da takšnim končno stopimo na prste.«
JOŽE NARTNIK, orodjar z Dobrove:
»Najbolj me jezi, ker je pri zdravniku često takšna gneča. Kadar pridem v našo krajevno ambulanto, moram vedno dolgo čakati. Tako velik kraj kot je naš, bi vsekakor potreboval kak večji ztdravstveni center in ne zgolj te skromne prostore, ki jih imamo zdaj. Težave pa so tudi z zobarjem:	domačini morajo
navadno čakati tudi po dva meseca, da jih sprejmejo, medtem ko je kak tujec takoj na vrsti.«
EMANUEL PAVČIČ, upokojenec iz Bežigrada: »Participacija (soudeležba po slovensko) je za našo socialistično državo nesocialna. Če bi delegati na to dejstvo nekoliko pomislili ne bi nikoli izglasovali te odločitve. Posledice: čedalje bolj prazne ambulante. Namesto zdravih ali ozdravljenih občanov bomo imeli čedalje več za delo nesposobnih invalidov. Z bolehno ali bolno delovno silo si naše gospodarstvo, kljub predvidenim reformnim ukrepom, ne bo opomoglo. Upokojenci si ne morejo privoščiti zdravniških pregledov, zdravil, kaj pa šele bolnišnice. To se -ne sklada s socializmom, s humanostjo. Ob vseh teh žalostnih dejstvih pa je več kot sramotno, da je treba za na koščku papirja napisan recept plačati 4.400 din.
Ob nadaljnjem odločanju o teh zadevah v našem zdravstvu naj odgovorni, med katere sodijo tudi delegati, dobro razmislijo kam pripeljejo nepremišljene in prenagle odločitve.«
Zdravnik sprašuje pacientko po počutju. Pacientka pripoveduje, zdravnik si zapisuje: pogosti glavoboli, bolečine v želodcu, hrbtenici, grlu, v kosteh.
Zdravnik: »Koliko ste stari?«
Pacientka: »Petintrideset...« Zdravnik napiše: »Izguba spomina...«
Mozeljska cerkev kakor nevesta
Tisti, ki ste se v letošnjem letu vozili skozi prijazno in sončno vas MOZELJ, ste lahko opazili, kako je cerkev v Mozlju, ki sodi med znamenitejše kulturne spomenike na Kočevskem (saj je veliki oltar lesena arhitektura zrelega baroka, oltarja v stranskih kapelah in poglobljenih vdolbinah sta rokokojska, prižnica je i^ 18. stoletja, kamnit kropilnik v obliki školjke ima letnico 1642, sama cerkev pa je naslednica cerkve — zgrajene že v letu 1360), dobila čudovito zunanjo podobo.
Ker je ta »župnijska skupnost« bolj majhna, šteje približno 230 ljudi, zasluži zaradi velikega kulturnega dela, ki ga je opravila v letošnjem letu kljub gospodarski krizi, posebno pohvalo in priznanje. Saj so Mozeljčani samo v letošnjem letu na tem kulturnem spomeniku opravili preko 1500 prostovoljnih delovnih ur.
Zato je v nekaj besedah težko zajeti vse tisto, kar se skriva za vsemi obnovitvenimi deli (streha je bila obnovljena že lani), letos pa prepleskan zvonik, novi žle-
bovi, fasada še od vojne poškodovana, je bila obnovljena in prepleskana...
Gonilna sila vseh obnovitvenih del je bil predsednik gradbenega odbora (ki je tudi predsednik vaške skupnosti) Franc Senekovič. On je držal tudi stalno vezo z Župnijskim uradom Kočevje, ki soupravlja to župnijo, da so se ta velika dela te majhne -skupnosti lahko izpeljala. Zato mu na tem mestu izrekam javno zahvalo.
Tudi drugi krajani Mozlja so vredni Vse pohvale. Osem izmed njih ima celo preko 100 prostovoljnih delovnih ur in so bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč.
Posebno zahvalo dolgujemo tudi gradbenemu podjetju Zidar, gozdni upravi Rog, kulturno športnemu društvu Ciril De Kval, nadškofijskemu ordinariatu v Ljubljani...
Vsa obnovitvena dela pa so potekala po navodilih zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane.
Veliko delo je za nami. Čaka pa nas še ureditev okolice in
kasneje obnova notranjosti te cerkve.
Na zunaj prenovljena mozeljska cerkev stoji sedaj sredi vasi kakor nevesta. Vsem Mozeljčanom, pa tudi kočevski občini je v okras in ponos. In zgodovina, ki ji ni mogoče ubežati in nas zasleduje, bo nekoč povedala resnico o tistih, ki so tudi v TEŽKIH ČASIH ZA CENO VELIKIH ŽRTEV VAROVALI NAŠO KULTURNO DEDIŠČINO IN JO OHRANILI.
Tako je zopet en kulturni spomenik na Kočevskem iztrgan »zobu časa« in se TIHO ZAHVALJUJE - VSEM TISTIM, KI SO MU »REŠILI ŽIVLJENJE«!
Božidar Metelko
Krkovo, decembra 1988:
Nizke temperature onemogočile obratovanje edinega vodnega mlina
Grbac je zaselek Krkovega v Kostelu. Nekdaj je bila tu le samotna hiša z mlinom na vodni pogon. Zaselek je pod magistralno cesto Livold—Brod na Kolpi, z odcepom pri kamnolomu nad Faro. Nastanek jega zaselka ni znan, a sodi.med starejše v tem predelu Kolpske doline. Zaradi odmaknjenosti je bil ta kraj varen že v času turških vpadov, pa tudi med narodno osvobodilnim bojem.
Ana Obranovič, ki bo v januarju prihodnjega leta dopolnila 70 let in upravlja ta mlin. zatrjuje, da je bil mlin pred 125 leti obnovljen. Zadnja leta pa le občasno melje in sicer zato, ker v bližnji in daljni okolici ni pri-
delovalcev žita. Kolikor pa ga še pridelujejo, sc kmetje pritožujejo zaradi škode, ki jo na teh pridelkih povzroča divjad. Če v prihodnje ne bodo pospešili pridelovanja pšenice, rži in koruze bo ta edini vodni mlin prenehal obratovati. Ta mlin je poleg številnih drugih v zgornji Kolpski dolini v času NOV zmlel mnogo žita za operativne partizanske enote, razne druge ustanove in končno za potrebe prebivalstva. Čas bi bil. da v okviru občine nekaj storimo za ohranitev tega edinega mlina na vodni pogon. Niso dovolj le obiski predstavnikov raznih ustanov in zaščita poslopja zaradi spomeniškega varstva. Potrebni so konkretni ukrepi.
Mlin v Grbcu
Ob našem obisku konec novembra ta mlin ni deloval, ker so izredno nizke temperature povzročile zamrznitev vodnega toka od slapa Nežice.
Oh bližnjem praznovanju 7(1. letnice želi uredništvo edini mlinarici Ani Obranovič vse najboljše.
V. D.
Kočevje — mesto:
Po uspešno opravljenem delu praznovanje
Krajani Strelišča smo uspešno zaključili aktivnosti, ki so bile v letošnjem letu povezane z izgradnjo Športnega parka in otroškega igrišča. Zadovoljstvo nad doseženim je tem večje, če upoštevamo pomen objektov, število opravljenih prostovoljnih delovnih ur, nenazadnje pa tudi končno vrednost objektov. Ti so velika pridobitev ne samo za Strelišče, pač pa tudi za širšo družbeno skupnost, saj so obogatili skupno število teh naprav v KS.
Za konec letošnjih akcij pa smo na kapeli - kulturnem spomeniku - na novo s skodlami prekrili streho z zvonikom. Vsa dela, tudi strokovno najzahtevnejša, so opravili krajani sami, ker je bilo le tako mogoče sprejeti finančno breme, ki ga tak poseg zahteva.
Da pa se znamo po opravljenem delu tudi poveseliti, smo pokazali ob praznovanju dneva republike. Za to priložnost je bilo v restavraciji ITAS prirejeno srečanje s kulturno-zabav-nim programom, ki se ga je udeležil pretežni del krajanov.
V veselem razpoloženju in prijateljskem vzdušju smo si obljubili, da bomo tudi v bodoče vzpodbujali tak način življenja v našem naselju.
Na koncu se krajani Strelišča zahvaljujemo PO SZDL in OO ZSMS, ki sta tako uspešno vodila in koordinirala vse opravljene naloge z željo, da bi bilo tako tudi tedaj, ko bomo sprejeli nove zadolžitve.
Hvala tudi DO ITAS, ki nam je vsestransko stala ob strani in pokazala izreden posluh za potrebe področja, na katerem tudi sama domuje.
J. SVETE
Koprivnik:
Vaški odbor v tem kraju sc že vrsto let trudi, da bi ta kraj, ki sodi v krajevno skupnost Rud-nik-Šalka vas, dosegel hitrejšo gospodarsko rast. Krajani še posebno niso zadovoljni s cestno povezavo. Zato sc. zavzemajo, da bi začeli od Koprivnika proti Kočevju čimprej izvajati cestna obnovitvena dela in dosegli tudi asfaltiranje ceste. Ne strinjajo se s tem, da bi se dela začela izvajati iz smeri Cvišlarjev. Pri vsem tem zatrjujejo, da so krajani tega kraja že v času narodno osvobodilnega boja prispevali pomemben delež za osvoboditev domovine, pa tudi po vojni so s svojim delom pomagali širši in ožji domovini. Pri razreševanju vprašanj bodočega gospodarskega razvoja močno pogrešajo sodelovanje s predstavniki občinske skupščine in delovno organizacijo, ki razpolaga s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. Menijo, da bi bil čas. da jih seznanijo z načrtovanim razvojem tega kraja in okoliških naseljenih krajev.
V. D.
Kostel:
Svečana proslava v Fari in Vasi
Krajani krajevne skupnosti Kostel so letošnji dan republike — 29. november proslavili svečano. Proslavo so pripravili učenci Osnovne šole Vas-Fara. V govoru so orisali pomen 11. zasedanja Avnoja in sprejetih sklepov za sedanji čas. Sledil je kulturni program, ki je bil izredno bogat in skrbno pripravljen. Na tej svečanosti so sprejeli v pionirsko organizacijo učence prvega razreda. Te proslave so se udeležili tudi upokojenci, ki bivajo na območju te krajevne skupnosti. Ti so imeli po končani proslavi družabno srečanje, katerega stroške je prevzelo Društvo upokojencev Kočevje.
Prireditev je v celoti uspela, za kar zaslužita vse priznanje vodstvo Osnovne šole v Vasi in področni odbor društva upokojencev, ki ga vodi Marija Volf.
Viktor Dragoš
Kočevska Reka:
— Proslava ob dnevu republike
KK SZDL in komisija za kulturo pri Svetu KS Kočevska Reka sta v počastitev dneva republike organizirali proslavo na kateri so bila podeljena državna odlikovanja, cicibani pa so bili svečano sprejeti v pionirske vrste.
KŠD Kostel je v kulturnem
Kratek stik
Če se ozremo skozi okno naše daljnje preteklosti, se lahko prepričamo, da so naši predniki v izrazito žitni in krompirjevi deželi jedli in pili obilneje, kot jim je dovoljeval kmečki stan revne kočevske pokrajine. Čeprav po številu glav živine običajno niso dosegli, danes bi rekli, republiškega povprečja, so iz svojega živinskega kapitala znali izvleči maksimum in (Kočevarji bolj kot Slovenci) položiti na mizo vabljiv kos mesa, tudi če ni bil praznični dan. Tako nekoč — kaj pa danes?
Povojno nerazumno podcenjevanje kmetijstva bi nas skoraj ugonobilo, če se ne"bi zadnji trenutek končno le streznili. Lepim željam in spodbudnim načrtom vodilna politika ni znala dovolj resno prisluhniti. Kljub nenehnim težavam v našem večno deficitnem kmetijstvu pa se zdi, da na področju predelave mesa le dosegamo občasne uspehe oziroma zadnje čase kar spoštljiv ugled. Bistveno kritičnih pripomb na račun proizvodnje oziroma predelave mesa v Kočevju ni bilo, prej bi rekel, da smo bili vedno postreženi z dovolj kakovostnimi in neoporečnimi mesnimi izdelki. V izložbenem oknu klavnice sem pre-štel
kar 19 bronastih, srebrnih in zla-
tih plaket, ki jih je Klavnica KG Kočevje dobila v času od 1984 do 1988 na pomurskem sejmu v' Gornji Radgoni. Menim, da vse to govori o dovolj uspešnem kolektivu.
Potem pa kot strela z jasnega: že nekoliko razvajene Kočevce je presenetila vest v oktobrski številki Nedeljskega dnevnika, da je Klavnica KG Kočevje na ocenjevanju mesnih izdelkov v Ljubljani dosegla presenetljivo slabe ocene. Nekaterei občani so sprejeli ocenjevanje dokaj resno, drugi nekoliko manj. Zaskrbljeni se tolažijo, da kakovost mesnih izdelkov pač niha in da so tako nizke ocene povsem slučajne, drugi pa pravijo, da je kriva tržna ekonomija, da proizvajalci nimajo pravih spodbud in svojega računa. V članku Nedeljskega je bilo mogoče razbrati nekaj nakazanih rešitev. Predlagali so, naj bi kakovost izdelkov dnevno preverjali, več vlagali v nove izdelke, sortirali kakovost izdelkov z znamkicami in vpeljali pokušino izdelkov. Seveda j§ vprašanje,, če so vsi predlogi strokovno utemeljeni, vsekakor pa so dobronamerni. Nikakor pa ne gre oporekati zavedanju in prepričanju vseh občanov, da le kakovost zagotavlja boljšo prodajo in zadovoljstvo odjemalcev.
Je tokrat kratek stik le bolj navidezen, ali zna biti resna zadeva?
Ive Stanič
Odgovor
Rezultatom ocenjevanja ne gre oporekati, vendar se je potrebno zavedati, da je bila napravljena šele prva analiza, saj bodo šele nadaljne analize pokazale, kakšna je dejanska kakovost 'naših izdelkov. Jemanje vzorcev bo bolj realno, nujno pa je, da bomo kasneje na osnovi rezultatov nadaljnih analiz seznanili javnost. Smatram, da je slabša ocena naših izdelkov le trenutnega značaja, saj do večjih padcev kakovosti ne bi smelo prihajati. Objava rezultatov vsekakor vpliva na nas kot spodbuda za boljše nadaljno delo, po drugi strani pa za nas pomeni tudi določeno presenečenje, saj po naših izdelkih potrošniki radi segajo, predvsem so znani po kakovosti suhomesnati proizvodi i hrenavke, kočevska klobasa, šunka v čre-vu, krakovska salama in ostalo. Veliko truda vlagamo tudi v razvoj novih proizvodov.
Vsekakor je za kakovost izdelkov posebno pomembna kakovost osnovne surovine, tako svinjskega kot govejega mesa. Zaradi občasnega pomanjkanja govejega mesa povečujemo rejo govedi na bazi programa razvoja kmetijstva na Kočevskem, tako *
programu navdušil nabito polno dvorano s kostelskimi plesi in pesmimi.
— Novogradnje
V naseljih Štalccrji. Novi lazi in Morava je trenutno v gradnji 25 stanovanjskih hiš. Večina graditeljev je zaposlenih pri Posestvu Snažnik Kočevska Reka.
Z spodbujevalno stanovanjsko politiko se bo vrnilo življenje v kraje, kjer je zelo visoka starostna struktura. Naselja bodo tako tudi dobila nekdanjo podobo.
Vzporedno z novogradnjami pa’ sc naselja tudi komunalno urejajo, med drugimi tudi s sredstvi samoprispevka.
G. S.
v družbenem kakor v zasebnem sektorju. Na osnovi realizirane proizvodnje se bo postopoma izboljševala tudi osnovna surovina. Delež svežega mesa bo tako vse večji in tudi kakovost izdelkov ne bi smela izostajati. V predelovalni stroki je čutiti tudi neurejene odnose v osnovni proizvodnji. Rešitev je vsekakor v večjem vlaganju v domačo mesno surovino oz. v dvigu kakovosti naše živinoreje, ki je nedvomno v veliki krizi.
Kljub določenim uspehom, ki so že omenjeni v uvodu, pa z našimi izdelki nismo in ne moremo biti zadovoljni. Zavedati se moramo, da je tudi naša branža ptisnjena v splošno gospodarsko krizo, v kateri smo vsi skupaj nemočni in ubogljivo odvisni od razpoloženja in sposobnosti naše dnevne politike. Težav gotovo ne bo mogoče odpraviti čez noč, saj jih je preveč, pa tudi preveč so med seboj povezane in zraščene. Lepšo bodočnost je mogoče zagotoviti le s kompleksno sistemsko prenovo kmetijstva. Vzroki so torej mnogo globji. kot jih je mogoče videti in oceniti na prvi pogled.
Direktor TOZD Mesarija: Janez Rus, ing. kmet.
Formula prihranka po obrestnih merah:
Informacija prihrankov po obrestnih merah, veljavnih od 1. 12. 1988 dalje, je taka, da se dinarska sredstva na vpogled (od 1. 12. do 31. J2.) obrestujejo po 69 % letni obrestni meri. Ce je v tem mesecu na hranilni 'knjižici 1.000.000.- din. je prihodek od obresti 58.443,- din. Vloge. vezane nad 1 mesec, se v tem mesecu obrestujejo po 13,3 mesečni revalorizacijski stopnji. Vlogam, vezanim nad 3 mesece, se v novembru poleg realnih obrestnih mer prišteje še 13,3 % mesečna indeksaciska stopnja.
Občanom in poslovnim partnerjem
srečno
v novem letu 1989
Vsem koristnikom naših storitev v iztekajočem se letu se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
Delavci DO »KOVINAR« Kočevje
Mimogrede
Novoletne želje
-	Ne verjamem v velike sreče — sreča je v majhnih stvareh. Da bi to srečo znali najti vsak dan v letu. ki prihaja.
prosvetna delavka. 52 let
s s *
— Da bi dobili tako vlado, ki bi bila sposobna zagovarjati in se boriti za interese slovenskega ljudstva.
absolvent, 25 let
— Da bi v Kočevju znali poiskati in postaviti prave ljudi na pravo mesto in vpreči dobre in zdrave konje v gospodarski voz.
uslužbenec, 54 let
— Da bi bilo med nami več pameti in manj političnega nasi-
tajnik, 52 let
-	Da bi s svojo plačo lahko dostojno živel in ustvarjal.
prosvetni delavec, 31 let
— Da bi visoki politični funkcionarji in gospodarstveniki ob upokojitvi resnično prenehali delati, ne pa zasedali nova delovna mesta kot različni svetovalci ali svetniki, saj tako oškodujejo družbo dvakrat: poleg visoke pokojnine prejemajo še en osebni dohodek in odžirajo delo mlademu kadru.
upokojenka, 83 let
-	Da bi mozeljsko cesto končno asfaltirali do Brezovice.
geometer — pravnik. 55 let
— Da bi v zapravljivem decembru po hitrem postopku sprejeli družbeni dogovor, da ukinemo ali vsaj skrajšamo mesec januar.
uslužbenec, 36 let
— Da bi se Slovenci med seboj bolj ljubili in tako poskrbeli za večjo nataliteto.
upokojenec, 73 let
-	Imam dve želji: da bi se sin srečno vrnil od vojakov in da bi Slovenija svoj razvoj urejala samostojno, kot ga je načrtovala.
tajnica, 56 let
-	Da bi se otresli nadvlade politične ideologije, da bi spet vzljubili delo, da bi začutil lepoto ustvarjanja, da bi okusil lepšo bodočnost, da bi tako opravičil svoj življenjski obstoj.
tehnik. 48 let
— Da bi bila naša oblast do kmetov bolj poštena in človeška; da ne bi z visokimi obrestmi onemogočali nakup kmetijskih strojev, da bi kmečki pridelki imeli vrednost kot nekoč, da bi liter mleka ovrednotili vsaj kot liter radenske vode!
kmetica, 59 let
-	Da bi dobil moralno zadoščenje za tisto, za kar sem se boril in žrtvoval svoje zdravje. Sram me je, ker mlajšemu rodu ne morem ničesar pametnega zapustiti in ker me bo slej ko prej preklinjal. Ne bojim se vojne, bojim se naše družbene nemoralnosti, neurejenosti in zmede.
upokojenec, 60 let
— Da bi ob novem letu vsi ljudje v Jugoslaviji z mirno vestjo in s čistim srcem skupaj nazdravili: »Nazadnje še, prijat'lji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li,
(v avnojski Jugoslaviji) ker dobro v srcu mislimo.«
prosvetni delavec, 57 let Pripravil: Ive Stanič
novice
IZ DO
Za letošnjo zadnjo številko Kočevskih novic smo vam pripravili dva prispevka iz delovnih organizacij — Trikona in Tekstilane.
Za omenjeni delovni organizaciji smo se odločili zato, ker sta to delovni organizaciji, ki sta imeli v letu, ki se sedaj že počasi izteka, procentualno najnižje plače v občini.
Po podatkih Komiteja za'družbeni razvoj SO Kočevje za prvih devet mesecev letošnjega leta sta imeli najnižji dohodek na delavca v občini Tekstilana s 6.524.000 din in Irikon s 7.231.000 din. Imeli-sta tudi najnižji obračunani čisti osebni dohodek na delavca na mesec za omenjeno obračunsko obdobje januar—september in sicer Tekstilana 323.045 din in Iri-kon 331.645 din.
Vendar se tema podatkoma ni čuditi. Tekstilna industrija je namreč v krizi ne le v republiških ampak celo v zveznih okvirjih. Takšno stanje panoge pa pogojuje značilnost delovnih organizacij tekstilne stroke, da so v občinskih merilih na zadnjih mestih po ustvarjenem dohodku in s tem tudi med tistimi delovnimi organizacijami, ki imajo najnižje osebne dohodke.
Naš namen obiska v omenjenih delovnih organizacijah pa je bil: dobiti odgovor na vprašanje, koliko lahko za izboljšanje svojega položaja v takšnih pogojih gospodarjenja in stanja panoge — tekstilne industrije, storijo sami v okviru svoje delovne organizacije.
Urednica
Trikonova prizadevanja
V delovni organizaciji Trikon so 9. mesečno obdobje poslovanja zaključili s pozitivno ničlo. Isti rezultat pričakujejo tudi ob koncu leta 1988. Vzrokov za takšno poslovanje je več in jih lahko razdelimo na zunanje in notranje, ki pa se med seboj tesno prepletajo in povezujejo.
Se**..;--	'
Poslovna stavba DO Trikon
Naj naštejemo le najpomembnejše:
— Pomanjkanje lastnih obratnih sredstev.
— Naglo dvigovanje obrestnih mer.
— Sprememba načina naročanja trgovskih organizacij, kar so občutili že v letu 1987. V prejšnjih letih so trgovske organizacije naročale celotne količine potrebnih artiklov za sezono enkratno ob priliki zaključevanja, sedaj naročajo le delno, to je v znatno manjših količinah. Proizvodne organizacije pa morajo višek kapacitet izpolniti v obliki dodatne ponudbe, predvsem zelo modnih artiklov. Ta sprememba je posledica pomanjkanja obratnih sredstev trgovskih organizacij, večje cene kapitala in manjše kupne moči potrošnikov.
— Manjše serije izdelkov, tako za domači trg kot .tudi za izvoz.
-	V Trikonu so v letu 1987 začeli s prestrukturiranjem proizvodnje obrata pletenin v proizvodnjo konfekcijskih izdelkov, delavce tega obrata pa priučevali za novo delo, zato daljši čas, to je skoraj celo leto, niso mogli doseči storilnosti ostalih delavcev.
-	V letu f988 so imeli tudi nadpovprečno odsotnost vsled porodniškega dopusta, ki je bil kar 9,9 % vsega delovnega časa.
— Zaradi navedenih vzrokov so bili nižji osebni dohodki, posledica tega pa večja fluktua-cija predvsem	proizvodnih
delavcev.
Zaradi notranjih činiteljev, to je - prekvalifikacije delavcev, večje odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta in fluk-tuacije delavcev — je za cca 13 '% nižji fizični obseg proiz-zmanjševanju	obremenitev
Pokojnina, oj pokojnina Učiteljica: »Janezek, zakaj si manjkal tri dni?«
Janezek: »Ker mi je umrla babica.«,
Učiteljica: »Kako, umrla? Se včeraj sem jo videla sedeti ob oknu.«
Janezek: »Ja, včeraj je bilo prvega, ko je poštar nosil pokojnino, pa smo jo prislonili k oknu...« -
V Tekstilani delajo tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih
Razveseljiv preobrat
vodnje.
- Zaradi zunanjih činiteljev, to je manjše kupne moči potrošnikov, pa za cca 20 % manjša prodaja izdelkov..
Da bi v Trikonu prekinili z nazadovanjem uspešnosti poslovanja, ne čakajo na realizacijo široko obravnavane obljube o
Slišale so se že govorice, da bo šla Tekstilana v stečaj. Kar naenkrat pa se je stvar zasukala in nekatere tudi zbodla v nos. Direktor splošnega sektorja Rudi Orel je pojasnil ta preobrat.
V	začetku leta 1988 je imela Tekstilana veliko zalog. Prodaja je tekla le na domačem trgu, ker izvozne pogodbe niso bile sklenjene. Problem so bile zaloge, pa tudi denarja ni bilo, zato je bilo treba nekaj storiti.
V	juliju in avgustu so uvedli sanacijski program, konec avgusta pa jim je pri programu stopil na pomoč dosedanji direktor Vutcksa Josip Uršan.'
Sanacijski program je zajel vsa področja poslovanja, predvsem prodajo. V -septembru in oktobru so bile razprodane vse zaloge na domači trg.
Naslednja naloga tega programa je bila zmanjšanje obsega obratnih sredstev (repromate-rial, nedovršena proizvodnja...) in določanje pretoka zalog ter zalog, ki so potrebne za poslovanje.
Z zmanjšanjem zalog so dosegli določen finančni učinek -približno šestdeset starih milijonov, kar pa je že pomenilo določen preobrat v pozitivnejše poslovanje.
Začeli so s polno proizvodnjo, ne kot v času zastoja, ko je delalo 50 % kapacitet. Proizvodnja je začela rasti:
AVGUST: 65000 nr odej SEPTEMBER: 89000 nr OKTOBER: 118000 m2 za NOVEMBER računajo 140000 m2 odej.
Pri tekoči prodaji so si zastavili naloge, ki so vezane na domače in tuje tržišče.
V	septembru so, podpisali izvozno pogodbo za izvoz odej v
ZRN. nadalje pogodbo v Saudski Arabiji in Jemenu. Za naprej pa še načrtujejo pogodbo z ZDA. Kanado in Kitajsko.
Vse te uspehe jim je prinesel sanacijski program, ki je bil dobro žastavljen — realizacija je redno spremljana...
Sanacijski program zajema kratkoročno in dolgoročno sanacijo ter razvoj delovne organizacije.
V	sklopu dolgoročne sanacije potekajo aktivnosti v zvezi s proizvodnjo, predvsem pa večjo usmeritvijo v izvoz.
PRIMER:
1988 - izvoz za 300000 dolarjev računi ža leto 1989 - štiri milijone dolarjev.
V	Tekstilani si želijo pri posodobitvi tehnologije doseči produktivnost na evropskem nivoju in proizvodnjo takih izdelkov, ki so glede na tehnologijo in kvaliteto najbolj iskani - lahke odeje. Te so že v izdelavi, v pripravi pa so še osnutki eleboratov drugih proizvodnih programov.
Tako med delavci kot tudi med vodilnimi v podjetju -je bilo vzdušje zadnjega pol leta moreče. Delavci, ki so imeli nizke dohodke, so bili postavljeni pred vprašanje preživetja.
Poleti so bili osebni dohodki izjemno nizki, od avgusta pa do danes pa so se povečali v omenjenem obsegu, ker so-se stvari deloma izboljšale.
Delavci se zavedajo, da so odvisni od izboljšav in je zato pripravljenost za delo zelo velika. Tako so delali vse sobote in nedelje ter tudi vse praznične dneve v novembru, ravno tak dogovor pa je tudi za mesec december.
Romana Novak
Tekmovanje kovinarjev v letu 1988
gospodarstva, ampak so analizirali predvsem lastne slabosti in za odpravo teh usmerili svoje delo v sledeče smeri:
— Izdelovati čim kvalitetnejšo in dovolj obsežno kolekcijo in s tem povečati prodajo izdelkov.
— S pomočjo zunanje delovne organizacije poskušajo izboljšati organizacijo dela in s tem povečati produktivnost dela.
— Izredno pozornost posvečajo zalogam surovin in času predelave le teh, da bi bila vezava denarja čim krajša in s tem manjše obresti.
— Z večjo prodajo bodo povečali tudi obseg del pri kooperantih.
— Vse prodane količine za posamezni tekoči mesec naj se odpre m ij o že v prvi polovici meseca.
- Še letos pričakujejo 10 novih najsodobnejših šivalnih strojev. ,
— Trudijo se, da bi povečali prihodke od izvoza, tako s pove-čanjem količin, kot tudi s prehodom v višji cenovni razred.
Vsi navedeni ukrepi naj bi že v letu 1989 dvignili DO TRIKON na višje mesto lestvice uspešnosti delovnih organizacij konfekcijske panoge, zaposlenim pa omogočili boljše osebne dohodke in večjo socialno varnost.
Zveza sindikatov Jugoslavije vsako leto prireja srečanje kovinarjev Jugoslavije.
Ta srečanja so priložnost za pregled teoretičnega in praktičnega znanja, dela, ustvarjalnosti pa tudi razmišljanja o naši sedanjosti in prihodnosti na področju kovinarstva, ki šteje že preko milijon članov.
Iz DO GG smo na ljubljansko regijsko tekmovanje, ki ga je
priredil OS ZS LITIJA, poslali po dva strugarja (Kovač Drago, Lazar Jože), dva rezkalca (Pust Jože, Lazar Jože) in dva konstrukcijska ključavničarja (Bene-galija Miran, Marinč Franc).
Regijsko tekmovanje se je odvijalo v naslednjih OZD: Kovina Šmartno, 1VV TOZD Usnjarna Šmartno, Predilnica Litija. Gradmetal, Lesna industrija Litija in IMP Livar Ivančna Gorica. To tekmovanje je po pravilih republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije.
Iz vsakega poklica (bilo jih je 12) pridobita prva dva tekmovalca pravico nastopa na delovnem srečanju kovinarjev Slovenije. Naša najboljša kovinarja sta bila strugarja, in sicer Kovač Drago na prvo.in'Luzar Jože na drugo mesto.
12. srečanje kovinarjev Slovenije je bilo v Mariboru 17. in 18. junija. Ime je dobilo po revolucionarju Francu Leskošku-Luki. Naša tekmovalca sta tekmovala v velikanu slovenske kovinske industrije TAM Maribor. Tudi tukaj sta dokazala, da se kljub veliki konkurenci in znanju večjih kovinskih podjetij enakovredno merita z drugimi tekmovalci. Kovač Drago je dosegel drugo. Lazar Jože pa deveto mesto.
Tudi pravila republiškega tekmovanja , so takšna, da se na državno prvenstvo uvrstita prva dva v posameznem poklicu.
Dvaindvajseto tekmovanje kovinarjev Jugoslavije je bilo tudi v Mariboru od 6. K), do 9. 10. 1988.
Srečanja kovinarjev se je udeležilo približno štiristo tekmovalcev in članov komisij, med gosti je bil tudi predsednik jugoslovanskih sindikatov Marjan Orožen.
To tekmovanje je bila konica v merjenju moči, znanja, spretnosti in usposobljenosti, pa tudi priložnost, da kovinarji iz vse Jugoslavije pokažejo, kaj znajo in kaj zmorejo.
Naš strugar sc je uvrstil na trinajsto mesto, kar je ob tako močni konkurenci lep uspeh.
Ob teh srečanjih sc lahko vprašamo, kaj se je moč naučiti v šoli, koliko praktičnega dela je potrebno za vse te izdelke, ki so jih izdelovali.
Vsekakor pa je za kovinarja pomembno, v kakšnih pogojih dela. koliko ima možnosti za napredovanje, saj vemo. da sc prav kovinska tehnologija zelo hitro razvija in sprerfiinja.
Veliko mladih ljudi, ki so sodelovali na tekmovanju, ima pred seboj še vrsto delovnih let. Če bodo nadaljevali s takšnim ritmom, če bodo širili svoje znanje in odnos do dela, bodo prav gotovo naredili še veliko dobrega in koristnega za našo družbo.
V naslednjih letih bo tehnologija strojništva ob drugih smereh vsekakor napredovala. Avtomatika je nezadržno na pohodu. Ob vsem tem pa se bo potrebno strokovno izpopolnjevati in specializirati. To posebej velja za mlade, delavce, ki razvojno in ustvarjalno razmišljajo, da le znanje in dopolnjevanje vodita k uspehu.
Jože Tanko
Društvo upokojencev Kočevje vabi člane društva na sestanka, ki bosta v sejni sobi društva na Roški cesti št. 5:
—	v sredo, 4. januarja 1989, ob 17. uri za ljubitelje izdelkov ročnih del in tiste, ki želijo take izdelke izdelovati
—	v sredo, 18. januarja 1989, ob 17. uri za ljubitelje petja in športnike.
Na obeb sestankih bi se dogovorili o poživitvi društvene dejavnosti v prihodnjem letu. Govora bo o prireditvi razstave ob dnevu žena - 8. marcu in občinski razstavi izdelkov ročnih del upokojencev v letu 1989.
Vabljeni!
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBČINSKA ORGANIZACIJA
KOČEVJE
obvešča, da bo KRVODAJALSKA AKCIJA v Kočevju 27. in 28. decembra 1988.
Odvzem krvi bo v Domu starejših občanov. Roška cesta 22. Vpis bo od 7. do 12. ure, tisti krvodajalci.'ki se bodo prijavili v svojih OZD. pa bodo prejeli vabilo s časovnim razporedom za odvzem. Tak način dela je namreč pokazal, da akcija poteka bolje, saj ni več dolgega čakanja na odvzem.
Dajanje krvi je odraz človečnosti, je najplemenitejšc dejanje. ki ga človek lahko stori za sočloveka!
‘Zato upamo in želimo, da se bodo občani tudi tokrat akcije udeležili v čimvečjem številu.
	‘17
~ OSirTSŠkTT ■ TIČ	
		r.cn	pfrfRTfl	SD		J
	i*aei	SS&H	r- s:Z ;	.		~ ~ 1
-r	~“T
.... " - —,  : " : ' —~
.
2
- ■ • : TV ^	. v' -	-
. -*•*. : :
DOBRODOŠLI V OSILNICI — Krajevna skupnost Osilnica je gotovo ena najuspešnejših v kočevski občini. V zadnjem obdobju pa je po vseh svojih večjih vaseh namestila posebne table—kozolčke, ki obiskovalcem povedo, v kateri kraj so prišli, opozarjajo pa tudi na posamezne zanimivosti (na primer na Loško steno itd.). Razen tega je na teh tablah tudi prostor za aktualna obvestila tako obiskovalcem kot tudi kčajanom. Pred kratkim pa so še ob glavni medrepubliški cesti pri izstopu 4 KS Osilnica namestili tabli »Dobrodošli v Osil-niško dolino, deželo Petra Klepca« (na fotografiji). Na njej je upodobljena Kolpa, riba in sonce, tablo pa drži lik Petra Klepca. Žal pa se »Peter Klepec« bolj slabo vidi, ker je upodobljen v temni barvi, poleg tega pa še na temni (zeleni) podlagi, zaradi česar ta lik z dobrodošlico ne pride dovolj do izraza.
UGODNA NOVOLETNA PRILOŽNOST
Razmišljate o zamenjavi dotrajanih žlebov na vaši stanovanjski hiši, drvarnici, vikendu.... Sedaj je prava priložnost za odločitev!
Do 15. januarja vam nudimo poseben novoletni popust za izdelavo in montažo vseh vrst žlebov, obrob ter drugih kleparskih izdelkov.
Izvleček iz cenika:
Izdelava in montaža žlebov r. š. 33 cm iz: pocinkane pločevine: cena že od 30.900 din bakrene pločevine:	cena že od 88.900 din
cinkolit pločevina:	cene že od 55.800 din
OBVLADUJEMO TEHNOLOGIJO IZDELAVE DO 6 METROV DOLŽINE.
LEPŠI IZGLED, MANJ SPOJEV, VEČJA TRAJNOST, BOLJŠA KAKOVOST.
Izkoristite ugodno priložnost!
Pričakujemo vas! Skupaj z vami bomo našli pravo rešitev. S vplačilom predračunske vrednosti do navedenega roka vam jamčimo nespremenjeno ceno do poletnih mesecev. MOŽNOST 6-MESEČNEGA OBROČNEGA PLAČEVANJA
VAŠE ZADOVOLJSTVO - NAŠ USPEH
DO »KOVINAR« Kočevje Reška c. 23 Tel.: 851-040, 851-042
IZ DRUŠTEV
Predlagali večjo skrb za ostarele
Ob koncu leta so člani komisije za družabno dejavnost in izlete Društva upokojencev (DU) Kočevje pregledali svoje delo v iztekajočem letu. Njihova ugotovitev je, da so bili pri svojem prostovoljnem delu uspešni.
Priredili so osem izletov, razstavo izdelkov ročnih del upokojencev v prostorih Likovnega salona v Kočevju, organizirali člansko srečanje v restavraciji Itas Kočevje in martinovanje na Dvoru pri Žužemberku. S sodelovanjem področnih odborov upokojencev so organizirali srečanja članov v Osilnici, Koprivniku in Vasi-Fari. Člane društva, ki bivajo v teh krajih, so seznanili z delom društva.
Pobude teh članov pa bodo skušali uresničiti ob sprejemanju letnega načrta za leto 1989. V načrtu imajo prirediti društveno srečanje Beg iz leta 88. Sklenili so, da bo v prihodnjem letu vsako prvo sredo v mesecu srečanje tistih članov, ki jih zanimajo ročna dela, in vsako tretjo sredo v mesecu srečanje tistih, ki se zanimajo za kulturno in športno dejavnost. Že vnaprej vabijo člane, da se udeležijo srečanja ob 17. uri v sejni sobi društva.
Sklenili so, da se bodo v prihodnje bolj trudili pomagati čla-
nom društva in ostalim starejšim občanom. Predlagali so, da bi organizacije SZDL, krajevne skupnosti, organizacija Rdečega križa in .ostali organi sklicali razgovore o teh vprašanjih. V razmislek ser dali predlog, da bi uvedli službo za oskrbo ostarelih občanov na domu. Potreba po tej službi izhaja iz ugotovitve, da živi na območju naše občine vedno več ostarelih občanov. Na vsak način bi bilo dobro izvesti posebno anketo, ki bi pokazala sedanji položaj ostarelih občanov. Kazalo bi tudi razmišljati, da se bi del denarja, s katerim razpolagajo že delujoče službe, uporabil v te namene. Delo področnega odbora društva upokojencev na območju krajevne skupnosti Struge je v zadnjem obdobju zamrlo. Sklenili so, da bodo poskušali'to delo poživiti.
Člani komisije, ki jo sestavljajo predsednica Milka Cilenšek in člani Olga Ožbolt, Stane Jaj-tič, Poldka Hrovatin, Marija Grmovšek, Jože Špolar in Zalka Kocjan, so žrtvovali mnogo ur dela in to brez vsakega plačila. Zadovoljni so, ker delajo v prid številnim članom društva,- ki si želijo raznovrstnih dejavnosti.
ViktorDragoš
Zahvala društva
Pred dvema letoma ustanovljeno Društvo za pomoč duševno prizadetim v Kočevju trenutno šteje 45 članov. Vanj pa so poleg duševno prizadetih otrok včlanjeni tudi njihovi starši in skrbniki.
Društvo dela po programu, ki si ga' je. zastavilo na občnem zboru društva za pomoč duševno prizadetim Kočevje. Za uresničitev nalog pa seveda potrebuje sredstva. Letos so kočevske DO, SIS ter nekateri obrtniki prišpe-vali 1.7000.000 din, s čimer so omogočili strokovno predavanje na temo Naš prizadeti otrok za starše in vse, ki se ukvarjajo s pomočjo duševno prizadetim. Nekateri člani društva so se udeležili tudi piknika v Mostecu pri Ljubljani in ker se bliža novo
leto, razmišljamo o skromni obdaritvi otrok.
Lani nam je novoletno igrico in prostore prijazno odstopila Srednja šola tehničnih usmeritev in družboslovja Kočevje in upamo, da bo letos tudi tako.
Na tem mestu se najiskrenejše zahvaljujemo vsem delovnim kolektivom, SIS, našim obrtnikom, kakor tudi delavcem na krajevnih uradih, ki so znali prisluhniti potrebam in željam društva oz. njegovih članov. Upamo in želimo si, da bi bilo tudi v bodoče tako. Obenem pa želimo vsem, ki so finančno. podprli delo našega društva, srečno in uspešno novo leto 1989.
Predsednica društva: Z. K.
V mesecu varstva pred požari
V mesecu varstva pred požari je Občinska gasilska zveza Kočevje s sodelovanjem gasilskih društev organizirala pet praktičnih vaj.
S temi vajami so želeli doseči boljše sodelovanje med posameznimi gasilskimi društvi. Prvo vajo so izvedli na stavbi občinske skupščine. V akciji je sodelovalo 39 članov GD Kočevje, Mahovnik in IGD Slovenijales — I^esna industrija Kočevje. Za rezervo so bili člani GD Stara Cerkev. Na vaji v Podpreski so se srečali gasilci iz tega kraja, Trave in Osilnice. Vajo so izvedli na stavbi Slovenijales — LIK Kočevje TOZD Jelka Pod-preska. Gasilci iz Šalke vasi, Klinje vasi, Koprivnika, Kočevja in IGD Rudnik - Itas so imeli vajo na stavbi Opreme Kočevje. Pri tej vaji so sodelovali tudi člani civilne zaščite. Skupaj je bilo 47 udeležencev vaje. Želo je uspela vaja na Mlaki pri Kočevju. V
njej so sodelovali tudi delavci TOZD Govedoreja Kočevje, ki deluje v okviru SOZD GK Kočevje. V tej vaji so sodelovali člani GD Stara Cerkev, Ložine, Struge in IGD Slovenijales -- Lesna industrija Kočevje. Na vaji v Mozlju so sodelovali člani GD Mozelj. Livold z enoto Črni Potok in Predgrad.
V vseh vajah se je pokazalo, da so se jih člani gasilskih društev udeležili množično, da so pokazali vso zavzetost in medsebojno sodelovanje. Namen teh vaj je bil tudi ta, da si gasilci in ostali udeleženci pridobijo praktične izkušnje pri gašenju posameznih stavb in objektov. Člane delovnih kolektivov pa so želeli seznaniti z njihovimi nalogami ob morebitnem izbruhu požara.
Splošna ocena je, da so vaje v celoti uspele, kar je nedvomno zasluga organizatorja in sodelujočih društev.
Viktor Dragoš
Ceste bodo v bodoče v zimskih pogojih slabše vzdrževane zatorej:
Vozniki pozor!
Stanje cest. kakršno je bilo v dneh novemberskega snega, kaže na tisto, kar je že napovedal spremenjeni pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest. Ceste, predvsem tiste v drugi in tretji prioriteti vzdrževanja prevoznosti, bodo slabše pluženc, zaledenele in ža vozila, ki so slabo' opremljena za zimske razmere, tudi nevarne. Na to pa se bomo morali kar navaditi, kajti v Sloveniji so se odločili, da se bo obseg zimskega vzdrževanja cest zmanjšal.
Manj bo soljenja, ne le iz ekonomskih, temveč tudi iz ekoloških razlogov, manj posipavanja s peskom in manj pluženja. Avtomobilske in magistralne cesto naj. bi začeli plužiti pri desetih centimetrih novozapadlega snega, vse ostale šele pri petnajstih. V bodoče naj bi bila zagotovljena le stalna prevoznost avtomobilskih in tistih magistralnih cest, kjer je povprečni dnevni promet nad 4,000 vozil.
Ker je pričakovati, da bo kmalu na cestah več snega in ledu, bodo morali vozniki motornih vozil bolje poskrbeti za zimsko opremo vozil. Med to vsekakor sodijo tudi verige, za katere pa proizvajalci zatrjujejo, da jih bo dovolj za vsa vozila.
V. D.
Vabilo
Predsedstvo OBČINSKE KONFERENCE in krajevne organizacije ZRVS vabijo člane in občane na svečano AKADEMIJO v počastitev dneva JLA.
Proslava bo 22. 12. 1988 ob 17.00 uri v ŠEŠKO VEM DOMU v Kočevju.
Vabljeni!
Dl Kočevje:
Društvo invalidov (Dl) Kočevje se je ob prazniku republike udeležilo tekmovanja v kegljanju na 50 lučajev. Tekmovanje je organiziralo Dl ' Ribnica v počastitev letošnjega dneva republike in torej tudi 45-letnice rojstva nove Jugoslavije.
Poleg prirediteljeve in naše šest-članske ekipe se je tega prijateljskega srečanja udeležila tudi šest-članska ekipa Društva ribičev iz Ribnice.
Ekipno seje najbolje odrezala prav naša ekipa' (1116 podrtih kegljev). Drugo mesto je s 1047 podrtimi keglji zasedla ekipa Društva ribičev in tretje oz. zadnje ekipa prireditelja srečanja s 916 podrtimi keglji.
Med posamezniki je bil najboljši član ekipe Društva ribičev Ribnica Dolmin s 204 podrtimi keglji. Drugo in tretje mesto pa sta zasedla Alojz Rački in Jože Kočevar, oba člana ekipe Dl Kočevje.
Zmagovalna ekipa Dl Kočevje je prejela diplomo, najboljši med posamezniki pa knjižne nagrade.
Dl Kočevje izreka organizatorju srečanja priznanje za dobro organizacijo in se zahvaljuje za sodelovanje.
L. S. M.
UGODNA NOVOLETNA PRILOŽNOST
Gradite svoj novi doim. Ali ste pred investicijo v grobo montažo vodovodne instalacije ali v centralno ogrevanje? Razmišljate mogoče o etažnem ogrevanju vašega stanovanja ali hiše?
SEDAJ JE PRAVA PRILOŽNOST ZA ODLOČITEV!
Do 15. januarja vam nudimo poseben 10 % novoletni popust na predračunske cene.
DODATNA UGODNOST DO 15. JANUARJA Za vse pogodbene stranke brezplačno izdelamo projekt centralnega ogrevanja in vodovodne instalacije.
Z vplačilom brezobrestnega avansa garantiramo nespremenjene cene!
MOŽNOSTI 6-MESEČNEGA OBROČNEGA PLAČEVANJA
VAŠE ZADOVOLJSTVO - NAŠ USPEH
kovinar
REŠKA CESTA 23
k
UGODNA NOVOLETNA PRILOŽNOST
Ali je streho vašega doma že načel zob časa, ali pa si morda šele ustvarjate nov dom.
Si morda želite kakovostno streho?
Nudimo vam prekritje strehe z aluminij trapezno barvano pločevino ali pa z jekleno trapezno plastificirano pločevino, po želji tudi z poliuretanskim obrizgom, ki preprečuje rosenje. Pričakujemo vas! Brezplačno vam bomo izdelali predračun ter se pogovorili z vami.
Do 15. januarja vam nudimo 10 % novoletni popust.
Z vplačilom brezobrestnega avansa garantiramo nespremenjene cene!
MOŽNOST 6 - MESEČNEGA OBROČNEGA PLAČEVANJA.
ZAGOTOVITE KAKOVOST STREHO TUDI VAŠIM OTROKOM IN VNUKOM!
VAŠE ZADOVOLJSTVO - NAŠ USPEH.
kovinar
REŠKA CESTA 23

Okrogla miza o varstvu reke Rinže
Svet za varstvo okolja pri OK SZDL Kočevje je v torek, 6. decembra pripravil v prostorih Srednje šole tehničnih usmeritev in družboslovja okroglo mizo o varstvu reke Rinže. Okoli 60 udeježencev, predstavnikov SO, DPO, KS, kočevskih delovnih organizacij, šol, nekaterih društev, Zveze ribiških družin Slovenije in drugih zainteresiranih, je razpravljalo o stanju naše ponikalnice in vzrokih za takšno stanje- oz. vplivih na njeno onesnaževanje, govorili pa s'o tudi o možnih rešitvah obstoječega stanja oz. ukrepih za sanacijo in v zvezi s tem o vlogi in nalogah
tako strokovnih institucij, OZD kot samih občanov. Razprava je bila popestrena s predvajanjem diapozitivov, ki so navzočim predočili poleg stanja onesnaženosti naše reke tudi njene lepote.
O dovolj širokem zajetju problematike reke Rinže in njenih bregov, predvsem pa o izraženi pripravljenosti udeležencev okrogle mize, »da storimo vse, da zopet dobimo reko, ki bo mestu v ponos« — o tem govore tudi razmišljanja našega sodelavca Ive Staniča.
urednica
Razmišljanja:
Rinža — kaj bo s teboj?
Že od nekdaj so mesta nastajala ob rekah. Ljudje so se zavedali, da reka ponuja kraju svojevrstno življenje, radost in ponos. Narava nas je z Rinžo močno obdarila — skozi naše mesto vijuga kot londoska Temza. Življenje na in ob reki Rinži je bilo v preteklosti dovolj bogato: poleg čolnarjenja, splavarstva, kopanja, drsanja, je Rinža poganjala tudi več mlinov. Dihala in živela je s takratnimi prebivalci. Nedvomno so jo imeli radi, jo negovali, občudovali, Rinža pa jim je to ljubezen verno vračala.
Danes Rinža umira. Umira počasi, nemo, pred našimi oka-menelimi srci. Njeno bolečino čutijo le nekateri. Bo skupina zanesenjakov dovolj močna, da bo s svojim zavedanjem prodrla v zavest odločujočih? Bo volja posameznikov, organiziranih v Svetu za varstvo okolja, razbila malodušje ljudi, spremenila njihovo zavest in jim vsadila kal ljubezni do žive prirode?
Vsaj enkrat v življenju realizirajmo pametne sklepe ob okrogli mizi o Rinži. Ne dovolimo, da nam pred nosom dokončno umre naša reka, ki bi morala biti del našega življenja in naš ponos.
Ive Stanič
Organizacije ZRVS opravile pomembno delo
V torek, 6..decembra, so delegati programsko volilne konference občinske organizacije ZRVS ocenili delo za preteklo mandatno obdobje. Iz poročila predsednika občinske konference ZRVS Bojana Šobarja in plodne razprave, ki je sledila, je bilo moč razbrati, da so bili delovni načrti krajevnih organizacij, aktivov in občinske konference uresničeni. V razpravi o izobraževanju, so se navzoči Zavzeli za posodobitev^ izobraževalnih prizadevanj. Na predlog sekretarke OK ZKS Kočevje Tanje Svetličič je bil sprejet sklep, da se bodo rezervne starešine udeleževale posameznih oblik izobraževanja, ki jih bo organizirala omenjena organizacija.
Na konferenci je bil navzoč tudi predstavnik republiške konference ZRVS Silvester Turk, ki je med drugim spregovoril tudi o posameznih aktualnih zadevah sedanjega časa.
Občinsko organizacijo bo odslej vodil predsednik predsedstva Peter Šobar, njegov namestnik bo Anton Krkovič, sekretar organizacije Bruno Ciglič, celotno vodstvo pa bo štelo še 10 članov.
V. D.
Ribiški nasveti:
Piše: A. Hrovatin
Umetne muhe I: Majske muhe (May flyes)
Poznamo več vrst enodnevnic, za ribolov ob pričetku sezone (maj, junij) pa je majevka najbolj aktualna. Načinov vezave majevkc je veliko, zato si oglejmo enega najenostavnejših.
Na trnek št. 12 pritrdimo z osnovno nitjo rep iz dveh ščetin divjega prašiča. Nato iz rumene volne navijemo telo, ki mora biti v prsnem delu debelejše. Pravokotno na hrbtišče trnka uvežemo
dve krili iz prsnih peres divjega racmana ter ju omikamo s peresom iz skalpa seraka (Grizzly). Pred ušesom trnka naredimo nekaj navojev z osnovno nitjo, napravimo skriti vozel in utrdimo z lakom.
Ribolov z majevko je uspešen takrat, ko le-ta roji nad vodo, pa tudi če ne roji, jo ribe rade poberejo v brzicah in prelivih.
IZ ŠOLSKIH AKTIVNOSTI
■ \ - . ■ • ; ■ : - "
Na srečanju pionirjev dopisnikov
Že od šestega razreda obiskujem literarno-dopisniški krožek. V njem pišemo različne spise, poročila, ankete in še marsikaj drugega. Sam najraje pišem doživljajske in domišljijske spise. Nekega dne me je tovarišica prijetno presenetila, ko mi je povedala, da se bova udeležila srečanja mladih dopisnikov na Radiu Ljubljana kot gosta uredništva Pionirski tednik.
Tako sva v sredo, 9. novembra, zjutraj ob šesti uri krenila z avtobusom iz Vasi. V Ljubljano sva prispela okoli pol devetih. Odšla sva- v slaščičarno in se okrepčala s sendvičema. Nato sva odšla v stavbo Radia v Tavčarjevi ulici. Bila sva med prvimi. Tu naju je prijazno sprejela tovarišica Miča Lesjak, ki nama je tudi obljubila, da bo radijska ekipa spomladi obiskala našo šolo. Vsi smo se zbrali v majhni sobici, kjer so nam postregli z bomboni in sokovi. Nato smo si ogledali študije, njihovo opremo in način dela. Tudi sami smo poskusili snemati oddajo. Bili smo tudi v študiju, kjer poteka Val 202. Žal smo zamudili snemanje Muppet showa, ki je baje
zelo zabavno. Potem ko smo si ogledali vse zanimivosti radijske hiše, smo odšli v sosednjo stavbo — na Televizijo, kjer smo imeli v restavraciji kosilo. Bilo je okusno in obilno. Videli smo nekatere televizijske napovedovalce in voditelje oddaj. Nato nas je tovariš Franc Podobnik popeljal skozi stari del Ljubljane in nam pokazal Zmajski most, Filharmonijo in druge zanimivosti, nazadnje pa nas je popeljal v Nebotičnik, kjer so nas vabljivo čakale sadne kupe. Ob dveh smo odšli v Mladinsko knjigo na Titovi ulici. Tu smo se pogovarjali z .mladinskim ustvarjalcem Tonetom Pavčkom, ki nam je na zelo zanimiv, predvsem humoren, način pripovedoval o svojem življenju in delih. Deklamiral je svoji pesmi. Srečanje z njim je zelo hitro minilo. Podaril nam je svojo knjigo Prave in (neprave) pesmi ter se podpisal vanjo. Tudi Mladinska knjiga nam je podarila knjige.
Domov sem prišel ob pol sedmih. Spoznal sem nove prijatelje in doživel lepe trenutke, zato mi bo to srečanje ostalo v prijetnem spominu.
Simon KOVAČ, 8. razred Literarno-dopisniški krožek na OŠ VAS FARA
'Anekdote iz otroških ust
Iz vrtca »Mojca« v Stari Cerkvi
Bratca se pogovarjata
Mitja: »Teta Majda nima več prašiča.«
Andrej: »Saj ni bil prašič, je bila prašiča.«
Tovarišica: »Kaj mislita, kakšna je razlika med njima?« Andrej: »Ja, prašiča je baba od prašiča!«
Čas za razmišljanje
Otroci sedijo v polkrogu in gledajo knjige.
Nenadoma Sebastjan vstane, zgrabi Gregorja in ga z vso mdčjo vrže na tla.
Tovarišica: »Sebastjan, zakaj si to naredil?«
Sebastjan molči.
Tovarišica: »Sebastjan, odgovori!«
Sebastjan: »Ne morem! Jaz potrebujem veliko časa za razmišljanje.«
Smo pa mački
Otrok star 4 leta pomaga obuti copate triletnemu Mateju. Matej opazuje Žigo, kako se muči in reče: »Smo pa mački!« Žiga- »Samo ti si majhen maček, jaz pa sem velik...«
6	VVO Kočevje
SONCE GREJE NAJCENEJE
220 V
Nameravate uporabljati toplo vodo, ki jo bo segrelo sonce na vaši strehi?
Morda morate zamenjati toplovodni bojler na vašem centralnem gretju. Zamenjajte ga s toplovodnim bojlerjem naše izdelave po izredno ugodni ceni, ki ga lahko uporabljate tudi za solarno ogrevanje!
Morda potrebujete le konstrukcijo za solarne kolektorje?
Ste že razmišljali o možnosti, da bi s toplotno črpalko v vročih dneh hladili vaš prevroč kletni prostor in s tem istočasno izredno poceni ogrevali vodo v bojlerju?
Zaupajte nam že sedaj vaše želje! Skupaj z vami bomo poiskali prave rešitve.
Do 25. januarja vam nudimo poseben 10 % novoletni popust. Garantiramo vam nespremenjene cene do poletnih mesecev. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA VAŠE ZADOVOLJSTVO - NAŠ USPEH
kovinar
kDčevje
REŠKA CESTA 23
Prvošolčki postali pionirji — Ob dnevu republike smo v naši občini slavnostno sprejeli 329 cicibanov — prvošolčkov — v pionirsko organizacijo. Slika je s sprejema v osnovni šoli Zbora odposlancev v Kočevju, kjer je bilo sprejetih 210 cicibanov.
Nagrajeni za uspešno delo z mladino — Ob sprejemu
cicibanov v pionirsko organizacijo je predsednik Občinske zveze prijateljev mladine Stane Jajtič podelil zlate značke te organizacije posameznikom, ki so veliko in uspešno sodelovali pri delu z mladimi. Značke so prejeli: Slavko Rančigaj — dirigent in vodja Delavske godbe Kočevje, Vlado Gašparac — sekretar AMD Kočevje, Francka Turk — učiteljica na OŠ Ljubo Šercer Kočevje, Peter Šobar — ravnatelj OŠ Zbora odposlancev Kočevje, Otmar Hegler — ravnatelj podružnične šole v Stari Cerkvi in Cveto Akro — strokovni sodelavec ZTKO Kočevje, (na posnetku: desno — Stane Jajtič in levo — Slavko Rančigaj. eden izmed šestih nagrajencev)
3. republiško tekmovanje iz logike
V zadnjih desetletjih se znanost bliskovito razvija. Pri tem razvoju gotovo igra pomembno vlogo matematična logika, saj razvija mišljenje in pomaga pri obvladovanju problemov znanosti in tehnike. Če želimo stopiti v.korak s časom in razvojem, je nujno, da jo približamo mladim rodovom. Da izjemno zanimanje za matematično logiko že obstaja, priča dejstvo, da se je izbirnega tekmovanja iz logike v mesecu septembru udeležilo 2000 učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol širom Slovenije.
Tudi na SŠTUD Kočevje smo izvedli izbirno tekmovanje in na republiško tekmovanje, ki je bilo 15. oktobra 1988 v-Cankar-jevem domu v Ljubljani so bili izbrani naslednji dijaki:
Boben Marko iz L letnika NMD, Jankovič Darko in Hočevar Borut iz. 2. in Krkovič Milan in Bauer Alen iz 3. letnika NMD.
Vidnejši uspeh sta dosegla Boben Marko in Krkovič Milan, ki sta se uvrstila na 22. mesto.
Za vse, ki vas logika zanima, še dve nalogi z republiškega tekmovanja:
—	naloga za dijake 1. letnika:
Ado, Berti, Čarli, Davor in Ernest so tekmovali v znanju. V končni razvrstitvi ni bilo nobene delitve mest. Čarli in Davor sta se uvrstila drug zraven drugega. Dala sta tudi dve izjavi. Tisti, ki se je uvrstil višje je obakrat lagal, drugi pa je obakrat izjavil resnico.
Čarli: 1. Ernest se je uvrstil točno v sredino med Bertija in Čarlija.
2.	Davor je bil tretji.
Davor: L Ado se je uvrstil točno v sredino med Čarlija in Ernesta.
2.	Berti je bolje uvrščen kbt Ado in Čarli.
Kakšen je vrstni red?
—	naloga za dijake 2. letnika:
Sever, Jančar in Ribnikar so vsak dali štiri izjave:
Sever:
L Jančar mi dolguje 1 milijon.
2.	Ribnikar mi dolguje 5 tisočakov.
3.	Vse Ribnikarjeve izjave so resnične.
4.	Vse Jančarjeve izjave so neresnične.
Jančar:
1.	Severju nisem dolžan ničesar.
2.	Ribnikar mi je dolžan 1 milijon.
3.	Jaz sem Gorenje.
4.	Vse Severjeve izjave so lažne. Ribnikar:
1.	Nikomur nisem dolžan ničesar.
2.	Jančar je Štajerc.
3.	Vedno govorim' resnico.
4.	Dve Jančarjevi izjavi sta resnični, dve pa neresnični.
Vemo še, da je vsaj eden dal štiri pravilne izjave. Kdo?
Za vsakega poiščite, kateri stavki so resnični in kateri neresnični!
Pa veliko veselja in uspeha pri reševanju!
Darja Žužek-Delač
Opravičili:
- TOZD STOJNA AVTOBUSNI PROMET KOČEVJE se opravičujemo za
kar dvakrat napačno izpisano ime v članku objavljenem v rubriki Občanova kritična beseda (K. N. 1988/9, str. 2). Kot smo že zapisali pravilno glasi TOZD STOJNA in ne Strojna, kot smo zapisali.
Tiskarna Novo mesto — V zvezi z istim prispevkom navajam popravek:
Dan, ko sem »doživela neprijetnost« na avtobusnem postajališču v Ribnici ni bila sreda, 2. november, marveč četrtek, 3. november. Razloge, da je do pomote prišlo sem navedla v »obrazložitve-nem dopisu« posredovanem direktorici tozd Stojna. Prizadetemu šoferju se opravičujem.	.
urednica:
Mojca Leskovšek-Svete
LITERARNI KOTIČEK
"...	,s 1 ;;; >■:. ; : ' v,.' - ",
Ustvarjalci in njihova dela
zenski sonet, nato pa je nadaljeval s socialnimi, političnimi, psihološkimi in filozofskimi tematikami.
Večkrat je bil za svoje pesmi nagrajen na srečanju pesnikov in pisateljev. Ena takih pesmi je Noč govori, nastopal pa je tudi v oddaji Kar znaš, to veljaš kot kantavtor s tekstom Rojevanje.
Svoje pesmi je med drugim predstavil tudi v Kopru na slikarski razstavi.
S svojimi prispevki je bil viden še v glasilih, tudi v Dolenjskem listu.
Ker je vedno iskal smisel in pravo podobo ljubezni, je pred nekaj leti pred nastopom v Šeškovem domu pozdravil ljudi s sledečim citatom: »Pozdravljeni vsi, ki ljubite, prekletstvo vsem tistim, ki niso nikdar občutili ljubezni. Še hujše prekletstvo tistim, ki ogrožajo ljubiti drugim.«
Zaradi teh besed je bil prav gotovo zasmehovan. OD KOGA?! Od tistih, ki... Sicer pa je bil vedno v napoto družbi. Zakaj le?! Zaradi svoje filozofije, ki razkriva resnico?
Romana Novak
Mrki obrazi, pijača in dim;
■ stojiš v peklu med razbitmi mislimi.
Nekdo.
Potoval sem proti severu;
utrujen sem se ustavil v krčmi,
popil čaj in s pogledom brskal po neznancih.
Visoka tršata ženska je vstala
od mize in skrbno-popravila ruto.
Moj pogled je govoril: '
Ne odhajaj, ostani,
iz tebe vre modrost življenja.
A njene gube so mi odgovorile:
»Zaman ti bom pripovedovala — spoznaj!«
Tujec ti molčiš in ješ.
Kaj si počel do zdaj?
Tudi on potuje. Kam?
Se vedno molči — zgovorne so roke in sive ugasle oči.
Naenkrat sem sit. pa čeprav nisem jedel.
Potoval bom dalje in zeblo me bo v noge.
Potujem na jug. Vzhod in zahod se dogovarjata z oblaki.
Sonce je zahajalo, ko sem srečal sivolasega starca.
Govoril je o sinu, bolni ženi in slabih ljudeh.
»Ti si tujec v teh krajih — pojdi domov!«
»Moj dom je, kjer se ustavim!«
Ko sem odšel, sem spoznal, da ne bom več dolgo potoval.
Mrki obrazi, pijača in dim.
Hitiš v pekel med razbite misli.
V sebi preklinjaš in sovražiš.
A vseeno se smehljaš, ponujaš
Proslava ob 110-letnici tabora in kulturnega društva
PAVLE BENIČ
Rojen je 21. februarja 1952 v Šalki vasi. Je nezaposlen, poleg pisanja pesmi in proze pa se ukvarja še s slikarstvom, glasbo (igra na tolkala in brenkala), elektroniko, svoje čase pa je bil tudi športnik, poudarek je dajal borilnim veščinam.
Bolezen, ki jo je prestal, je bila nekakšna prelomnica, da se je začel resneje ukvarjati z umetnostjo. Pravzaprav ga je spodbudila močnejša želja po izpovedi. Kot mladostnik je pisal ljubezenske pesmi — Ijube-
Mito življenja
25. in 26. novembra so v Dolini pri Trstu proslavili 110-letnico znamenitega tabora in rojstvo organiziranega kulturnega delovanja. Ta dva zgodovinska dogodka sta nosilca pomembnih vsebin na kultur-riem področju, saj še danes učinkovito vplivata na kulturni profil zamejskih Slovencev v tej občini in ostalih bližnjih krajih.
Na začetku praznovanja so odprli fotografsko razstavo Maria Maganje, ki je prikazal predvsem posnetke s proslav okroglih obletnic, posvečenih taboru in delovanju društva. Večji del slik je posvečen prireditvam ob praznovanju 100-let-niec. Razstava in zaključna pri-
reditev je bila v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Uvod v slavnostni večer so bili pozdravi in čestitke, ki so jih kulturnemu društvu Valentin Vodnik poslale številne kulturne organizacije iz bližnje in širše okolice. Po govoru dolinskega župana Edvina Švaba pa je spregovoril slovenski literat in družbeni delavec Ciril Zlobec.
Ob tem praznovanju je bila izvedena dramska prireditev M.
Čuka z naslovom Vse teko mimo beži. Igra je sicer prikazovala dogodke izpred 110 let, vendar se je dalo v njih razbrati tudi sodobne razmere.
V.	D.
ŠPORT IN ŠAH
Zadovoljni z doseženimi rezultati
Ni še dolgo tega. ko se ni nihče upal niti pomisliti, da se bo v teh težkih časih uresničila deset in več letna želja privržencev rokometa v Kočevju — razsvetljava rokometnega igrišča. Upanje je bilo celo za dvorano, ki bi po dimenzijah ustrezala za igranje rokometa, če bi bil izglasovan samoprispevek za gradnjo nove šole, poleg katere bi bil prostor tudi za večnamensko dvorano, s katero bi kočevski šport na sploh doživel še večji razmah.
Vodstvo kluba se je odločilo, da je dovolj tarnanja, videti je potrebno, kaj lahko storimo sami! Pod vodstvom predsednika kluba prof. Srečka Kovačiča je bil izdelan program aktivnosti, katerega glavni nosilec je bil Jože Deržek. Opravljeni so bili dogovori s TKS in ZTKO, s KS Kočevje-mesto in AMD Kočevje (ta je razsvetlila parkirni prostor pri Domu telesne kulture). Pridobili smo soglasja pristojnih organov, člani kluba pa so opravili blizu 800 ur prostovoljnega dela pri izkopih, kar so bile »specialne« priprave za tekmovanja. Brez razumevanja združenega dela, predvsem GG TOZD TGV in Elektro Kočevje, pa tudi Komunale, Itasa, Rika in SIS za komunalno in cestno dejavnost, akcije ne bi bilo moč izpeljati, pri čemer gre zahvala tudi nekaterim posameznikom. Ko so luči prvič zagorele. je bilo veliko veselje, še posebej ob misli, da se da s skupnimi močmi doseči na videz še tako neuresničljive cilje.
2e sama svetloba privablja veliko gledalcev, po neki izjavi pa tudi vestne kočevske gasilce, ki so prišli gledat, če ni slučajno izbruhnil požar.
Podobno je bilo treba strniti vrste ob polovici sezonp 87/88, saj sta imeli ženska članska ekipa le 2, moška pa 5 točk s tre-nerstvom in z vsemi dolžnostmi v klubu pa je na lastno željo prenehal tudi Ivan Žerjav. Žastav-ljene cilje, obstanek obeh ekip v ligi, smo celo presegli z uvrstitvami v »zlato sredino«, za kar so zaslužni prav vsi igralci, še posebej pa nekatere igralke, ki so že skoraj prenehale z aktivnim igranjem ali pa so to nameravale storiti.
Dokončana razsvetljava, ki podaljšuje čas treniranja iri daje boljše pogoje za trening, vse to je spodbujalo optimizem pred začetkom jesenskega dela sezone 88/89. Pokazalo se je, da je bil optimizem upravičen. Člani, ki jih trenira Dušan Križman, so se dobro pirpravili in so zasluženo na prvem mestu. Res je, da sta šla dva igralca v JLA, eden na delo v Irak, enemu pa je bil omogočen prestop h Kolinski-Slovanu, iz katerega pa sta k nam prestopila dva odlična bivša ribniška rokometaša Stojan Gelze in Peter Karpov. Moštvo je tako zelo izkušeno, vanj pa se zelo dobro vključujejo mladinci,
predvsem Primož Poje in Dejan Mrvar. ki sta tudi v širšem izboru za kadetsko reprezentanco SRS.
Ravno tako kakor člani so na prvem mestu v svoji skupini mladinske lige tudi mladinci. Lestvica po jesenskem delu II. SRL - člani:
1.	has Kočevje	11
2.	Ferotehna	11
3.	Partizan	11
Sežana
4.	Škofljica	11
5.	Kolinska	11
Slovan
6.	Nova gorica 11
7.	GP Grosuplje 11
8.	DVZ Ponikve 11
9.	Mokerc-KIG 11
10.	TOK Ilirska 11 Bistrica
11.	Peko	11
12.	Polž	11
1	270:198
2	289:241
7 0	4 272:239 14
2 1 0 0
4	252:256
5	256:224
5 270:247
5	257:251
6	267:283 6 233:228 8 206:262
8 230:256 II 216:342
13
12
12
12
10
9-1
6
0
Tudi dekleta se pod vodstvom trenerja Rada Mesojedca držijo odlično, čeprav so doživela dva nesrečna poraza na domačem igrišču proti vodilnima ekipama,
■
Reflektor na nogometnem igrišču
Jože Bartolme, Franc Jurjevič in Vinko Hrovat, ki se nad številčnostjo udeležbe ne morejo pritoževati, saj je interes med mladimi za rokomet velik, imajo pa velike probleme zaradi dvoizmenskega pouka v osnovni šoli in pomanjkanja terminov za trening, predvsem v telovadnicah, ki so zasedene od jutra do poznih večernih ur.
Ob zaključku leta želijo člani RK ITAS-KOČEVJE vsem uspešno in zadovoljno novo leto ter še več razumevanja z vsemi občani, še posebej pa z organizacijami združenega dela.
Dušan Zamida
Zbor delovne skupnosti RAČUNOVODSKI BIRO KOČEVJE. razpisuje prosto delovno mesto
Individualnega poslovodnega organa OZD
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	višja ali srednja šola ekonomske ali druge ustrezne smeri
—	4 oziroma 6 let delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah v računovodstvu
—	da ima poleg strokovnih tudi organizacijske sposobnosti in moralno politične vrline.
Delo združuje za štiri leta.
Stanovanja ni.
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljejo v roku 8 dni na naslov.
RAČUNOVODSKI BIRO KOČEVJE, Ljubljanska c. 8 z oznako »za razpisno komisijo«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. Razpisna komisija ne bo obravnavala vlog, ki jim ne bodo priložena dokazila, ki jih zahteva razpis.
Video nasvet
V CK
VIDEO CENTER KOČEVJE Šeškova 13 Tel.: (061) 852-192
Lestvica največkrat izposojenih filmov na video kasetah našega video kluba:
1.	RAMBO
2.	KROKODIL DANDI
3.	AMERIŠKI NINJA
4.	UMAZANI PLES
5.	PETEK 13.
6.	LA BAMBA
7.	DIH SMRTI - James Bond
8.	USODNA PRIVLAČNOST
9.	PREDATOR
10. RDEČA VROČICA
Svojo zbirko vsak teden povečamo za 15 filmov. Članom nudimo popust pri snemanju z video kamero.
V mesecu decembru predvidevamo najbolj gledane filme:
1.	COLORS
2.	AKCIJA JACKSON
3.	PLESNA AKADEMIJA
4.	COMING TO AMERICA „5. TIGER WARSAW
Toni Špiletič (na sliki), ki ima v Šeškovi' ulici v Kočevju Video center svetuje imetnikom videorekorderjev, naj pravilno nastavijo videorekorder in ga uskladijo s televizorjem. Če tega ne narede strokovno, je slika slaba. Novi lastniki videorekorderjev, ki tega še ne vedo, se potem neupravičeno jezijo, da so izposojene video kasete slabe. To pa ne drži. Za slabo sliko je kriva le nepravilna nastavitev. Kdor bo poskrbel za pravilno nastavitev, ne bo imel težav in prihranjena mu bo tudi neupravičena jeza zaradi kaset.
Mali oglasi:
10 MILIJONOV NAGRADE
dajem tistemu, ki mi pove za osebo, ki mi dela škodo na garažnih vratih in okoli garaže v Kajuhovem naselju.
Bizjak Silvo Kajuhovo naselje 30 Kočevje
Električarja, ki sta delala na postavitvi reflektorja
so pa na gostovanjih osvojile od 10 možnih kar 6 točk. Pogoj za to je vsekakor dobra pripravljenost in odlično vzdušje v ekipi, v kateri prav vse igralke lahko pokažejo svoje znanje in izkušenost. Odlika, ki je prišla do izraza to sezono, pa je borbenost. Tako po nekaj slabših sezonah igralke RK Itas—Kočevje spet krojijo vrh slovenske lige, za kar gre pohvala vsem, še posebej sestrama Jerič, Ireni Bejtovič, Alenki Klarič, Andreji Križman in Juliji Filipovič, ki je tudi prva vratarka kadetske reprezentance SRS. V moštvo članic se vključujejo tudi igralke mladega rodu, kot so Maja. Guštin; Mira Dragičevič in Sergeja Stefanišin, ki se solidno držijo tudi v mladinski ligi, kjer so zasedle peto mesto.
Kaj in kako naprej naj bi vsaj v organizacijskem smislu odgovorila skupščina kluba, ki bo sklicana pred koncem letošnjega leta, nalij o pa bodo vabljeni vsi prijatelji rokometa. Drugi, mogoče še bolj pomemben del dogovora, pa je v besedah priznanega slovenskega trenerja Nikole Radiča, ki klubu že vrsto let nesebično pomaga, da je potebno še več in bolje trenirati predvsem z najmlajšimi. Za te kategorije v klubu sicer skrbijo
Četrto mesto ekipe Snežnika
Pod pokroviteljstvom republiškega odbora sindikata gozdarstva, lesarstva in papirne industrije in v organizaciji šahovske sekcije Posestva Snežnik Kočevska Reka je bil dne 19. 11. 1988 IV. moštveni šahovski turnir delavcev OZD gozdarstva, lesnopredelovalne industrije in papirničarjev SR Slovenije. Udeležilo se ga'j e 11 ekip iz cele Slovenije. Zmagala je ekipa STOL iz Kamnika (Karnar, Bavčar, Lanišek, Poglajen), ki je osvojila 18 točk, sledile pa so ji: Papirnica Količevo — 15 točk, GG Postojna — 13 točk. Pose-
stvo Snežnik Kočevska Reka -12 točk, itd.
Najboljši posamezniki:
L Marjan Karnar - STOL
2.	Vlado Ivačič - Papirnica
3.	Štefan Čimer — Snežnik
Pri izvedbi tekmovanja so poleg članov šahovske sekcije SNEŽNIK sodelovali tudi člani šahovskega društva iz Kočevja. Turnir je bil tako v organizacijskem kot tekmovalnem smislu odlično izpeljan.
Za računalniško obdelavo podatkov pa je poskrbel MORC iz Kočevja.
G. S.
Komisijska prodajalna Polajnar
Vam v času prednovoletnih nakupov nudi veliko izbiro posode (na kilo) ter keramičnih izdelkov v klasi tovarne Liboje.
Imamo tudi bogat asortiman raznih tekstilnih izdelkov za vso družino: jopice, puloverje, trenirke, hlače iz žameta ter ostalo. Vse po zelo ugodnih cenah! Obiščite nas v naši prodajalni v Bračičevi ulici 32 in prepričali se boste, da poceni nakup ni vedno slab nakup.
Vsem ceffjehiih strankam pa želimo SREČNO NOVO LETO.
Marija Polajnar
UGODNA NOVOLETNA PRILOŽNOST
Potrebujete estetske kovinske stopnice? Morda bi z stopnicami iz vrta povečali uporabnost vaše terase ali balkona. Si želite morda okrogle kovinske stopnice? Morda, še odlašate z naročilom balkonske oziroma stopniščne ograje? Ali pa morebiti dolgo razmišljate o nadstrešku nad vašo tereso? Vse to in še mnogo več lahko uresničite skupaj z nami. Obiščite nas, skupaj z vami bomo našli pravo rešitev.
Do 15. januarja vam nudimo poseben 10 % novoletni popust na predračunske cene.
Z vplačilom brezobrestnega avansa garantiramo nespremenjene cene.
MOŽNOST 6-MESEČNEGA OBROČNEGA PLAČEVANJA.
VAŠE ZADOVOLJSTVO - NAŠ USPEH
DO Kovinar Kočevje
optik
trope lučko
Kidričeva ul. 2 61330 KOČEVJE
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1989 vam želi
VOJKO PRIMOŽIČ
Elektroinstalacije 61330 Kočevje, Novomeška 1 telefon: (061) 852-501
Servisi:
•	ISKRA
•	RUDI ČAJEVEC
•	EL. RADIATORJI »EMO«
•	TERMOPEČI »ELIND«
•	POPRAVILA BOJLERJEV »TIKI«
• ■ • želi vsem občanom Kočevja srečno novo leto
1989.
Butik
Oullcicfeta
TZO 8 - 61330 KOČEVJE
je od 9. decembra odprt!
V kolikor ste bodoča mamica se oglasite pri njih, saj je namenjen prav vam. In tudi če ste že mamica, pridite in si oglejte, kaj vam za vašega malčka ponujajo iz otroškega programa Ciciban.
Sonja Juvan iz butika Marjeta vas pričakuje!
GREMO V KINO
Predvideni filmski spored od 15. decembra 1988 do 15. februarja 1989
Pridržujemo si pravico do sprememb!
BITI ZALJUBLJEN, ameriška ljubezenska drama — repriza Vloge: Robert De Niro, Meryl Streep
VELIKA ZMEŠNJAVA V KITAJSKI ČETRTI, ameriški akcijski
Režija: John Carpenten, vloge: Kurt Russell, Kim Catrall, Dennis Dun
SVET, KI IZGINJA, jugosl. dokumentarni
Film govori o idili in harmoniji, nam neznanem svetu živali. Je
nadaljevanje POSLEDNJE OAZE.
ALICE NE STANUJE VEČ TU, ameriška drama - kinoteka Režija: Martin Scorsese, vloge: Ellen Burnstyn, Kris Kristof-ferson
SODNI DAN, italijanski vestern IDIOTSKA NOČ, ameriška drama
Režija: Martin Scorsese, vloge: Griffin Dunne, Rosanna Arquette. Nagrade: ZLATA PALMA za režijo v Gannu 1986, FEST87
AMERIŠKI NINDŽA - II, ameriški akcijski Režija: Sam Firstenberg, vloge: Michael Dudikoft PADLI ANGEL, ameriški okultni triler, FEST 88 Režija:'Alan Parker, vloge: Mickey Rourke, Robert De Niro, Lisa Bonet
NEŽNA KOŽA DEVICE ANGELE, italijanski erotski LINK, angleški horror
RADA SE TE SPOMINJAM, angleška satira
BARVA DENARJA, ameriška drama
Režija: Martin Scorsese, vloge: Paul Newman, Tom Cruis
KDO JE TO DEKLE, ameriška komedija
Vloge: Madonna, Griffin Dunne
KOLO SREČE, ameriška komedija
Glavno vlogo igra Eddie Murphy. OPOZORILO: Film ni preveden.
BRATA PETARDI, francoska akcijska komedija DIH SMRTI, ameriški pustolovski
Režija: John Glen, vloge: Timothy Dalton, Maryam D’Abo Dih smrti je zadnji film iz serije o JAMES BONDU. SUPERLEPOTEC, italijanska komedija PRIROČNIK ZA SEKS, amer. erotska komedija SKRIVNOST MOJEGA USPEHA, ameriška komedija V glavni vlogi igra Michael J. Fox
POLICAJ IZ L. A., ameriški akcijski
GLASNIK SMRTI, amer.-italijanski kriminalistični
Režija: Fred Williamson, vloge: Brian Johnson
MISIJA, repriza, angleški zgodovinski
BREZ USMILJENJA, ameriški triler
Režija: Richard Pearce, vloge: Richard Gere, Kim Bassinger
PLEŠI ALI UMRI, ameriški triler
POZABLJENI, jugoslovanska drama
Nadaljevanje filma SIVI DOM.
OBRAČUN OB 3.15, ameriški akcijski
BILO JE NEKOČ V AMERIKI, amer.-ital. avanturistični
spektakel
SARTANA PROSI ZA SMRT, amer.-italijanski vestern POLETJE V ŠKOLJKI—II del, jugosl. mladinski NEDOTAKLJIVI, ameriška akcijska kriminalka Režija: Brian De Palma, vloge: Robert De Niro, Sean Connery, Kevin Kostner
SMRT PO SMRTI, ameriški horror KROKODIL DANDI—II, amer.-avstralski avanturistični Režija: John Cornell, vloge: Paul Hogan, Linda Kozlowski NINDŽA IN 13 KONORJEV, ameriški akcijski VRELE NOČI J. M. - trda erotika
KC - KINO KOČEVJE


zavarovalna skupnost triglav
DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO
Predstavništvo v Kočevju
so: Avto Kočevje, LIK, Melamin. SOZD GK Kočevje, Oprema in Itas. Zavarovanja v zasebnem sektorju so slabše razvita, saj predstavljajo le 1/4 premij, za razliko od drugih občin, kjer je ta delež 50 %.
Želja po kakovostnem in ažurnem opravljanju zavarovalnih storitev je že v 60-tih letih narekovala ustanovitev zavarovalnega predstavništva v Kočevju. V začetku so se na njem opravljali predvsem akvizicijski posli: sklepanje zavarovanj z manjšimi podjetji, sklepanje avtomobilskih zavarovanj v zasebnem sektorju in organizacija zastopniške mreže. V 80-tih letih pa se je predstavništvo kadrovsko okrepilo in razširilo svojo dejavnost tudi na področje škod.
V teh letih je predstavništvo večkrat menjavalo lokacijo, dokler ni septembra 1986 začelo Zavarovalništvo je ena od novomeško občino. Delež delovati v samostojnem objektu redkih dejavnosti, s katero je kočevskih zavarovancev se na Ljubljanski cesti 20. V novih Kočevje že vsa povojna leta stalno giblje okrog 20 % skupne prostorih so zaposleni trije organizacijsko povezano z zbrane premije v Dolenjski interni delavci, obenem pa v njih Novim mestom. Med petimi območni skupnosti. V letu 1987 P° potrebi opravljajo sklepanja občinami (Črnomelj, Kočevje, je bilo v občini Kočevje združe- zavarovanj z občani tudi štirje Metlika. Novo mesto. Trebnje), nih 1,6 milijarde din zavarovalne zavarovalniški zastopniki, ki jih pokriva Zavarovalna skup- premije, letos pa bo ta vsota že Menimo, da smo se na ta n.ost Triglav Dolenjska območna večja od 4'milijarde dim Na tako način še bolj približali zavaro-skupnost Novo mesto, se občina visok delež vplivajo predvsem vancem. saj lahko na novem Kočevje po svojem deležu v zavarovanja družbenega sektor- predstavništvu nudimo občanom skupni zavarovalni premiji uvr- ja. ki prispevajo 3/4 vseh premij jn delovnim organizacijam šča ha drugo mesto, takoj za v občini. Največji zavarovanci naslednje storitve:
—	sklepanje vseh vrst premoženjskih. avtomobilskih in osebnih zavarovanj ter
—	cenitev in likvidacijo vseh vrst škod, kot so avtomobilske, požarne, strojelomne. vlomske in stanovanjske škode
Za kakršnekoli informacije lahko pokličete na telefon 851-052, ali se osebno zglasite na predstavništvu.
Priporočamo vam, da v leto 1989 stopite s sklenjenim zavarovanjem. saj si boste le tako zagotovili svojo gospodarsko varnost, ki je v teh časih še bolj potrebna. Obenem vam želimo uspešno in srečno novo leto 1989.
V	prodaji imamo abonmajske izkaznice za abonma FG—II— NIRO/SCORSESE po ceni 2000, ki obsega ogled naslednjih filmov:
-	BITI ZALJUBLJEN
-	ALICE NE STANUJE VEČ TU
-	IDIOTSKA NOČ
-	PADLI ANGEL
-	BARVA DENARJA
-	TAKSIST
-	MISIJA
-	BILO JE NEKOČ V AMERIKI
-	NEDOTAKLJIVI
V	času šolskih počitnic pripravljamo tudi program otroške matineje. O vsebini programa dobite informacije naknadno pri blagajni kina.
KC - KINO KOČEVJE
Spomeniki NOB na Kočevskem
Spomenik na pokopališču v Strugah
V času okupacije ni bilo nikjer kraja ali naselja, kjer ne bi ljudstvo občutilo vseh grozot morilskega fašističnega divjanja. Metode njihove morije so bile zelo prikrite in zahrbtne: ljudi so zvabili z različnimi pretvezami na zbirališče, nato pa so jih obkolili in odvedli v taborišča, zapore in internacijo. Mnogim pa niso niti prizanesli s taboriščem ali zaporom, temveč so jih s strojnicami pokosili kar na zbirališču. Pri teh pokolih niso prizanašali niti otrokom, ženam, starčkom niti ujetim partizanom.
Na pokopališču v Strugah je postavljen spomenik žrtvam, ki so padle pod fašističnimi streli. Predstavlja ga dva in pol metra visok obelisk, poleg njega pa betonski podstavek, v katerega je vgrajena marmorna plošča z vklesanim besedilom:
Spomenik je izdelalo Kamnoseško podjetje iz Črnomlja. Investitorja sta bila Občinski odbor ZZB NOV Kočevje in krajevno združenje borcev Struge. S prostovoljnim delom ter denarnim in materialnim prispevkom pa so sodelovali vsi krajani Strug. Odkritje spomenika je bilo L novembra 1965. Odkril ga je predsednik združenja borcev NOV Ivan Hočevar, ki je tudi spregovoril o prispevku Stružanov v NOB in o številnih žrtvah minule vojne. Spomenik je lepo vzdrževan, za kar skrbijo krajani, zlasti šolarji.
Nace Karničnik
ČLOVEK POSTOJ IN POKLONI SE JIM.
ŽIVLJENJA SVOJA DALI SO ZA DOMOVINO.
V TEM KRAJU JE PADLO 45 BORCEV ZA SVOBODO, MED NJIMI 27 DOMAČINOV IN 21 ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA.
Nagradna križanka št. 10
Prejeli smo 105 rešitev nagradne križanke št. 9 (pomotoma je bila napisana številka 8) Izžrebali smo tri pravilne rešitve:
1.	nagrada: Tončka Škufca, Kidričeva 2, 61330 Kočevje
2.	nagrada: Tomislav Slapšak, Tesarska 3/B, 61330 Kočevje
3.	nagrada: Vera Dulmin, Jezerci 17, 64282 Gozd Martuljek
Rešitve nagradne križanke št. 10 pošljite do 31. 1. 1989 v zaprti kuverti s pripisom — nagradna križanka — na naslov: Uredništvo Kočevskih novic, Ljubljanska 7, 61330 Kočevje.
Za pravilno rešeno nagradno križanko št. 10 bomo izžrebanim podelili tri denarne nagrade:
1.	nagrada: 13.000 din
2.	nagrada: 10.000 din
3.	nagrada: 8.000 din
Rezultate žrebanja bomo objavili v naslednji številki. Izžrebanim reševalcem bomo nagrade poslali po pošti.
Glasilo »Kočevske novice« izdaja Občinska konferenca SZDL Kočevje. Oblikuje in ureja uredništvo: Ljubljanska 7, 61330 Kočevje - telefon: (061) 851-061. Glavna in odgovorna urednica Mojca Leskovšek-Svete. Lektor Mirjana Furlan. Gradiva za Delegatsko prilogo ne lektoriramo. Rokopisov in fotogra-kOČSVShe	fij ne vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 6.100 izvodov. Vsa gospodinjstva v
V; asi e ;	občini ga prejemajo brezplačno. Letno izide 10 številk. Grafična priprava in
Htbe1 ^1tjlfif	tisk Tiskarna Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega
•ti W W '453	davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72.
Izid naslednje številke: 15. februar 1989.
kočevske
novice
Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje
Četrtek 15. 12. 1988
GLASILO OK SZDL KOČEVJE
delegatska priloga
Iz gradiva za sejo zborov občinske skupščine, ki bodo 28. in 29. 12. 1988
1.	Analiza uresničevanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju
občine Kočevje (ESA — 210)	2
2.	Delovno gradivo za razpravo o ustanovitvi razvojnega centra Kočevje (ESA —
211) ... 8
3.	Osnutek odloka o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje
voda (ESA — 208)	9
4.	Osnutek odloka o zazidalnem načrtu Mahovnik (obrtna cona Mahovnik) (ESA
- 206)	11
5.	Predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje
1986-1990 (ESA - 204)	13
6.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (ESA
" 201)	'	15
7.	Predlog odloka o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve
(ESA - 203)	18
8.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet
nepremičnin (ESA — 202)	20
9.	Predlog sklepa o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča (ESA —	200)	20
10.	Predlog sklepa o dopolnitvi sklepa o lestvicah katastrskega dohodka za
območje občine Kočevje (ESA	— 199)	21
11.	Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini
Kočevje v času od 1. 1. do 31. 3. 1988 (ESA — 205)	22
*******
• \
/ /
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOČEVJE
OBJAVLJA
Pregled potrebnih vzdrževalnih del na družbenem stanovanjskem fondu v občini Kočevje za leto 1989, izdelan na podlagi prijavljenih in ugotovljenih potrebnih popravil in prenov, ki se financirajo iz sredstev vzajemnosti in amortizacije v SRS občine Kočevje (stanarin)
1. Analiza uresničevanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Koče vje	________________________________________________________________
Uresničevanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje za leto 1988 v devetih mesecih leta 1988
I.	UVOD
Analiza uresničevanja občinske resolucije obsega obdobje devetih mesecev. Nekateri ukrepi ZIS na področju gospodarske politike v lanskem pa tudi v letošnjem letu so na naše gospodarstvo vplivali bolj negativno kot pozitivno. Tako je za obdobje devetih mesecev značilen predvsem padec fizičnega obsega industrijske proizvodnje, padec sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb in tudi padec realnih osebnih dohodkov.
Na drugi strani pa sta se povečala izvoz in uvoz. Še naprej ugotavljamo, da prestrukturiranje gospodarstva, ki je bilo delno že izvedeno ne daje zaželenih rezultatov.
Zaradi slabših finančnih možnosti OZD tudi ne vlagajo dovolj v tehnološko posodabljanje opreme v gospodarstvu. S tem pa so povezani tudi zastoji pri procesu kadrovskega in organizacijskega posodabljanja. To vse pa vpliva na rezultate gospodarjenja katerih podrobno razčlenitev podajamo v nadaljevanju.
II.	URESNIČEVANJE MATERIALNIH CILJEV DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE KOČEVJE V LETU 1988
1.	Globalni prikaz doseženih rasti posameznih kazalcev razvoja
Glede na planirane stopnje rasti so doseženi rezultati za devetmesečno obdobje dokaj skromni.
Občina Kočevje
Kazalci razvoja	Stopnja rasti v % doseženo 1.1.-30.9.88	Planirana rast
Družbeni proizvod (DOH + AM)	-3,4	5,0
Fizični obseg ind. proiz.	-7,0	4,8
Izvoz	10,2	10
Uvoz	42,9	10
Dohodek	0,6	4,5 - 5,0
Osebni dohodki (čisti)	- 15,7	2,0 - 2,5
Zaposleni (po urah)	1,9	0
Sredstva za zadovoljevanje		skladno z
skupnih in splošnih potreb	- 9,61 rastjo čistih OD	
Iz tabele je razviden padec realnih osebnih dohodkov (15,7), sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb (—9,6), fizičnega obsega industrijske proizvodnje (-7,0), ter družbenega proizvoda (-3,4), na eni strani, ter povečanja izvoza (10,2) in uvoza (42,9), po drugi strani.
2.	Ekonomski odnosi s tujino
Za obravnavano obdobje ugotavljamo, da se zunanjetrgovinski odnosi odvijajo v okviru resolucijskih predvidevanj. Izvoz se je povečal za 10,2 %, uvoz pa za 42,9 %. Dosežena stopnja pokritja uvoza z izvozom je 1,54.
Največji izvozniki v občini so AVTO Kočevje (delež 46,01 %), LIK Kočevje (20,33 %), Melamin (15,78 %). Najvišjo rast izvoza sledimo pri INKOP-u (156,7), ITASU (125,1) ter Gozdnem gospodarstvu (109,9). Znatno pa je upadel izvoz v Tekstilani, Opremi in Trikonu.
Delež konvertibilnega izvoza v celotnem izvozu gospodarstva je znašal 91,9 %. Tudi po deležu uvoza v celotnem uvozu občine so na vrhu OZD največje izvoznice in sicer Melamin (34,93 %), LIK (26,21 %) in AVTO Kočevje (25,51 %).
Uvoz je z 98 % bil realiziran s konvertibilnega trga. Ti številčni podatki nam ne kažejo vseh resolucijskih usmeritev ekonomskih odnosov s tujino in sicer, v uspešnosti trajnejšega vključevanja v zunanjetrgovinske odnose.
3.	Fizični obseg industrijske proizvodnje
V občini se je v obdobju od 1. 1. — 3Q. 9. 1988 zmanjšal fizični obseg industrijske proizvodnje za 7,0 %. Najbolj pa se je zmanjšal v Trikonu (27,4), Tekstilani (26,6) in Opremi (24 %). K temu naj še dodamo, da je v lanskem letu proizvodnja padla za 6,2 %.
Velik del OZD Je predvideval bistveno povečanje fizičnega obsega proizvodnje, instalirane so bile tudi nove proizvodne zmogljivosti. Doseženi rezultati so naravnost nasprotni. Glavni razlog padca proizvodnje so otežene možnosti prodaje na domačem trgu in izpad proizvodnje za izvoz. V resoluciji za letošnje leto je ena izmed najbolj pomembnih nalog povečanje ekonomičnosti poslovanja, zmanjševanje porabe energije na enoto izdelka, zmanjševanje odpada ter izboljšanje kvalitete in konkurenčnosti. Zastavljene naloge se le delno izvajajo.
1. Izvoz - Uvoz Interni podatki		IZVOZ			1 US $ UVOZ	= 1262,03 v 000 din
DO	MX 1987	I-IX-1988	IND	I-IX-1987	,	I-IX-1988	IND
1. INKOPsk.	208.680	535.824	256,7	23.486	65.213	277,6
konv.	73.887	196.440	265,8	23.486	65.213	277,6
kliring	134.793	339.384	251,7	. ■ -		
2. ITAS sk.	812.652	1.829.915	225,1	207.978	679.980	326,9
konv.	812.652	1.829.915	225,1	207.978	673.196	323,6
kliring	-	-	-	-	6.783	-
3. MELAMIN sk.	4.136.992	4.933.224	119,2	4.694.596	7.082.636	150,8
konv.	4.023.721	3.574.241	88,8	4.694.596	7.046.572	150,0
klir.	113.271	1.358.983	1199,6	-	36.064	-
4. LIKsk.	5.157.J99	6.354.120	123,2	2.795.105	5.314.078	190,1
konv.	5.157.499	6.354.120	123,2	2.795.105	5.314.078	190,1
klir.	-	-			-	
5. TEKSTILANA sk.	707.999	164.180	23,2	430.602	391.440	90,9
konv.	707.999	164.180	23,2	303.736	391.440	128,9
klir.	-	-		126.866	-	
6. TRIKON sk.	708.621	626.116	88,3	118.544	153.840	129,8
konv.	708.621	626.116	88,3	80.745	21.571	26,7
klir.	-	-		37.799	132.269	349,9
7. OPREMA sk.	6.170.957	1.802.340	29,2	1.315.287	1.247.225	94,8
konv.	1.040.672	983.319	94,4	1.121.131	1.002.341	89.4
klir.	5.130.285	819.021	15,9	194.156	244.884	126,1
8. GG sk.	299.663 .	629.137	209,9	356.542	169.703	47.6
konv.	299.663	629.137	209,9	356.542	169.703	47,6
klir.	-					
IZVOZ	UVOZ
DO	MX 1987	I-IX-1988	IND	I-IX-1987	I-IX-1988	IND
9. AVTO sk.	10.141.973	14.380.828	141,7	4.240.833	5.173.212	121,9
konv.	10.141.973	14.380.828	141,7	4.240.833	5.173.212	121,9
klir.	-			-		
SKUPAJ.	28.345.036	31.255.684	110,2	14.182.973	20.277.327	142,9
korivert.	22.966.687	28.738.296	125,1	13.824.152	19.857.327	143,6
kliring	5.378.349	2.517.388	46,8	358.821	420.000	117.0
Skupaj	1987	1988	Stopnja pokritja			
1,99	1,54
2.	Fizični obseg industrijske proizvodnje za obdobje jan. -sept. interni podatki DO
LIK	102
TEKSTILANA	73,4
MELAMIN	110
INKOP	97
VEZENINE	'	98,4
TRIKON	72,6
ITAS	'93,0
KOČ.TISK	94,5
OPREMA	76
SKUPAJ	93,0
4.	Družbeni proizvod in njegova delitev
V preteklih letih delitvenih ciljev nismo dosegali. V resoluciji smo zapisali, da je nujno potrebno spremeniti delitvena razmerja v korist akumulacije. Delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bo odvisna od rasti dohodka in izboljšanja akumulativne sposobnosti gospodarstva. Sredstva za skupno in splošno porabo se bodo gibala v odvisnosti od družbenega dohodka in osebnih dohodkov. V devetmesečnem obdobju je bila rast celotnega prihodka (157,5 %) višja od rasti porabljenih sredstev (148,7 %). Rezultat tega in še nekaterih sprememb v metodologiji je relativno visoka rast dohodka (181,7 %). Rast prihodkov na tujem trgu je znašala (242,7 %), delež teh v celotnem prihodku pa 17,5 % (lani 13,1 %).
Obveznosti iz dohodka in čistega dohodka za skupne in splošne potrebe so porasle za 153,1 %. Bruto osebni dohodki so se povečali za 199,5 %, čisti osebni dohodki pa za 136,2 %. Čisti osebni dohodki na delavca na mesec znaša 456.406 in so višji za 131,8 % (vse v primerjavi z enakim obdobjem lani).
Akumulacija je v gospodarstvu občine porasla za 132,1 % in sredstva za reprodukcijo 123,1 %. Izgub je bilo 2.138.534 v tisoč din in so v primerjavi z lanskim devetmesečjem višje za 31,6 %.
PRIKAZ FINANČNIH REZULTATOV POSLOVANJA GOSPODARSTVA OBČINE KOČEVJE
ZA OBDOBJE 1. 1. - 30.	9. 1988	V	000 din
Elementi	MX 1987	MX 1988	Indeks
Celotni prihodek	104.893.305	270.086.226	257,5
Porabljena sredstva	76.807.917	190.983:672	248,7
Doseženi dohodek	28.085.360	79.102.531	281.7
Doseženi čisti dohodek	18.224.326	54.289.233	297,9
Izguba Razporejeni OD in skupna	1.625.587	2.138.534	131,6
poraba del.	16.984.684	50.627.661	298,1
Akumulacija	2.499.225	5.800.097	.232,1
Sredstvo za reprodukcijo Število zaposlenih	6.980.424	15.672.436	223,1
(po stanju)	6790	6642	97,8
Kazalec	I-IX 1987	I-IX 1988	Indeks
Dosežene akumulacije v dohodku (%)	8,9	7,3	82,5
Delež akumulacije v čistem dohodku (%)	13,7	10,7	77,9
Akumulativna sposobnost	2,9	' 2,6	89,6
Reproduktivna sposobnost	8,2	6,8	83,6
Dohodek na delavca (000)	4166	11513	276,4
Povprečni mesečni čisti OD na delavca (v din)	196926	' 456406	231,8
5.	Izgube
V	devetmesečnem obdobju je bilo 2.138.534 tisoč din izgub. Z izgubo je poslovala DO ITAS Kočevje. Ti podatki so celo varljivi in ne kažejo dejanskega stanja, saj posluje večji del OZD gospodarstva občine z motnjami v poslovanju, ki pa se še ne odražajo v obliki izgub, katero se da tudi računovodsko prikriti.
DO ITAS kot vzrok izgube navaja:
-	likvidnostne težave
-	previsoke obresti, oziroma prezadolženost
-	izpod domačega tržišča
-	tuji trg je cenovno zelo težaven in ne prinaša dohodka v zadostni meri
6.	Uresničevanje resolucijskih usmeritev po dejavnostih KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA
V	letošnji resoluciji smo za DO ITAS zapisali kot prioritetne naloge: finančno sanacijo, zagotavljanje likvidnosti, izboljšanje tehnološke discipline, kadrovsko okrepitev, inovativno delo na razvoju novih programov, trdnejše povezovanje s poslovnimi partnerji v državi in'v tujini. Po devetmesečnem obdobju lahko ugotovimo le to, da zastavljene naloge niso realizirane. DO ITAS je v prvih devetih mesecih 1988 poslovala z 2,14 milijard izgub. Razlogi za tako stanje so že navedeni v poglavju o izgubah.
Poslovanje v devetmesečnem obdobju je za DO INKOP bilo relativno uspešno. S povečanim izvozom je bil v tretjem kvartalu v glavnem pokrit padec prodaje na domačem trgu. Glavna problematika se trenutno izkazuje v pomanjkanju kvalitetih materialov in v prodaji izdelkov, ki bo vsled nagle rasti cen vse bolj problematična na domačem trgu. Za uspešen izvoz bo poleg kvalitete potrebno zagotoviti tudi primerno produktivnost, kar pomeni dodatna vlaganja v opremo.
Kemična industrija
V	DO MELAMIN se vse zastavljene resolucijske naloge uspešno izvajajo. DO MELAMIN uspešno sanira motnje v poslovanju. Raste fizični obseg industrijske proizvodnje, ter uvoz in izvoz. Izpeljana je tudi sprememba samoupravne organiziranosti. Investicijska vlaganja v proizvodni program sintetičnih klejiv so v teku, investicija pa ne bo končana do konca leta 1988.
Lesno-predelovalna industrija
Lesnopredelovalna industrija je za občino Kočevje opredeljena kot prioritetna panoga. V okviru sprejetega sanacijskega programa DO LIK uspešno odpravlja subjektivne vzroke slabega poslovanja v preteklem letu. Prestrukturiranje proizvodnje je v glavnem končano. Še vedno pa ostaja kot omejitveni faktor devizna zakonodaja, tečajna razlika, splošna gospodarska kriza. DO LIK se je vključila v skupni jugoslovanski izvozni program AKA, kateri se že izvaja. Investicijska vlaganja v kotlovnico v Podpreski bodo realizirana do konca leta. Preusmeritev proizvodnega programa v Podpreski je prestavljeno za drugo leto.
V Opremi - TOZD Lesna predelava Kočevje je v letošnjem letu dokončana izgradnja nadomestnega proizvodnega objekta in modernizacija proizvodnje laboratorijskega pohištva.
Gozdarstvo
V	Gozdnem gospodarstvu se resolucijske naloge delno izvajajo. Predvidene organizacijske spremembe še niso izpeljane. Program prerazporejanja tehnoloških viškov zaposlenih je izdelan in se
delno že izvaja. Program investicij se realizira skladno z dogovorjeno dinamiko s posebnim poudarkom in prizadevanjem za vlaganja na nerazvita področja (ceste, oprema). V tem času poteka investicijska dejavnost v objekt lupilnice lesa v Dragi in v obnovo voznega parka, ter v izgradnjo gozdnih cest.
Tekstilna industrija
Gospodarski položaj tekstilne industrije se je ponovno poslabšal. Zastarelost tehnološke opreme, slaba kadrovska struktura in delovna intenzivnost preprečujejo konkurenčnost na domačem in tujm trgu. Po drugi strani velike finančne obremenitve in s tem nezmožnost vračanja posojil ji onemogočajo vlaganja v modernizacijo opreme. Brez tega pa ni obstoja na tržišču. Fizični obseg proizvodnje je v tekstilni industriji izredno nizek. Tudi izvozni rezultati so daleč pod planiranimi in doseženimi v preteklih obdobjih. Izvoz postaja vedno težji, zaradi močne konkurence, pa tudi ne prinaša zadostnega dohodka, (močna konkurenca — nižje cene)." V DO TRIKON so začeli z izvajanjem resolucijskih nalog. V celoti so prešli na konfekcioniranje, kar je dolgoročno pozitivno, vendar je to trenutno eden od razlogov za padec fizičnega obsega industrijske proizvodnje. Začeli so tudi z ustanavljanjem lastnih prodajaln v Sloveniji. Za DO TEKSTILANO lahko ugotovimo, da se stvari počasi spreminjajo v pozitivno smer. Začelo se je s spremembo strukture proizvodnje (večja udeležba dekorativnih tkanin in pregrinjal). DO Oprema TOZD Sintep je dokončala investicijo v modernizacijo in razširitev proizvodnje plastificiranih tkanin. S tem je podana osnova za povečanje izvoza. Trenutno se ne dosegajo ugodni rezultati. Fizični obseg ind. proizvodnje je 76 %, izvoz je nižji (za celotno Opremo) za 70 %, uvoz za 5 %.
Gradbeništvo
Po končanem devetmesečnem obdobju lahko ugotovimo, da DO ZIDAR zadovoljivo premaguje krizo v gradbeništvu. Kapacitete imajo do konca leta zasedene. (Večji objekti so: stanovanjsko naselje v 4. maju, adaptacija OŠ v Ribnici, objekt v Brod Moravi-cah, Gasilski dom na Reki...).
Svoja razpoložljiva investicijska sredstva usmerja predvsem v vzdrževanje in sanacijo opreme. Planirano investicijska vlaganja v letošnjem letu (nova betonarna - cca 200 mil. din) bodo tudi realizirana do konca leta.
DO KOVINAR je že realizirala resolucijske naloge na področju investicij (izgradnja prostorov za inštalaterje in modernizacija ključavničarske delavnice).
1
Cestni promet	v
V DO AVTO KOČEVJE v obravnavanem obdobju dosegajo ugodne fizične kazalce poslovanja. Investicijska sredstva so bila namenjena za zamenjavo izrabljenih vozil, izdelan je tudi projekt dograditve prostorov mehanične delavnice. Večji del svoje dejavnosti še vnaprej realizirajo na zunanjem konvertibilnem trgu.
Gostinstvo in turizem
Za dejavnost gostinstvo in turizem lahko le ponovimo že podane ugotovitve. Zmanjševanje kupne moči prebivalstva vpliva na slabšanje poslovnih rezultatov gostinske dejavnosti. Investicijska dejavnost je na mrtvi točki.
Trgovina
Na razvoj trgovine v današnjem času močno vpliva splošna gospodarska kriza. Zaradi upadanja kupne moči prebivalstva se zmanjšuje koeficient obračanja zalog in obseg prodaje. Lastne akumulacije je zelo malo in razvoj in modernizacija trgovine sta vprašljiva. TOZD TRGOPROMET kljub pozitivnemu poslovnemu rezultatu po veljavnem obračunskem zakonu ugotavlja, da ne oblikujejo poslovnega sklada, pa tudi razvoja še vedno ne morejo finansirati iz lastne akumulacije.
Od investicijskih vlaganj naj omenimo le samopostrežno prodajalno Mošenik Štalcerji.
Drobno gospodarstvo
l
Izmed DO uvrščamo v ta del gospodarstva TOZD Uslugo, ki je v tem letu planirala posodobitev pralnice. Predvidena razširitev te
dejavnosti ne bo realizirana zaradi finančno prezahtevnih ekoloških pogojev pri čišenju odpadne; vode in ker ni bil dosežen sporazum o sofinanciranju s potencialnimi poslovnimi partnerji. Tako je bila izvedena le rekonstrukcija obstoječe pralnice.
Na področju samostojnega osebnega dela so bili sprejeti republiški predpisi, kot sta obrtni zakon in zakon o davkih občanov, do konca leta 1988 oz. zač. prihodnjega leta pa bodo sprejeti še nekateri podrobnejši, izvedbeni akti, ki urejajo to področje drobnega gospodarstva. S tem so ustvarjene zakonske možnosti za pospešen razvoj obstoječih in ustanavljanje novih obratovalnic, povečanje obsega zaposlovanja in vlaganje zasebnega kapitala v gospodarske dejavnosti. V naši občini ugotavljamo povečan interes za ustanavljanje novih enot na področju storitev, trgovine in gostinstva, medtem ko upada na področju prometa in proizvodne obrti. Velika ovira za pospešen razvoj in ustanavljanje novih enot drobnega gospodastva so: pomanjkanje družbenih najemnih poslovnih prostorov ter sredstev za financiranje. Tako ni še nobenih realnih možnosti za ustanovitev namenskega sklada Za razvoj drobnega gospodarstva. Za področje obrtne cone Mahovnik, je izdelan zazidalni načrt, ki bo sprejet na skupščini predvidoma koncem leta 1988, niso pa še izdelani posamečni izvedbeni projekti in investicijski program.
Kmetijstvo
Izvajanje dolgoročnega programa razvoja kmetijstva je v teku. V skladu z opredelitvami programa je dan poudarek hitrejšemu razvoju zasebnega sektorja, katerega nosilec je TOK. Rezultati kažejo, da se predvideni cilji uresničujejo.
TOK prevzema tudi iniciativo za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, predvsem domače obrti. Predvidena je tudi razširitev in posodobitev dejavnosti trgovine z repromaterialom za potrebe kmetijstva.
Investicijska dejavnost v kmetijstvu se večinoma odvija v skladu s programom, oviro pa predstavljajo cenovna nesorazmerja.
V tem času je končana izkoščevalnica v obratu klavnice. S tem so dani pogoji povečane predelave mesa in proizvodnje mesnih izdelkov.
Investicija v »Mešalnico« je v zaključni fazi potrebna le še montaža strojev in opreme.
Končana je prenova farme v Cvišlerjih, prenova farme v Livoldu pa bo zaključena prihodnje leto. Tudi sušilna naprava na Mlaki bo pričela delovati v sezoni prihodnjega leta.
Za čistilno napravo prašičereje se pripravlja projektna dokumentacija - tehnologija je že izoblikovana.
Tudi ostala manjša investicijska vlaganja se odvijajo v okviru zastavljenega programa.
KOMUNALNA, STANOVANJSKA IN CESTNA DEJAVNOST
Slabšanje pogojev gospodarjenja se pozna tako na področju stanovanjskega gospodarstva kot tudi na področju komunalne in cestne dejavnosti. Ce bi hoteli na področju stanovanjskega gospodarstva uresničiti dolgoročni plan, bi morali vsako leto zgraditi 75 novih stanovanj. V letošnjem letu pa smo pričeli z gradnjo treh blokov D, E in F v ulici Heroja Marinclja, ki je sedaj v zaključni fazi. Gradnja poteka po proizvodnem principu, to pomeni, da je investitor in izvajalec del DO Zidar Kočevje. S tem bomo pridobili 55 novih stanovanj poleg dveh kadrovskih stanovanj zgrajenih v Strugah. Trenutno je prodanih 27 stanovanj, 22 izmed njih jih je kupila Samoupravna.stanovanjska skupnost. Več kot polovica stanovanj torej še ni prodana, kar je vsekakor pogojeno s slabšim gospodarskim položajem v občini Kočevje. Kljub velikim potrebam po adaptaciji starejših objektov v mestu Kočevje pa je žal .manjši del sredstev bil zopet namenjen za vzdrževanje teh objektov. Tako so bila opravljena le nekatera večja vzdrževalna dela na stanovanjsko poslovnih stavbah. V Kočevju smo stanarine približali ekonomskim bolj kot je to povprečno v republiki, vendar z zadnjo podražitvijo stanarin nismo dosegli načrtovanega odstotka ekonomske stanarine (80 %), temveč bomo ostali pri 70 odstotkih.
Tudi izvajanje nalog na področju komunalnih dejavnosti je v veliki meri odvisno od razpoložljivih sredstev. Žal so potrebe v letošnjem letu zopet večje od razpoložljivih sredstev. Zato se bodo nekatere zastavljene naloge zopet morale prenesti na kasnejša obdobja oz. na naslednje leto. Ena izmed takšnih večjih nalog je izgradnja kanalizacije Šalka vas - Kanal A. Podobno velja za toplifikacijo mesta Kočevje.
Na področju cestne dejavnosti smo izvedli nekaj večjih del. Tako smo uredili Ljubljansko cesto, posodobljeno je bilo del ceste v Mestnem logu, asfaltirani so bili posamezni odseki ceste - Mir-toviči - Osilnica, odsek Mozelj-Rajndol je pripravljen za asfaltiranje, izvedba le-tega pa je odvisna od vremenskih razmer. Izve-^ dena je bila tudi preplastitev ceste Jasnica-Kočevje,, kar pa je v celoti financirala Skupnost za ceste Slovenije.
Na področju vodnega gospodarstva se dela odvijajo po programu oz. je bilo opravljenih še nekaj dodatnih del. Tako je bilo zgrajenih oz. je bila narejena rekonstrukcija nekaj manjših vodovodov:
vodovod Križmani, vodovod Padovo, vodovod Brsnik. Nabavljen je bil tudi aparat za odkrivanje okvar, izven plana pa še rovokopač. Oba nabavljena aparata bosta bistveno pripomogla pri delu DO Hydrovod. Izmed zastavljenih nalog pa je bil končan vodovod Slovenska vas-Kočevje, vodovod Draga, vodovod Dol-Sodevci, vodovod Mozelj-Rajndol, vodovod za zgornje Cvižlarje, opravljena je bila rekonstrukcija vodovoda na Ljubljanski cesti, pričeli smo z rekonstrukcijo vodovoda Jakšiči, ki bo tudi končana v kolikor bo vreme dopuščalo, delno pa-je bilo usposobljeno tudi črpališče v Blatah.
Ni bil pa končan vodovod Suhor, katerega realizacija je bila odvisna od sodelovanja z JLA in rekonstrukcija vodovoda v Kidričevi ulici in Cesti na stadion. Poleg omenjenih del pa so zelo pomembne tudi raziskovalne naloge na področju vodnega gospodarstva. Tako Geološki zavod Ljubljana pripravlja raziskavo in izdelavo zaščite vodnih virov in raziskavo za sanacijo lokalnih zajetij vodnih virov.
III.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Predvidevanja o težavnih pogojih poslovanja negospodarstva v letu 1988 so se več kot izpolnila: Interventni zakonski predpisi na področju skupne porabe so povzročili ne samo padec kakovosti storitev ter izničili' prizadevanja, da bi s predvidenimi investicijami vzdignili raven le-teh, ampak postavljajo pod vprašaj tudi izvedbo zagotovljenih programov, ki se izvajajo z velikimi materialnimi težavami in negotovostjo.
1.	ZDRAVSTVO
Kot smo napovedali že v začetku leta se na vseh področjih družbenih dejavnosti srečujemo s pomanjkanjem sredstev. Jako Občinska zdravstvena skupnost ugotavlja, da bo v letošnjem letu primanjkovalo 30 % sredstev za pokrivanje že opravljenih zdravstvenih storitev. Razkorak, ki nastaja med potrebnimi in razpoložljivimi sredstvi je vedno večji, zmanjšanje le-tega pa je izvedljivo le v daljšem obdobju in s spremembami zdravstvenega varstva ter z zmanjševanjem pravic in možnosti uporabnikov pri uveljavljanju zdravstvenega varstva, kar pa ni v pristojnosti občinskih zdravstvenih skupnosti, ker so pravice in s tem programi v zdravstvu določeni z zakonom in samoupravnimi sporazumi na nivoju republike.
V skladu s sprejetimi planskimi usmeritvami podanimi tako v planskih aktih za srednjeročno obdobje 1986-1990 kot v resoluciji za letošnje leto smo v letošnjem letu pretežni del sredstev zbrali po posebnem sporazumu za razvoj družbenih dejavnosti namenili posodobitvi opreme (ZD Kočevje) in prostorov (Lekarna) za potrebe zdravstva.
2.	IZOBRAŽEVANJE
Zaradi zaostrenih materialnih pogojev smo v osnovnem šolstvu dokončno ukinili celodnevno šolo in podaljšano bivanje učencev. Zaradi pomanjkanja sredstev v poletnem času nismo pričeli z adaptacijo šolske stavbe na Reški cesti. Iz sredstev redne šolske
'amortizacije so bili izvedeni določeni investicijski posegi v šolah v Podpreski in Kočevju. Končana je bila tudi razširitev in posodobitev šolskih prostorov v.Strugah.
Program hitrejšega razvoja šolstva v manj razvitih KS se izvaja le deloma, predvsem v smeri zmanjševanja obsega kombiniranega pouka — s prešolapjem višje stopnje iz OŠ Loški potok in čistim poukom v dveh razredih OŠ Vas-Fara. Še vedno pa ostaja nerešen problem pouka v terminih, dragi prevozi (povečal se je tudi fizični obseg le-teh).
V srednjem usmerjenem izobraževanju se izvajajo že vpeljani vzgojnoizobraževalni programi, povečujejo se oblike izobraževanja delavcev ob delu v strojništvu in lesarstvu.
Izgradnji in posodobitvi učnih delavnic se ob zaostrenih materialnih pogojih ni pristopilo.
3.	OTROŠKO VARSTVO
Dejavnost otroškega varstva se je izvajala v planiranem obsegu. 720 predšolskih otrok v vrtcu (od tega 8 otrok v razvojnem oddelku) in 60 otrok v družinskem varstvu — pomeni 45 % otrok v organiziranih oblikah vzgoje in varstva. Razširjeni so le vzgojni prd-grami za otroke v KS.
Realna vrednost denarnih pomoči (1921 otrok) je močno padla, kar je bila realizirana le tretjina predlaganih valorizacij otroških dodatkov. S tem se je socialna ogroženost določenih kategorij družin še poslabšala, ker dosežene ravni iz leta 1987 nismo uspeli obdržati.	;
4.	SOCIALNO SKRBSTVO
Opredelitev, ki smo jo še posebej poudarili kot nalogo v letu 1988 in sicer o povečanju posebne pozornosti preventivnemu in svetovalnemu socialnemu delu in ki naj bi se realizirala in zagotovila z ustanovitvijo Centra za socialno delo, nismo uspeli realizirati v predvidenem času in v zaželenem kvalitativnem obsegu, kar je spet posledica pretesnih materialnih okvirov in omejitev. Smo se pa odločili in tudi pospešeno izvajamo vse potrebne aktivnosti za začetek postopka ustanavljanja centra za socialno delo (L faza ustanavljanja) ne sicer v skladu s stališči in predlogi Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo, a v okviru danih materialnih možnosti.
5.	TELESNA KULTURA IN KULTURA
Dejavnost telesne kulture in kulture se je izvajala v še dodatno zaostrenih pogojih, ki jih je povzročila negotovost vira iz katerega naj bi se te dejavnosti financirale v letošnjem letu. Posledica tega je bila v daljšem časovnem obdobju neustrezna prispevna stopnja, ki je obetala velik izpad sredstev glede na po interventnem zakonu, dovoljene rast le-teh. Z usklajevanjem znotraj samoupravnih interesnih skupnosti smo v glavnem uspeli premostiti hude finančne težave, ki bi drugače še posebej v zadnjih letošnjih mesecih popolnoma onemogočile izvedbe programov v teh dejavnostih. V taki situaciji ni moči pričakovati kakšne bistvene kvalitetne premike na teh področjih.
Glede na dosedanje stanje so pa ti premiki doseženi na področju varstva kulturne in naravne dediščine, kjer smo v sodelovanju s pristojno strokovno organizacijo, razglasili za spomenike dva, za naše družbeno okolje, pomembna objekta in sicer park na Trati s cerkvijo Sv. Rešnjega telesa, kapelami Božjega groba in Križevega pota ter Šeškov dom, za katerega tudi že nadaljujemo aktivnosti potrebne za preureditvene posege, ki mu bodo povrnili prvotno podobo ter ga hkrati posodobile.
Kočevje, december 1988
Podatki in kazalci iz PO OZD s področja gospodarstva (v tisoč din) Občina: 016 Kočevje
Obdobje jan. — sept.
Zap. Dej. naziv organizacije št. ' združenega dela
11.
12.
13.
Elektro Ljubljana — tozd Elektro Kočevje
INKOP industrija Kovinske opreme Kočevje
Industrija transportnih sredstev in opreme »ITAS« — Kočevje Kemija Lj —MELAMIN Kemična tovarna Kočevje
Slovenijales Ljubljana Lesna industrija Kočevje
Vezenine Bled—TOZD Konfekcija Kočevje
Trikon tovarna Pletenin in Konfekcije Kočevje
Tekstilna tovarna Tekstilana Kočevje
Proizvodno podjetje oprema Kočevje
Tiskarna Kočevski tisk
ZKGP-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje
ZKGP-Gozdno gospodarstvo Kočevje
ZKGP-Gradbeno podjetje Gramiz Kočevje
14.	SG,P Zidar Kočevje
15.	Cestno podjetje Novo mesto TOZD Vzdrž. in varstvo cest Kočevje
16.	Podjetje storitvenih obrti Kovinar Kočevje
17.	Integral SAP Ljubljana TOZD Stojna avtobusni Promet Kočevje
18.	Avto Kočevje tuzemski in mednarodni cestni tovorni promet Kočevje
19.	Podjetje za PTT promet Ljubljana tozd PTT Kočevje
20.	Trgovsko podjetje Nama Ljubljana tozd Veleblagovnica
21.	Mercator Rožnik Ljubljana
22.	Gostinsko podjetjč hotel Pugled Kočevje
23.	Komunalno podjetje Komunala Kočevje
24.	Hydrovod Kočevje - Ribnica
25.	Varnost Ljubljana tozd varovanje premoženja občine Kočevje
26.	Računovodski biro Kočevje
Medobčinski računaln. center Kočevje — Ribnica— Kočevje Skupaj Občina:
	Celotni prihodek	Porabljena sredstva	Dohodek	Amorti- Akumulacija		Sredstva za reprodukcijo	Izguba	Obračunani čisti OD na del. na mes.
87	1.640.644	1.595.391	'	45.252	1.055.619	_	777.580	593.553	246.879
88	4.264.886	2.477.172	1.787.714	1.162.078	18.560	1.180.638	-	554.641
IN	260.0	155,3	-	110.1	-	151,8	■ “	224,7
87	3.135.062	2.033.443	1.101.618	89.506	141.880	205.726		209.0)4
88	8.221.861	5.218.130	3.003.731	250.769	389.606	559.844		500.720
IN	262,3	256,6	272,7	280,2	274,6	272,lj		239,5
87	10.795.959	7.594.691	3.201.267	221.411	129.742	288.480	-	190.069
88	18.234.759	11.804.819	6.429.939	506.190	-	345.668	2.138.534	440.260
IN	168,9	155,4	200,9	228,6	-	119,8	-	231,6
87	14.940.297	12.187.550	2.752.744	484.162	652.183	998.032		199.783
88	45.745.623	37.426.875	8.318.748	1.136.471	2.696.191	3.461.151		512.253
IN	306,2	307,1	302,2	. 234,7	413,4	346,8		256,4
87	12.123.427	9.952.496	2.170.928	598.954	4.447	431.115	1.032.034	177.276
88	33.149.203	23.633.667	9.515.534	1.948.431	180.844	1.564.123	■ ~	429.199
IN	273,4	237,5.	438,3	325,3	-	362,8	-	242,1
87	294.549	43.978	250.570	7.333	8.345	12.886-		157.972
88	805.968	177.041	628.926	. 17.418-	25.157	36.964		355.270
IN	273,6	402,6	251,0	237.5-	301,5	286,9		224,9
87	3.703.831	2.580.989	1.122.841	103.568	55.565	128.333		149.285
88	6.678.020	4.190.563	2.487.456	376.458	15.464	270.124		332.645
IN	180,3	162,4	221,5	363,5	27,8	210,5		222,8
87	3.246.549	2.215.830	1.030.719	94.477	- -	67.500		148.270
88	7.258.770	4.714.307	2.544.462	109.281	—	73.800		323.045
IN	223,6	212,8	246,9	115,7	-	109,3		217,9
87	7.278.492	5.273.980	2.004.509	218.969	583.983	739.768		216.986
88	15.326.585	10.989.708	4.336.874	841.387	2.962	648.990		504.535
IN	210,6	. 208,4	216,4	384,2	-	87,7		232,5
87	1.087.188	597.021	490.166	55.615	39.382	79.178		181.665
88	2.460.583	1.584.030	876.553	82.372	-	42.562		427.060
IN	226,3	265,3	178,8	148.1	-	53,8		235,1
87	1	8.099.842	6.289.663	1.810.177	565.311	917	405.318		199.735
88	22.393.276	17.582.152	4.811.122	1.347.026	- '	909.034		458.093
IN	. 276,5	279,5	265,8	238,3	-	224.3		229,4
87	8.044.010	4.992.123	3.051.887	949.490	189.320	1.000.590		238.344
88	24.406.902 ,	15.692.382	8.714.517'	1.048.627	577.431	1.279.665		547.495
IN	303,4	314,3	285,5	110,4	305,0	127,9		229,7
87	729.724	462.342	267.382	12.873	17.046	26.194		187.191
88	1.821.225	1.290.803	530.422	39.502	-	26.222		419.045
IN	249,6	279,2	198,4	'	306,9	-	100,1		223,9
87	4.130.429	2.709.609	1.420.818	56.282	Ž3.240	'	62.961		170.287
88	7.887.736	4.203.034	3.684.700	103.445	60.895	164.340		351.944
IN	191,0	155.1	259,3	183,8	262,0	261,0		206,7
' 87	584.712	361.141	223.570	70.964	' 52.207	113.800		206.487
88	1.232.599	659.199	573.400	141.495	84.788	207.978		462.330
IN	210,8	■	182,5	256,5	199,4	162,4	182,8		223,9
87	1.206.742	688.033	518.708	30.086	- 74.143	95.184		226.903
88	2.946.206	1.811.454	1.134.751	134.875	155.175	233.175		521.047
IN	, 244,1	263,3	218,8	448,3	209,3	‘ 245,0		229,6
87	631.620	375.020	256.600	88.479	11.512	73.663		147.351
88	1.650.069	980.547	669.522	217.701	36.657	182.453		331.977
IN	261,2	261,5	260,9	246.0	318,4	247,7		225.3
87	7.859.537	5.187.561	2.671.975	705.004	153.290	702.427		278.624
88	26.417.595	16.774.181	9.643.414	2.776.404	879.088	2.688.365		643.401
■ IN	336,1	323,4	360,9	393,8	573,5	382,7		230,9
87	1.171.634	449.259	722.374	214.933	38.398	191.845		214.864
88	3.456.303	1.196.959	2.259.344	540.095	207.009	567.440		481.836
IN	295,0	266,4	312,8	251,3	539,1	295.8		224.3
87	3.117.241	2.656.902	460.338	43.182	41.813	73.301		195.496
88	7.629.098	6.579.394	1.049.703	63.055	55.379	97.926		441.942
IN	244,7'	247,6	228,0	146,0	132,4	133,6		226,1
87 •	8.337.867	7.300.778	1.037.088	53.312	139.450	177.519		192.622
88	2).288.366	18.717.087	2.571.278	163.809	93.107	203.439		432.869
IN	255,3	256,4	247,9	307,3	66,8	114,6		224,7
87	628.959	359.384	269.575	42.406	6.192	36.478		145.626
88	1.413.606	818.191	595.414	109.600	1.199	75.491		345.542
IN	224,8	227,7	220,9	258,5	19,4	206.9		237,3
87 '	591.956	336.475	•255.480	26.321	25.616	44.624		217.414
88	1.681.383 .	952.669	728.714	77.455	113.074	186.092		489.788
IN	284,0	283,1	285,2	294,3	441,4	417,0	'	225,3
87	396.080	223.705	172.374	82.508	44.501	103.891		222.921
88	1.106.821	705.159	401.662	262.290	.34.429	211.638		499.464
IN	279,4	315,2	233,0	317,9	77,4	203.7		224.1
87	■ 515.767	116.750	399.017	6.361	7.148	11.675		167.742
88	1.156.751	238.657	918.093	15.164	61.780	72.091		357.217
IN	224,3	204,4	230.1	238,4	864,3	617,5		213,0
87	44.799	6.578	38.221	1.045	4.707	5.455		285.722
88	107.476	25.680	81.795	4.602	4.422	7.551		581.722
IN	239,9	390,4	214,0	440,4	93,9	138,4		203,6
87	363.944	172.771	191.173	94.289	54.033.	120.828		256.227
88	867.524	419.664	447.859	229.263	106.880	260.288		594.528
IN	238,4	242,9	234,3	243,1	197,8	215,4		232,0
87	104.893.305	76.807.917	28.085.360	5.980.729	2.499.225	6.980.424	1.625.587	196.926
88	270.086.226	190.983.672	79.102.531	13.728.204	5.800.097	15.572.436	2.138.534	456.406
IN	257,5	248.7	281,7	229,5	232,1	223,1	131,6	231,8
J
Podatki in kazalci iz PO OZD s področja gospodarstva (v tisoč din) Občina: 016 Kočevje
Obdobje jan. — sept.
Zap. št.	Dej. naziv organizacije združenega dela		Popr. število zaposlenih na podlagi delovnih ur	Dohodek xna delavca	Ekonomičnost	Akumulativna sposobnost	Reproduktivna sposobnost
1.	Elcktro Ljubljana - tozd	87	125	362	102,8	0	8,6V
	Elektro Kočevje	88	124	14417	172,2	0	6,0
		IN	99,2		167,4	0	69.0
2.	1NKOP Industrija kovinske	87	229	4811	154,2	7,5	10,9
	opreme Kočevje	88	230	13060	157,6	10,3	14,8
		IN	100,4	271,5	102,2	136,5	135,2.
3.'	Industrija transportnih	87	905	3537	142,2	1,5	3.3
	sredstev in opreme	88	883	7282	154,5	—	2,2
	»1TAS« - Kočevje	IN	97,6	205,9	108,7	-	65,5
4.	,	Kemija Lj-Melamin kemič-	87	384	7169	122,'6	8.5	12,9
	na tovarna Kočevje	88	388	21440	122,2	13,3	17,1
		IN	101,0	. 299,1	99,7	157,4	132,1
5.	Slovenijales Ljubljana	87	832	2609	121,8	-	3,5
	Lesna industrija	88	838	11355	140,3	0,5	4,5
	Kočevje	IN	100,7	435,2	. 115,1	' • -	127,4
6.	Vezenine Bled —tozd K on-	87	76	3297	669,8	27,9	43,1
	fekcija Kočevje	88	76	8275	455,2	62,2	91,3
		IN	100,0	251,0	68,0	222.5	211,7
7.	Trikon tovarna pletenin	87 ■	369	3043	143,5 .	2,4	5.6
	in konfekcije Kočevje	88	344	7231	159,4	0,3	4,7
		IN	93,2	■ 237,6	111,0	-	83.8
8.	Tekstilna tovarna Tekstilana	87	410	2514	146,5	-	3,0
	Kočevje	88	390	6524	154,0	-	0.8
		IN	95,1	259,5	105,1	-	27,6
9.	Proizvodno podjetje	87	252	7954	138,0	7.3	9.2
	Oprema Kočevje	S8	254	17074	139,5		3,5
		IN	100,8	214,7	101,1		37,8
10.	Tiskarna Kočevski tisk	87	131	3742	182,1	8,6	17,2
		88	130	6743	155,3	-	3.8
		IN	99,2	180,2	85,3	-■	
11.	ZKGP-Kmetijsko gospo-	87	437	.	4142	128,8	-	4.1
	darstvo Kočevje	88	499	9642	127.4	— ■	2,7
		IN	114,2	232,8	98,9	-'	66,3
12.	ZKGP-Gozdno gospodarstvo	87	617	4946	161,1	4,9	25,9
	Kočevje	. 88	. 640	13616	155,5	4,2	9.2
		IN	103,7	275,3	96,5	84,9	35,6
13.	ZKGP-Gradbeno podjetje	87	74	'	• , 3613	l.<7.8	5,5	8,5.
	Gramiz Kočevje	88	74	7168	141,1	-	4,2
		iN	100,0	198,4	89.4	■■ —	49.8
14.	SG P Zidar Kočevje	87	394	3606	152,4	■1,2	3,3
		88	430	8569	18.7,7	0,9	2,4
		IN	109,1	237,6	123,1	72,5	71.9
15.	.	Cestno podjetje Novo mesto	87	34	6576	161,9	11,1	24.1
	tozd Vzdrž. in varstvo	88	33	17376	187,0	10.7	26,3
	cest Kočevje	IN	97,1	264,2	115,5	97,0	109,2
16.	Podjetje storitvenih obrti	87	99	5239	- 175,4	6,8	8,7
	Kovinar Kočevje	88	93	12202	162,6	7,9	11.8
		IN	93,9	232,9	92,7	115,6	135,3
17.	Integral SAP Ljubljana	87	69	3719	. 168,4	1.7	10,9
	tozd Stojna avtobusni	.88	76	8810	168,3	2,2	10,7
	promet Kočevje	IN	110,1	236,9	99,9	127.2	98.8
18.	Avto Kočevje tuzemski in	87	446	5991	151,5	5,0	- 22,7
	mednarodni cestni tovorni	88	496	19442	157,5	7,5	23,0
	promet Kočevje	IN	111,2	324,5	103,9	152,1	101,5
19.	Podjetje za PI P promet	87	142	5087	260,8	■ 1,3	6,3
	Ljubljana tozd PT T	88	144	15690	288,8	2,8	7.6 .
	Kočevje	IN	101,4	308,4	110,7	220,8	120.7
20.	Trgovsko podjetje Nama	87	103	4469	117,3	2,7	4,7
	Ljubljana tozd Veleblagovnica	88	102	10291	116,0	1.5	2,7
		IN	99,0	230,3	98,8	■	57,7	58,3
21.	Mercator Rožnik Ljubljana	'87	243 -	4268	114,2	5,9	7.5
		88	270	9523	113,7	2,4	5.2
		IN	111,1	223,1	99,6	40,1	69,0
22.	Gostinsko podjetje Hotel	87	98	2751 .	175,0	0,6	3,4
	Pugled Kočevje '	88	91	6543	172,8		2,4
		IN	92,9	237,8	98,7		69,4
23.	Komunalno podjetje Komunala	87	.54	4731	175.9	4.7	8.2 ,
	Kočevje	88	56	13013	176,5	6,3	10.4
		IN	103,7	275,1	J 00,3	134.0	126.6
24.	Hydrovod Kočevje —Ribnica	' 87	28	6156	177,1	2,1	4.9
		88	34	11814	157,0	0,6	
		IN	121,4	191,9	88,7	27,6	73,1
25.	Varnost Ljubljana tozd	87	127	3142	441,8	6,3	10,3 .
	varovanje premoženja	88	112	8197	484,7	20,5	■24,0
	občine Kočevje	IN	88,2	260,9	109,7	325,0	232,3
26.	Računovodski biro Kočevje	87	6	6370	681,0	51,2 .	59,4
		88	6	13633	418,5	15,9	,	27,1
		IN	100,0	214,0	61,5	31,0	45,7
27.	Medobčinski računaln.	87	23	8312	210,7	12,7	28 5
	center Kočevje —Ribnica—	88	24	18661	206,7	10,8	26A
	Kočevje	IN	104,3	224,5	98,1	85,2	92,7
	Skupaj občina:	87	6741	4166	136,6	.	2,9	• 8,2
		88	6871 ,	11513	141.4	2.6	6,8
		IN	101,9	27613	103,6	89,6	83,6
Podatki in kazalci iz pet. obrač. OZD s področja družbenih dejavnosti (v tisoč din)
Obdobje jan. — september
Zap. št.	Dejavnost Naziv org. združ. dela	Obd. jan. sep. 1987/88 ind.	Celotni prihodek	Porabljena sredstva	Dohodek	Del čistega dohodka za osebne dohodke	Povpreč. št. zaposlenih na podlagi	Obrač. čisti osebni dohodki	Popr. obr. čisti OD na delavca na mesec
i.	OŠ Zbora odposlancev	87	784.210	193.634	590.576	445.117	152	312.762	228.627
		88	1.846.160	378.323	1.467.837	1.234.653	151	709.104	521.784
		IND	235	195	249	277	99	221	228
2.	OŠ Vas — Fara	87	70.307	17.011	53.296	39.601	13	26.994	230.718
		88	173.006	37.850	135.155	117.731	15	67.039	496.585
		IND	246	223	254	297	115	248	215
3.	OŠ Ljubo Šercer	87	87.458 .	19.008	68.450	51.169	16	35.880	249.167
		88	199.749	35.675	164.074	134.655	16	75.207	522.271
		IND	228	188	240	263	100	210	210
4.	Glasbena šola	87	40.280	8.370	31.909	23.598	8	15.798	219.417
		88	101.091	20.567	80.524	58.035	7	32.634	518.000
		IND	251	246	252	246	88	207	236
5.	Srednja šola tehniških	87'	430.800	" 122.658	308.141	228.359	64	152.407	264.595
	usmeritev in družbo-	88	1.120.361	284.998	835.362	703.933	70	379.420	602.254
	slovja	IND	260	232	271	308	109	249	228
6.	Kulturni center Kočevje	87	73.105	32.034	41.070	30.442	10	20.649	229.433
		88	169.484	90.581	78.903	74.018	10	43.456	482.844
		IND	232	283 -	192	243	100	210	210
7.	Delavska univerza	87	32.906	18.970	13.936 i	9.442	.3	6.149	227.741
	Jože Šeško	88	86.076	43.860	42.215	32.624	. 4	18.700	519.444
		IND	262	231	303	346	133	304	228
	Izobraževanje, znanost.	87	1.519.066	'411.685	1.107.378	827.728	266	570.639	238.362
	kultura, in inform.	88	3.695.927	891.854	2.804.070	2.355.649	273	1.325.560	539.503
	skupaj	IND	243	217	253	285	103	232	226
8.	Zdravstveni dom Kočevje—Ribnica	87	894.615	271.536	623.078	398.365	120	280.906	260.098
	OZD Zdravstveni	88	2.038.335	592.829	1.445.505	1.107.409	119	635.807	593.657
	dom Kočevje	IND	228	218	232	278	99	226	228
9.	Zdravstveni dom Kočevje	87	103.717	11.980	91.736	66.500	20	46.938	260.767
	Ribnica— delovna skupnost	. 88	236.598	30.658	205.940	177.346	19	101.479	593.444
	skupnih služb	IND	228	256	224	267	95	216	228
10.	Lekarna	87	352.168	244.975.	107.193	76.287	21	51.886	274.529
		88	1.029.136	788.369	240.767	196.910	20	111.981	622.117
		IND	292	322	225	258	95	216	227
11.	Vzgojno varstvena	87	464.143	130.462	333.681	251.869	99	164.509	184.634
	organizacija	88	1.250.441	400.183	850.257 ■	688.877	104	382.808	408.983
		IND	269	307	255	274	105	233	
12.	Dom za učence	87	47.969	19.666	28.303	20.679	8	13.998	194.417*
	Dušana Remiha	88	152.052	60.778	91.274	77.011	10	44.942	499.356
		IND	317	309	322	372	125	321	257
13.	Dom starejših občanov	87	332.019	168.606	163.413	130.497	59	91.602	172.508
		88	783.999	329.661	454.338	352.546	55	197.165	398.313
		IND	236	196	. 278	270	93	215	231
	Zdravstveno in socialno	87	2.194.631	847.225	1.347.404	944.197	327 '	649.839	220.808
	varstvo	88	5.490.561	2.202.478	3.288.081	2.600.099	327	1.474.182	500.911
		IND	250	260	244	275	100	227 .	227
	Skupaj občina:	87	3.713.697	1.258.910	2.454.782	J.771.925	593	1.220.478	228.682
		88	9.186.488	3.094.332	6.092.151	4.955.748	600	2.799.742	518.471
	i	IND	247	246	248	280	101	229	227
Z
Delovno gradivo za razpravo o ustanovitvi razvojnega centra Kočevje
i.
V letu 1986 smo s temeljitim pristopom k planiranju nalog s področja dejavnosti, ki so v registraciji podjetja, zagotovili prve osnove za razvojno delo. Z jasno opredelitvijo nalog na področju osnovne dejavnosti in na področju dopolnilne dejavnosti, smo lahko organizirali delo v vseh sektorjih podjetja. V podjetju pa so trije sektorji: splošni, tehnični in računovodski. Pri realizaciji posameznih nalog se je dovolj hitro izkazala potreba po zastavitvi razvoja. Pravzaprav ni bilo področja, kjer bi bili že doseženi raz-vojni cilji. In ravno to nas je vzpodbudilo, da k delu pritegnemo zagnan in strokovno podkovan kader. Potem se je začelo. Idej ni bilo konca zato jih je bilo potrebno selekcionirati in del teh speljati takoj v življenje, del pa'jih shraniti za kasneje. Uvideli smo, da ne smemo nastopati ozko, torej samo znotraj podjetja, zato smo začeli z aktivnostmi na občinskem in tudi širšem nivoju. Prav gotovo smaz odgovornim pristopom pri izvajanju zaupanih nalog, predvsem s področja osnovne dejavnosti, pridobili pozitivno mnenje javnosti in zato ideja o formiranju RAZVOJNEGA CENTRA (v nadaljevanju RC) v Kočevju ni bila takoj zatrta. Celo več! Sklepi posameznih organov in organizacij v občini zahtevajo ustanovitev RC. In ker so v prid ustanovitve RC govorila tudi druga dejstva (izvajalci posameznih strokovnih nalog izven občine so zelo dragi, istočasno so naloge površno izdelane - včasih celo neuporabne, pojav odhoda strokovnih kadrov iz občine, pojav krize razmišljanja,...), smo pripravili koncept (glej gospodarski načrt podjetja za leto 1988) za speljavo naloge — ustanovitev RC. Delo
smo zastavili tako, da bo ustanovitev RC slonela na že obstoječi formaciji (modelu), ki naj pokaže, kje je širina bodočega RC. Aktivno delo s to formacijo je pripeljalo do tega trenutka, ‘ko lahko rečemo - PRIPRAVLJENI SMO!
V	veliko podporo vodstvu podjetja pri vodenju aktivnosti v * zvezi z RC je bil DELAVSKI SVET in vse DPO, kar seveda
pomeni, da smo (in bomo še) prav si zaposleni v podjetju živeli s to zadevo in je torej ne prepuščamo slučaju.
II.
Kot je že v uvodu podano je razvojna naravnanost podjetja pogojevala ustanovitev razvojnega oddelka, za lastne potrebe. V smislu razbremenjevanja stroškov za potrebno razvojno delo in za doseganje(primernih rezultatov, smo sestavili program formiranja razvojnega tima, kii naj bi opravljal tudi naloge sorodnih dejavnosti na področju naše občine in širše.
V	okviru tehničnega sektorja je že formirana ekipa strokovnega kadra, ki je sposobna izvajati določen obseg nalog bodočega RC. Za kvalitetnejše in celovitejše delo pa bi bilo potrebno v bližnji prihodnosti obstoječi ekipi dodati še: diplomiranega arhitekta, diplimiranega strojnega inženirja in po potrebi še diplomiranega ekonomista in diplomiranega inženirja računalništva. Ta nov kader naj bi izhajal iz vrst mladih strokovnjakov (lahko tudi iz vrst pripravnikov). Že v letu 1989 naj bi bila kadrovska sestava naslednja:
—	diplomirani pravnik,
—	diplomirani gradbeni inženir,
—	gradbeni inženir,
-	inženir agronomije,
-	diplomirani arhitekt,
-	diplomirani strojni inženir,
(— diplomirani ekonomist),
(— diplomirani inženir računalništva).
Delo v bodočem RC naj bi potekalo tudi fakultativno. Za posamezne naloge bi v obstoječi tim vključevali tudi strokovnjake iz drugih delovnih organizacij, znanstvenih ustanov itd.
Tako formiran tim (in s tako organiziranim delom) bi pokrival razvojne potrebe dejavnosti, ki jih opravlja naše podjetje in potrebe drugih.
Predvidena vsebina dela RC:
-	razvojno delo za lastne potrebe (projekti, programi, tehnologija, planiranje, informatika,...),
-	SIS materialne proizvodnje (normativni akti, vodenje evidenc, obdelava podatkov, kataster, projektiranje, planiranje, pravna pomoč, študije,...),
-	KOMITE za družbeni razvoj in urejanje prostora (naloge s področja urbanizma, prostorski del programa revitalizacije Kočevja, pregled — revizija idzelane tehnične dokumentacije,...),
-	SKLAD stavbnih zemljišč (vodenje poslovanja in izvajanje teh-
ničnih nalog, računalniško vodenje katastra stavbnih zemljišč, projektiranje;...),	,
-	DELOVNE organizacije (vodenje katastra internih komunalnih vodov, projektiranje, pravna pomoč, investicijski programi, inženiring storitve, energetika, vzgoja pripravnikov,...),
-	KRAJEVNE skupnosti (kataster komunalnih naprav, prometnih in drugih površin, projektiranje, pravni posli, normativni akti,...),
' - SPV in AMD (študijske naloge, programi, projekti, evidence,...),
-	DPO (pomoč pri organizaciji vodenja evidence,...),
-	STANOVANJSKA zadruga (vodenje poslovanja,...),
-	RAČUNOVODSKI biro (vodenje poslovanja,...),
-	STORITVE v drugih občinah in republikah (instaliranje programske in strojne opreme za vodenje katastra komunalnih objektov, vodov in naprav, uvajanje v delo s programsko in strojno opremo, izobraževanje kadrov, ki delajo neposredno na nalogah računalniškega vodenja katastra,...)
Tehnični sektor podjetja ima prostore v objektu Tesarska 10 v katerih je možno speljati določen obseg dela bodočega RC. V bližnji prihodnjosti pa je predvidena dokončna ureditev prostorov v objektu ob Tomšičevi, cesti. Slednje bo potrebno predvsem zaradi fakultativnega načina dela. Za opravljanje dejavnosti del opreme že obstoji, del opreme pa bomo postopno nabavili.
Financiranje obstoječega kadra v tehničnem sektorju poteka predvsem v breme dopolnilne dejavnosti. Tudi v bodoče bo moralo biti tako kar pomeni, da bo financiranje RC potekalo skozi izvajanje dopolnilne dejavnosti.
V začetku, ko bo nalog za RC manj in tudi kadra manj bojo sredstva, pridobljena za izdelane naloge zunanjega naročnika,
uporabljena za nabavo opreme in literature. V kasnejšem obdobju, ko bojo sprožene tudi akcije sovlaganj v RC pa bojo pridobljena sredstva uporabljena za nadaljni razvoj (izobraževanje kadra v RC, izobraževanje zunanjih sodelavcev, obnova in pbsodobitev opreme,...).
III.
Pri vseh aktivnostih, ki smo jih vodili za ustanovitev RC smo dali prednost kadrom in poskusnemu modelu izvajanja nalog. Kot je razvidno iz predhodne vsebine je ideja razvoja RC tudi v tem, da se združijo naloge, ki služijo potrebam manjših delovnih organizacij v občini in s tem posredno vplivajo na razbremenjevanje stroškov in na hitrejši razvoj teh delovnih organizacij. Ugotov-(jeno je, da si morajo tudi manjše delovne organizacije pridobiti strokovnjake, ki pa kasneje niso v celoti in pravilno izkoriščeni. Zato kader prehaja iz delovne organizacije v delovno organizacijo pa tudi izven občine (zaradi reševanja osebnega standarda dli zaradi strokovnega nivoja dela).
S formiranjem RC pa želimo kader zadržati in sicer tako, da ga konkretno angažiramo v stroki; nudimo mu možnost formiranja (dokazovanja). Iz tako oblikovanega kadra je možno črpati tudi kader za opravljanje vodilnih in vodstvenih del v občini. Možno je, ob sodelovanju npr. Skupnosti za zaposlovanje ali zainteresirane delovne organizacije, nuditi opravljanje pripravniškega staža za nove diplomante (konkretne stroke). V timskem (in fakultativnem) delu RC in ob vodenju mentorja bi dosti hitro zagotovili zainteresiranost kadra za Kočevje.
Delovanje RC je kot dopolnilna dejavnost našega podjetja. Iz obstoječega stanja in iz preteklosti je ugotovljeno, da osnovna/ dejavnost KOMUNALE občasno zahaja pri poslovanju v negativo ali pa je na nivoju; ko ni možen razvoj. S tem pa tudi standard zaposlenih pada. Za pokrivanje vsega tega je potrebno izvajanje dopolnilne dejavnosti. Tako oblikovana organizacija poslovanja je pravzaprav potrebna (v teh časih še posebno) vsaki delovni organizaciji.
Duuumusi organiziranosti KV bi sicer prepustih času, vendar bi strogo skrbeli, da bi bila zagotovljena povezanost s proizvodnjo oziroma dogajanji na terenu. RC torej naj ne bi bil samemu sebi Glede na to, da smo skozi celo leto 1988 vodili aktivnosti za ustanovitev RC smo sedaj v fazi, ko je potrebno na določenih nivojih odločiti: RC v Kočevju DA ali RC v Kočevju NE. S tem mislimo na to, da je potrebno določeno občinsko regulative popraviti, pa ne zato, da bi z RC postali monopolisti.
S prikazanim gradivom želimo dokazati, da so zadeve realne in da smo jih sposobni z vso odgovornostjo speljati na zastavljeni nivo. Vsa zadeva je nastavljena tudi tako, da v primeru nejasnih pogojev gospodarjenja (ki jih seveda ne manjka) ne bo obreme' njevanja podjetja ali širše skupnosti.
Pričakujemo, da bo gradivu - programu dana podpora in da bomo tako skupno dokazali, da smo za uveljavljanje znanja in s tem razvoja naše sredine.
Kočevje, november 1988	Komunalno podjetje
KOMUNALA Kočevje
3.	Osnutek odloka o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda
Na podlagi drugega odstavka 60. člena Zakona o vodah (Ur. list SRS št. 38/81) in 196. člena statuta občine Kočevje (Ur. list SRS št. 6/79, 2/82, in 34/84), je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela
ODLOK
o varstvenih pasovih vodnih virov ih ukrepih za zavarovanje voda
1 . :
1.	SPLOŠNA DOLOČBA
L člen
S tem odlokom so določeni varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje voda, zlasti podtalnice, obstoječih vodnih črpališč in vodnih
virov, ki so v obratovanju.-oziroma so z vidika oskrbe v prihodnje potrebni zaščite pred onesnaževanjem na območju občine Kočevje.	>
2.	člen
Predlog varstvenih pasov za vodne vire je izdelal Geološki zavod Ljubljana. Seznam teh virov je osnova za sprejem odloka varovalnih območij in varstvenih ukrepov na teh območjih. Obseg varstvenih pasov je grafično prikazan v predlogu varovalnih vodnih virov, ki ga je izdelal Geološki zavod Ljubljana decembra 1987 pod št. 188-1/88. Grafični prikazi so na vpogled na Komiteju za
V družbeni razv°i in urejanje prostora - Odsek za urbanizem in urejanje prostora.
3.	člen
Zaščita vodopreskrbnih objektov zajema:
1.	zaščito vodnega vira - zajetja - najožji varstveni pas
2.	ožje varovalno območje
3.	zunanje varovlano območje.
Za vsak poseg v vgrstv.eni pas vodnih virov, ki bi lahko vplival na spremembo kalnosti podtalnice je potrebno soglasje pristojnega organa sanitarne inšpekcije, v sodelovanju z območno vodno skupnostjo, samoupravno interesno skupnostjo za komunalno dejavnost in upravljalcerp vodovoda.
2.	VARSTVENI PASOVI
4.	člen
S tem odlokom se zavarujejo naslednji vodni viri: KSxKočevje—mesto:
— Izvir Rožni studenec — Izvira pod Stojno
\
KS Stara cerkev:
— Izvir Slovenska vas — Reberški studenec I. in II.
— Vrtina Slovenska vas — Izvir Mala gora
KS Draga:
— Izvir Trava — Izvir Podpreska I. in II.
— Izvir Draga I. in II.
KS Rudnik—Šalka vas:
-	Izvir Željne — Izvir Cvišlerji — Izvir Koprivnik
KS Livold:
— Izvir Mrzli sutdenec I. in II.
— Izvir Rajndol — Izvir Kačji potok — Izvir Knežja Lipa
-	Izvir Livold
* KS Osilnica:
— Izvir Ribjek — Izvir Padovo — Izvir Križmani I. in II.
— Izvir Bezgovica — Izvir Bezgarji
-	Izvir Papeži"
— Izvir Žurge
KS Kostel:
-	Izvir Jakšiči 1, 2 in 3
-	Izvir Nežice 1, 2 — Izvir Oskrt
-	Izvir Dren
— Izvir Čolnarji — Izvir Delač — Izvir Jesenov vrt
KS Poljanska dolina:
— Izvir Brezovica — Izvir Dol 1 in 2
KS Struge:
KS Kočevska Reka:
-	Izvir Mali Mošenik — Izvir Veliki Mošenik — Izvir Spodnji potok — Izvir Novi Lazi
— Izvir Mokri potok — Izvir pod skalo — Izvir Borovec
-	Izvir Briga
5.	člen
Območja vodnih virov so razdeljena v naslednje varstvene pasove:
1.	) Najožji varstveni pas - cona 1 - predstavlja cono z najstro-
žjim režimom varovanja.
2.	) Ožji varstveni pas - cona 2 - predstavlja cono s strogim reži-
mom varovanja.
3.	) Širši varstveni pas — cona 3 — predstavlja cono s sanitarnim
režimom varovanja.
Obseg varstvenih pasov je grafično prikazan na topografskih kartah, ki jih je izdelal Geološki zavod Ljubljana v decembru 1987 pod številko 188—1/88 in so sestavni del tega odloka. Grafični prikazi so na vpogled na Komiteju Za družbeni razvoj in urejanje prostora — Odsek za urbanizem in urejanje prostora.
3. VARSTVENI UKREPI
6.	člen
Da bi zavarovali posamezne obstoječe vodne vire je za posamezne varstvene pasove določen poseben režim gradnje, prometa in gospodarskih dejavnosti.
7.	člen
Najožji varstveni pas — cona 1 — zajema površino do 10 x 10 m, oziroma tolikšno kot je navedeno za posamezno zajetje.
Ta varstveni pas predstavlja cono z naj strožjim režimom varovanja s sledečimi določbami:
1.	) območje mora biti ograjeno in opremljeno z opozorilnimi
tablami,
2.	) upravljalec vodovoda mora biti lastnik zemljišča,
3.	) kakršen koli poseg v prostor je prepovedan, razen za potrebe
vodovoda,
4.	) ozemlje naj bo urejeno kot park,
5.	) uporaba kakršnih koli gnojil in ostalih agrotehničnih sredstev
ni dovoljena,
6.	) dostop ima le pooblaščena oseba vodovoda in izjemoma ekipe
za vzdrževanje vodovoda v spremstvu pooblaščene osebe.
8.	člen
Ožji varstveni pas - cona 2 - s strogim režimom zavarovanja zajema prostor za zaščito vodnega vira pred direktnim onesnaževanjem.
V	ožjem varstvenem pasu s strogim, režimom varovanja je: Prepovedano:
—	graditi objekte in poti. obstoječe pa je potrebno ustrezno opremiti, izdelati sanacijske načrte za preprečitev morebitnega onesnaževanja okolice vodnega vira,
—	uporabljati biocide in večje količine naravnih ih umetnih gnojil,
—	skladiščiti in vršiti tranzitni promet naftnih derivatov, mineralnih olj, in graditi naftovode,
—	graditi kanalizacije in greznice, obstoječe objekte pa je potrebno Sanirati do vodotesnosti,
—	intenzivno rediti živino,
—	izkoriščati kamen v kamnolomih in peskokopih,
—	locirati odlagališča komunalnih in posebnih odpadkov.
I
Dovoljeno:
—	adaptirati obstoječe stanovanjske hiše v smislu izboljšanja higienskih razmer,
—	graditi plinovode pod posebnimi pogoji.
9.	člen
V	ožjem varstvenem pasu s strogim režimom varovanja je:
—	obvezno: graditi vodotesno javno in interno kanalizacijsko ornrežje, kar mora izvajalec dokazati z atestom,
—	izpuščati v javno kanalizacijsko omrežje fekalne in tehnološke odpadne vode,
—	graditi utrjene nepropustne prometne in manipulacijske površine z odvodnjavanjem v javno kanalizacijo.
10.	člen
Širši varstveni pas (cona 3) predstavlja cono s sanitarnim režimom zavarovanja in zajema območje s katerega se vrši površinsko ali podzemno odtekanje vode v izvire in drenaže.
V	širšem varstvenem pasu je:
Prepovedano:
—	graditi nove industrijske obrate,
—	uporabljati biocide na bazi cianovodikove kisline, fenola, živo--srebrnih spojin,
—	odlaganje odpadkov, obstoječa odlagališča pa je potrebno odstraniti.
Dovoljeno:
—	predelava, skladiščenje in transport lahkotekočih naftnih derivatov, če so storjeni vsi ukrepi, ki preprečujejo pronicanje teh tekočin pod površje,
—	žaganje lesa in obdelovanje kmetijskih površin. Pri tem je treba paziti, da ne pride do izlitja olja in goriva v tla.
—	Gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov pod pogojem, da je urejeno higiensko odvajanje odplak. Obstoječe objekte je treba priključiti na vodotesno kanalizacijo, odplake pa odvesti v čistilno napravo ali izven varstvenih pasov oziroma jih priključiti na vodotesno greznico.
—	Opravljati tranzitni promet z naftnimi derivati le po zavarovanih prometnicah.
—	Opravljati eksploatacijo kamna le izjemoma v kamnolomih posebnega družbenega pomena in pod posebnimi pogoji,
—	opravljati promet z motornimi vozili. Ceste morajo biti urejene tako, da je onemogočeno ogrožanje vode, hitrost pa mora biti omejena na 40 km/h.
4.	VAROVALNI PAS OB TRASI GLAVNIH VODOV
11.	člen
Varovalni pas ob trasi glavnih vodov (primarni) znaša 2,5 m z vsake strani. V tem varovalnem pasu je prepovedano:
—	graditi stanovanjske objekte ali kakršnekoli druge objekte,
—	odlagati odpadke,
—	postavljati naprave ali izvajati dela s katerimi bi se lahko onesnažila voda ali poškodovali cevovodi.
Obstoječe odlagališče odpadkov, gnojišča in greznice je treba odstraniti takoj po sprejetju tega odloka.
12.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega Odloka opravlja sanitarna in vodnogospodarska inšpekcija občine Kočevje in Ribnice.
13.	člen
Za vsak poseg v varstveni pas si morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje, ki ga izda za to pristojen upravni organ. Pred izdajo soglasja je potrebno pridobiti mnenje uprav-Ijalca vodovoda.
5.	KAZENSKE DOLOČBE
14.	člen
Z denarno kaznijo od 500.000 do 1.000.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki krši določila 7., 8., 9., 10. in 13. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali drugo fizično osebo oziroma posameznik, ki krši določila iz prejšnjega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za uspostavitev v prvotno stanje.
6.	PREHODNE DOLOČBE
15.	člen
Upravljalec vodovoda mora v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka prilagoditi ožji varstveni pas pogojem tega odloka.
x 16. člen
Obstoječe objekte in gospodarske dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi lastniki oziroma upravljale! sanirati v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.
Za obstoječe objekte in naprave v varstvenih pasovih, ki lahko škodljivo vplivajo na kakovost pitne vode je potrebno izdelati sanacijski program reševanja vodnih virov.
Sanacijski program bo izdelal Geološki zavod za vse vodne vire, ki so bili zaj,eti v Predlogu zaščite vodnih virov v občini Kočevje in sicer v roku enega leta po sprejetju odloka o zaščiti pitne vode.
17.	člen
Sanacijski program mora predvsem zajeti sanacijo proizvodnih, energetskih in drugih objektov, sanacijo skladišč kurilnega olja, ureditev odlagališč odpadkov, izgradnja kanalizacije, sanacija gnojišč in ureditev prometnega režima.'
18.	člen
Ob uveijavjtvi tega odloka preneha veljati odlok o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Kočevje (Ur. list 7/84).
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Številka: 324-9/88-3/1 Datum:
Predsednik skupščine občine Kočevje Alojz ERŽEN
Obrazložitev:
Oskrba prebivalcev s kvalitetno pitno vodo predstavlja čedalje večji problem, tako da je zaščita vodnih virov eden glavnih pogojev za ohranitev kvalitete pitnih voda.
V preteklih letih so bile izvršene hidrogeološke raziskave občin Kočevje—Ribnica. V letu 1987 je bil končan in zaključen program zaščite pitne vode v zajetjih. Pregledanih je bilo preko 70 vodnih virov.
Vse raziskave in predlog varstvenih pasov je izdelal Geološki zavod iz Ljubljane in pripravil osnutek odloka.
Odlok obravnava tri varovalna obmdčja. Obdelana so tudi grafično na ustreznih topografskih kartah.
Odlok nas zavezuje, da v dveh letih saniramo obstoječe nepravilnosti, pri vseh novih posegih pa moramo upoštevati določila odloka.
Odsek za urbanizem in urejanje prostora
4.	Osnutek odloka o zazidalnem načrtu Mahovnik (obrtna cona Mahovnik)
OSNUTEK
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84. 37/85 in 29/86), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS. št. 14/85) in 196. člena slatina občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) je Skupščina občine Kočevje na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne	sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu P6/01 Mahovnik
I.	UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za obrtno cono:
proizvodno-storitvene obrtno-stanovanjske in
servisne dejavnosti P6/01 Mahovnik, ki ga je izdelal Urbanistični zavod - Projektivni atelje Ljubljana, pod številko 3364 v marcu 1988.
Sestavni del zazidalnega načrta so programski in tehnični del ter grafične priloge.
II.	MEJA ZAZIDALNEGA NAČRTA, NJEGOVA FUNKCIJA IN POGOJI ZA IZRABO
2.	člen
Območje leži zahodno od lokalne ceste Kočevje-Mahov-nik-Breg in naselja Mahovnik, severno od ceste v Rožni studenec in vzhodno od vodotoka Rinža.
V območju zazidalnega načrta so naslednje parcele k. o. Mahovnik: št. pare. 11, 12, 24, 25, 26, 27/1 del, 27/5 del, 27/6 del, 28, 29/1, 29/2, 30 del, 32 del, 33, 34, 35, 36 in 37. Meja poteka po naslednjih parcelah — v smeri urnega kazalca.
Na severnem delu območja poteka po severnem robu parcele št. 37, 34 in 28, kjer se na skrajnem severovzhodnem vogalu obrne proti jugovzhodu do severnega roba parcele št. 12.Tu se obrne zopet proti vzhodu in zaobjame parcelo št. 12 in 11. Na skrajnem jugovzhodnem vogalu pafcele št. 11 se zasuka najprej proti zapa-du, nato pa proti jugu in sicer po zunanjem robu parcele št. 27/1, 27/5 in 27/6. Nato prehaja na zunanji rob lokalne poti, ki omejuje območje z južne strani vse do parcele št. 30. Le-to na najožjem delu prečka, tako da se zasuka proti severu in njen del na zapadni strani omeji. V isti smeri se nadaljuje po zunanjem robu parcele št. 34 ter prečka parcelo št. 32, katere del se tako vključi v območje. Na severovzhodu se nadaljuje po zunanjem robu parcele št. 36 in tako zaključuje svoj potek.
3.	člen
Območje je namenjeno proizvodno-storitveni, obrtno-stano-vanjski in servisni dejavnosti v skupni površini 5,2 ha.
III.	POGOJ ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV OZ. DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
4.	člen
1.	Samostojni objekti za proizvodno obrt: tlorisnih gabaritov: 15 x 25 ali 30 m
višinski gabarit:	pritličje s streho, s svetlo višino, ustrezno gle-
de na zahteve dejavnosti naklon kritine:	od 10° — 20°
2.	Samostojni objekti za proizvodno obrt s stanovanjsko hišo: Proizvodni objekt:
tlorisni gabarit: 25 x 25 m 20 x 25 m 20 x 20 m 15 x 25 m 15 x 15 m
višinski gabarit: pritličje s streho, s svetlo višino, ustrezno glede na zahteve dejavnosti naklon strehe: od 10 — 20°
Stanovanjska hiša:
tlorisni gabarit: 9 x 12 m višinski gabarit: P + M naklon strehe: 40°, toleranc ni
Garaža:
tlorisni gabarit: 6 x 7 m višinski gabarit: P
streha:	ravna betonska plošča
3.	Stanovanjska hiša z lokalom v pritličju za servisne dejavnosti oz. uslužnostno obrt:
tlorisni gabarit: 15 x 9 m višinski gabarit: P + N + M naklon strehe: 40°, toleranc ni
4.	Objekt za javne dejavnosti: tlorisni gabarit: 12 x 20 m
višinski gabarit: pritličje + streha, s svetlo višino, ustrezno glede na dejavnost naklon strehe: 40°
Stanovanjski objekti morajo biti enotno obdelani: streha mora biti simetrična dvokapnica s kritino opečne rdeče barve, fasada bele barve-zaglajen omet, okna pokončne oblike, zatrepi obloženi z lesom — temno toniran.
Proizvodni objekti morajo biti v posameznih fazah enotno oblikovani: streha mora biti sestavljena iz simetričnih dvokapnic, kritina opečna rdeče barve, fasada bele barve s kombinacijo naravnega betona, okna poljubna.
Proizvodni objekti so grajeni v montažni betonski ali kovinski izvedbi z vmesnimi polnili, lahko so tudi klasično grajeni.
Posestne meje je dovoljeno pregrajevati z živimi mejami ali lesenimi ograjami. Žičnih ali betonskih ograj ni dovoljeno postav-
ljati, razen v primeru, če to zahteva dejavnost in je določeno s predpisi. Okolico je potrebno zazeleniti z avtohtonim zelenjem.
Na južni, severni in vzhodni strani je treba rob mejnega območja obvezno zazeleniti v skladu z grafično prilogo ne glede na lastništvo parcele.
IV.	KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA
5.	člen
Promet:
Glavni dostop bo urejen iz ceste v Rožni studenec. Urgentni dostop ter dostop- do stanovanjskih hiš je urejen tudi s prečno povezavo iz vzhodne ceste Mahovnik—Breg.
6.	člen
Vodovod:
Območje se bo napajalo z vodo iz obstoječega vodovoda AC 125 mm, ki poteka vzhodno od območja.
7.	člen
Kanalizacija:
Na območju zazidalnega načrta mora biti zgrajen ločen sistem meteorne in fekalne kanalizacije. Meteorne vode bodo speljane preko zbirnega kanala v vodotok Rinžo.
Fekalne odplake območja bodo speljane v glavni zbiralnik »S«, ki je že zgrajen. Nanj se priključujejo tudi odplake kanala »M« iz obstoječega naselja Mahovnik.
Pred izdelavo glavnih projektov in izvedbo kanalizacije je treba detajlneje proučiti situacijo na terenu v sodelovanju z vaščani kot poznavalci prostora, predstavniki komunale in SIS za komunalne in cestno dejavnost. Odmik od vodovoda ne sme biti manjši od 3 m. Vodovod mora biti položen vsaj 50 cm iznad terena kanalizacije.
8.	člen
Elektrika:
Območje se bo napajalo z električno energijo z vodom iz 20 kV daljnovoda pred obstoječo jamborsko postajo TP Sr. Mahovnik. Na območju zazidalnega načrta se mora zgraditi nova TP 20/0,4 kV kabelskega tipa.
Javna razsvetljava:
Ceste je potrebno osvetliti od 3 — 61 x, peš poti pa 31 x
9.	člen
Telefon:
Se priključuje na obstoječe telefonsko omrežje. Telefonski kabli morajo biti položeni v dvocevno kabelsko kanalizacijo. Predviden je en priključek na objekt.
10.	člen
Ogrevanje:
Ogrevanje bo individualno preko lastnih kotlovnic, s prosto izbiro goriva. Tam, kjer so za to dane možnosti, naj se uporabi odpadna energija iz proizvodnje.
V.	FAZNOST
11.	člen
Izvajanje zazidalnega načrta je razdeljeno v pet faz, ki so zaključene funkcionalne celote. Številčna zaporednost faz ni obvezna, razen I. faze in 2 delavnic ter stanovanjskih objektov z lokali v zadnji fazi. Ob prehodu na naslednjo fazo je potrebno dograditi vse komunalne naprave predhodne faze.
V posameznih fazah so predvideni naslednji posegi:
I.	faza:
dve samostojni delavnici, transformatorska postaja, rekonstrukcija ceste v Rožni studenec s križiščem in 10 parkirnih mest, izgradnja »M« kanala, priključek na »S« kanal, telefonski in vodovodni vod;
II.	faza:
štiri samostojne delavnice, tri delavnice s stanovanjsko hišo, električna napeljava, pripadajoče cestno omrežje in osem parkirnih mest, priključki na kanalizacijo, telefon in vodovod;
III.	faza:
izgradnja dveh samostojnih delavnic, štiri delavnice s stanovanjsko hišo, dokončanje cestnega omrežja in ustreznih komunalnih priklj učkov;
IV.	faza:
štiri samostojne delavnice in štirje poslovni prostori s pomožnimi prostori, 10 parkirnih mest, pripadajoči komunalni priključki;
V.	faza:
objekt za javne dejavnosti, 2 delavnici s stanovanjsko hišo, 29	,
parkirnih mest, komunalni priključek, 7 stanovanjskih objektov z lokali;
Obe delavnici s stanovanjskimi objekti se obvezno zgradita šele, ko je pozidano in urejeno celotno ostalo območje. Na parceli št.
12 in 11, kjer je predvidena izgradnja stanovanjskih objektov.^ lokali, ima sedanji lastnik tov. Logar, pravico uporabe parcele v kmetijske namene, vendar se ta pravica ne prenaša na njegove dediče. Parcele tudi ne more odtujiti.
Posamezne proizvodne objekte je dovoljeno graditi fazno, v skladu s potrebami, do izrabe maksimalnega gabarita.
VI.	REŽIM ZAČASNE NAMEMBNOSTI
13.	člen
Na zazidalnem območju do pričetka gradnje ni dovoljeno spreminjati prvotne namembnosti zemljišč.
VII.	OBVEZNOSTI INVESTITORJA
14.	člen
Investitorji objektov so dolžni okolico, objektov zasaditi z rastjem, kot je označeno na karti »zasnove ureditve zelenih površin«.
V karti so označena tudi obstoječa drevesa, ki jih ni dovoljeno odstraniti, če za to ni tehničnih razlogov.
Investitorji so dolžni spuščati v kanalizacijo odplake, očiščene do stopnje, ki je predpisana s tovrstnimi pravilniki.
V kolikor zaradi narave dela ni možno doseči predpisane sestave odplak, je obvezno potrebno zgraditi interne čistilne naprave. Investitorji enakih dejavnosti lahko gradijo skupne čistilne naprave.
VIII. TOLERANCE
15.	člen
Tolerance po dolžini in širini so pri individualnih stanovanjskih hišah - + 10 %, pri proizvodnih objektih so podani maksimalni gabariti, toleranca je le do —+ 10 %. Etažna višina individualnih stanovanjskih objektov je 2,70 m —+ 10 %.
Višina kolenčnega zidu je:
- P + M '1,4 m - + 10%
-P + N + M 0,7 m - + 10%.
Odstopanja od predvidenih tras komunalnih vodov so maksimalno 3 m-.
IX. KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Vse komunalne vode je 'potrebno zgraditi v skladu z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta.
17.	člen
Zazidalni načrt je občanom, organizacijam združenega dela in samoupravnim skupnostim na vpogled pri občinskem Komiteju za družbeni razvoj in urejanje prostora in Oddelku za inšpekcijske službe občine.
18.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Oddelku za inšpekcijske službe občine Kočevje.
19.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 351-21/87-3/1 Datum:
Predsednik Skupščine občine Kočevje: Alojz Eržen
5.	Predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990
PREDLOG ESA - 204
16.	11. 1988
Na podlagi 41. člena dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 - 1990 (Uradni list SRS, št. 14/86, 42/87 in 16/88) sklenejo Skupščine občin v SR Sloveniji
ANEKS
k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 1 2
1.	člen
Besedilo 9. točke 4. člena dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990 (Uradni list SRS, št. 14/86, 42/87 in 16/ 88) se spremeni tako, da se glasi:
»9. Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve.«
2.	člen
Za prvim odstavkom 6. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, ki niso obdelana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se stopnje davka iz kmetijstva, določene v prvem odstavku tega člena, povečajo, in sicer:
v I. skupini za 40 odstotnih točk, v II. skupini za 30 odstotnih točk, v III. skupini za 20 odstotnih točk in v IV. skupini za 10 odstotnih točk.«
Sedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
3.	člen
Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi:
»11 .a člen
Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo lastna sredstva za družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva, pod pogojem, da pri osnovnih sredstvih ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije in kupnine za prodana osnovna sredstva, za oblikovanje virov obratnih sredstev, ali za združevanje v organizacijo združenih kmetov, oziroma organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnost kmetov, predpisale dodatno znižanje davčne osnove do 25 %.«
4.	člen
V 12. členu se doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja, se prizna davčna olajšava Oglede na višino vloženih sredstev, in sicer v višini do 30 % od odmerjenega davka za čas od 3 let. Druga merila in višino olajšav bodo udeleženke uskladile v okviru regije.
Sedanje 3. do 7. točka postanejo 4. do 8. točka.
5.	člen
Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi:
»13.a člen
Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku priznavale izdatke za reprezentanco največ do (1,8 °,k od celotnega prihodka.«
6.	člen	,
V tretjem odstavku 14. členu se za besedama »postranskega poklica« postavi pika, nadaljnje besedilo pa se črta.
7.	člen
Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Udeleženke bodo zavezancem davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica, pod pogojem, da vredu vodijo poslovno knjigo in, ki vlagajo lastna sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije in kupnine za prodana osnovna sredstva; za oblikovanje virov obratnih sredstev ter za skupno nabavo, racionalno uporabo delovnih in poslovnih sredstev, skupno graditev in uporabo gradbenih objektov, skupen nastop na trgu in uresničevanje drugih skupnih interesov in potreb, predpisale dodatno znižanje davčne osnove do 25 %.
Udeleženke bodo zavezancem davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica in vlagajo sredstva za namene iz prvega odstavka tega člena, znižale pavšalni letni znesek davka, do 60 % glede na višino vloženih sredstev.«
8.	člen
Besedilo 3. točke 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»3. Zavezancem, ki zaposlujejo delavce se za leto, za katero se davek odmerja, za vsakega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem, ki zaposlujejo invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, se za vsako takšno osebo odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu in zavezancem, ki zaposlujejo invalide s 100 % telesno okvaro in gluhoneme osebe s 70 % telesno okvaro pa se odmerjeni davek za vsakega delavca-invalida in gluhonemo osebo zniža za znesek, ki ustreza 50 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.« Olajšava se prizna za čas trajanja zaposlitve.
Besedilo 7. točke se črta.
Sedanje 8. do 10. točka postanejo 7. do 9. točka.
V	7. točki se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo:
»ter zavezancem, ki zaposlujejo pripravnike v višini 15 % od izplačanih osebnih dohodkov za čas trajanja pripravniške dobe.«
Za 9. točko se dodasta novi 10. in 11. točka, ki se glasita:
10.	Zaveznacem, ki jim je priznana lastnost invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, se za leto, za katero se davek odmerja, odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem - invalidom s 100 % telesno okvaro in zavezancem - gluhonemim osebam s 70 % telesno okvaro, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb pa za znesek, ki ustreza 60 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka, zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
11.	Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja, se prizna davčna olajšava glede na višino vloženih sredstev, in sicer do 30 % od odmerjenega davka, za čas do 3 let. Druga merila in višino olajšave bodo udeleženke1 uskladile v okviru regije.«
V	drugem odstavku se besedilo:
»in olajšav iz 3.« črta, beseda »vštevata« se nadomesti z besedo »všteva«.
V	tretjem odstavku se besedilo »letni dohodek po odbitku stroškov« nadomesti z besedilom »letni celotni prihodek«.
V	četrtem odstavku se besedilo:
»iz 2., 3., 8., 9. in 10 točke« nadomesti z besedilom »iz 1., 2., 3.,
4.,	7., 8., 9. in 10. točke«.
9.	člen
Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki se glasi:
»18.a člen
Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku priznavale izdatke za reprezentanco največ do 0,8 % od celotnega prihodka.«
10.	člen
V	19. členu se za 1. točko doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. Od dohodkov, doseženih s sprejemanjem gostov na prenočevanje z zajtrkom v svojem gospodinjstvu ali v prostorih za počitek oziroma rekreacijo s posredovanjem agencij, registriranih za to dejavnost in dohodkov izdelovalcev suhe robe, ki opravljajo to dejavnost na podlagi priglasitve in dohodke dosegajo pri organizacijah združenega dela, 15 %.«
Sedanji 2. in 3. točka postaneta 3. in 4. točka.
V	petem odstavku se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ter od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 % telesno okvaro in osebe, ki so izgubile vid, če opravljajo intelektualne storitve prek organizacij združenega dela.«
11.	člen
V	drugi alinei prvega odstavka 21. člena se za besedilo »patentov« postavi vejica, besedilo »in tehničnih izboljšav« pa nadomesti z besedilom »modelov oziroma vzorcev, blagovnih oziroma storitvenih znamk in tehničnih izboljšav.«
12.	člen
V 24. členu se dodasta novi četrti in peti odstavek, ki se glasita: »Udeleženke bodo predpisale davčno olajšavo v višini 100 % od odmerjenega davka na dohodke, dosežene z oddajanjem opremljenih sob in stanovanjskih prostorov mladim družinam pod pogojem, da jih zavezanci oddajajo preko ustreznih organizacij (mladinske organizacije, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami).
Za mlade družine štejeta zakonca, od katerih nobeden ni star več kot 30 let, družina vsaj z enim otrokom, Jtjer nobeden od staršev ni star več kot 30 let in samohranilka oziroma samohranilec, od katerih nobeden ni star več kot 30 let.«
13.	člen ,
V 3. točki prvega odstavka 25. člena se doda drugi odstavek, ki ■se glasi:
»Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedene namene, se stopnja davka iz prvega odstavka te točke poveča za 100 %.«
14.	člen
Besedilo drugega odstavka 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Udeleženke bodo določile vrednost posameznega dobitka od iger na srečo, od katere se davek ne plačuje, v višini 50.000,- din.«
15.	člen
Besedilo »10. Davek od prometa proizvodov in storitev« se nadomesti z besedilom »10. Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve«.
16.	člen
Besedilo 28. in 29. člena se črta.
17.	člen
Ko bodo občinske skupščine sprejele sklepe o sprejemu tega aneksa, bo besedilo aneksa objavljeno v.Uradnem listu SR Slove--nije.
Obrazložitev:
Predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 temelji na predlaganih spremembah v zakonu
o davkih občanov, na spremembah in dopolnitvah medrepubliškega dogovora o temeljih davčne politike (Uradni list SFRJ št. 62/87) in na sprejetih spremembah Zveznega zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 27/88).
S pristopom k dogovoru bodo občine v SR Sloveniji zagotovile usklajeno davčno politiko ter bodo sprejete spremembe predpisane v svojih občinskih odlokih.
V predlogu aneksa k dogovoru so predlagane davčne stopnje, davčne osnove in višina davčnih oprostitev, ki izhajajo iz sprememb zakona o davkih občanov. Nanašajo se:
—	na višino obdavčitev neobdelanih kmetijskih zemljišč in neporabljenih poslovnih prostorov
—	na olajšave v kmetijstvu in gospodarskih ter poklicnih dejavnosti in spremembe pri davkih po odbitku
—	na spremembo višine neobdavčenega dobitka od iger na srečo
Nadalje so v predlogu aneksa usklajene še spremembe- iz zveznega zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu. S 1. julijem 1988 dalje je odpravljen občinski davek od prometa proizvodov ter občinam ostaja samo obdavčitev storitev.
6.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
PREDLAGATELJ: IZVRŠNI SVET PREDLOG ESA 201
Na podlagi 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS št. 6/79, 2/82, 34/84 in 47/86), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 36/88) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74 in 4/78) je Skupščina Občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora Krajevnih skupnosti dne sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS št. 13/83, 1/84, 34/84, 13/85, 1/86, 1/87 in 48/87) se v 6. členu doda nov 2. odstavek, ki se glasi:
»Od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, ki niso obdelana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se stopnje davka iz kmetijstva določene v prvem odstavku tega člena povečajo tako, da znašajo:
za tretjo skupino 25 % za četrto skupino 12 %
2.	člen
Vil. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»Zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku, ki vlagajo lastna sredstva za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon o davkih občanov, lahko poleg 35 % znižanja davčne osnove, uveljavljajo dodatno znižanje v višini 25 %.«
zna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja. Olajšava se prizna v višini in pod pogoji opredeljenimi v 28. členu odloka.
5.	člen
V	21. členu se besedilo »dohodek po odbitku stroškov«, nadomestijo z besedami »celotni prihodek«.
6.	člen
Črta se tretji odstavek 22. člena.
7.	člen
Za 22. členom se doda nov 22.a. člen, ki se glasi:
»Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se med materialne stroške štejejo izdatki za reprezentanco največ do 0,8 % celotnega prihodka.
8.	člen
V	prvem odstavku 23. in 24. člena se besedilo »ali občasno opravljajo dejavnosti, če s predpisi ni prepovedana«, črta.
9.	člen
25.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Ostali zavezanci davka od prihodka iz gospodarske dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen dejavnosti gostinskih obratov bifejskega značaja in zavezanci, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, in vlagajo lastna sredstva za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon o davkih občanov, lahko poleg 35 % znižanja davčne osnove: uveljavljajo dodatno znižanje do 25 %.«
3.	člen
Za 11. členom se doda novi 11.a člen, 11.b člen in 11.c člen, ki se glasijo:
11. a. člen
»Za zavezance davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se smiselno uporabljajo določbe 35. člena odloka o davkih občanov.« |
11.b. člen
10.	člen
26.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka od dohodka iz gospodarske dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo lastna sredstva za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon se prizna davčna olajšava v obliki znižanja letnega zneska davka glede na višino vloženih sredstev izraženih z višino povprečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu in sicer:
»Zavezancem davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, obdavčenih v pavšalnem letnem znesku, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica in vlagajo lastna sredstva za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon1, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka kot to določa 26. člen odloka o davkih obča-nov.«
11.c. člen
»Zavezancem davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se med materialne stroške štejejo izdatki za reprezentanco največ do 0,8 % od celotnega prihodka.«
4.	člen
V 17. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Zavezancem jdavka od dohodka iz kmetijske dejavnosti se pri-
Vložena sredstva do višine	znižanje letnega zneska
enoletnega OD	pavšalnega davka
do 0,5	30 %
od 0,5 do 1	40 %
od 1 do 2	50 %
nad 2	60 %
ll. člen
26.a. člen se spremeni tako, da sc glasi:
»Zavezancem, ki zaposlujejo delavce v letu za katerega se davek odmerja, se za vsakega delavca odmerjeni davek zniža, za znesek, ki ustreza 10 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem, ki zaposlijo invalidne osebe po predpisih
o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, se za vsako takšno osebo odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu in zavezancem, ki zaposlujejo invalide s 100 % telesno okvaro pa se odmerjeni davek za vsakega delavca - invalida zniža za znesek, ki ustreza 50 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčne olajšave se priznavajo v sorazmerju s časom za katerega je zavezanec zaposloval delavce.
12' člen
Za 28.a. členom se doda nov 28.b. člen, ki se glasi:
»Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, se prizna davčna olajšava, če vlagajo lastna sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži najmanj znesek opredeljen v 28. členu, v višini 30 % od odmerjenega davka za dobo 3 let, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati vloženih sredstev.
Zavezanec vloži vlogo za priznanje davčne olajšave praviloma v roku za vložitev davčne napovedi, dokumentacijo pa do 15. marca po preteku leta, v katerem je sredstva vložil.«
13.	člen
Na koncu 29. člena se beseda: »pogodbi« dodajo besede: »ter zavezancem, ki zaposlujejo pripravnike v višini 15 % od izplačanih osebnih dohodkov za čas trajanja pripravniške dobe.«
14.	člen
Za 31. členom se doda nov 31.a. člen, ki se glasi:
»Zavezancem, ki jim je priznana lastnost invalidne osebe, po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, se odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev V gospodarstvu, v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem invalidom s 100 % telesno okvaro, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, pa za znesek, ki ustreza 60 % povprečnega enoletnega čistega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.«
15.	člen
V 35. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 5r% enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, glede na vrsto dejavnosti, oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov zavezanca, po naslednjih merilih:
1.	VRSTA DEJAVNOSTI
-	OSEBNE STORITVE: čevljarstvo, moško in žensko kroja-
štvo, moško frizerstvo, šiviljstvo, pranje in likanje perila, žaganje drv, ročno pletenje in tkanje in popravilo koles	0 %
-	STORITVE GOSPODINJSTVOM, TEHNIČNE STORITVE:
mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, finomehanika, RTV servis, čiščenje prostorov in oken, popravilo gospodinjskih strojev, kovači, tapetništvo in dekoraterstvo, žensko frizerstvo, nega obraza in telesa	5 %
-	STAVBNE DEJAVNOSTI IN NEKATERE TEHNIČNE STORITVE:
zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo, steklarstvo, stavbnih kleparstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinštalaterstvo, tesarstvo in krovstvo, avto-kleparstvo, avtoviličarstvo, elektromehanika, popravilo motornih vozil, kemično čiščenje	10 %
-	Prevoz oseb z avtotaksijem	15 %
-	Prodaja blaga na drobno	15 %
-	Gostinska in druga dejavnost	20 %
2. Način poslovanja
-	pretežno ročno (fizično) delo, ki ni vezano na poslovni prostor 5 %
-	pretežno ročno delo, vezano na poslovni prostor 10 %
-	posamezne faze dela se opravljajo strojno 15 %
-	proizvodnja je strojna (neavtomatizirani stroji) 20 %
3.	Kraj poslovanja
—	v odročnih naseljih	0 %
—	v primestnih in mestnih naseljih	10.%
4.	Delovne sposobnosti
—	Invalidnost nad 30 %	0 %
—	Starost za moške nad 55 in ženske nad 50 let	5 %
-•^Starost za moške do 55 let in ženske do 50 let	10 %
5.	Uporaba dopolnilnega dela drugih:	,
—	Zavezanec uporablja dopolnilno delo enega delavca 5 %
„ 16. člen
V	prvem odstavku 36. člena se za 1. točko doda nova 2. točka, ki se glasi:
»Od dohodkov doseženih s sprejemanjem gostov na prenočevanje z zajtrkom v svojem gospodinjstvu ali v prostorih za počitek oziroma rekreacijo s posredovanjem agencij, registriranih za to dejavnost in dohodkov izdelovalcev suhe robe, ki opravljajo te dejanovsti na podlagi priglasitve in dohodke dosegajo pri organizacijah združenega dela 15 %
V	tretji točki se za številko L- postavi vejica in doda številki »2 in 3.«
Dosedanji 2. in 3. točka postaneta 3. in 4. točka.«
17.	člen
Za 37. členom se dodata 37.a. in 37.b. člen, ki se glasita:
37.a. člen
»Zavezancem daVka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se med materialne stroške štejejo izdatke za reprezentanco največ do 0,8 % od celotnega prihodka.«
37.b. člen
»Zavezancem davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku in vlagajo lastna sredstva za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon, lahko poleg 35 % znižanja davčne osnove, uveljavljajo dodatnd znižanje davčne osnove v višini 25 %.
Dosedanji 37.a, 37.b. in 37.c. členi postanejo 37.c., 37.č. in 37.d. členi.«
18.	člen
37.c. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo lastna sredstva za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska glede na višino vloženih sredstev kot to določa 26. člen odloka o davkih občanov.«
19.	člen
V	drugi alinei prvega odstavka 37.č. člena se besede »dodatno zaposlijo nove« nadomestijo z besedo: »zaposlujejo«.
V	tretji alinei prvega odstavka se za besedo: »pogodbi« dodajo besede: »oziroma zaposlujejo pripravnike, za 15 % od izplačanih osebnih dohodkov za čas trajanja pripravniške dobe.«
20.	člen
37.d. člen se spremeni tako, da se glasi:
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev davka iz poklicnih dejavnosti predpisanih po določbah 37.c. in 37.d. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 % odmerjenega letnega davka. V omejitev se ne všteva 100 odstotna olajšava za
prvo leto dejavnosti in davčna olajšava iz druge alinee 37.č. člena.«
21.	člen
V 38. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti po odbitku so oproščeni zavezanci od dohodkov, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik, invalidi s 100 % telesno okvaro, ter osebe, ki so izgubile vid, če opravljajo intelektualne storitve prek organizacij združenega dela.«
22.	člen
Tretja alinea 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
— od dohodkov od patentov, modelov oziroma vzorcev blagovnih oziroma storitvenih znamk in tehničnih izboljšav	5 %
23.	člen
Peta alinea 40.a. člena se spremeni tako, da se glasi:
»— od dohodkov od patentov, modelov oziroma vzorcev blagovnih oziroma storitvenih znamk in tehničnih izboljšav 3 %«
24.	člen
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Če davčna osnova znaša dinarjev
nad	do	stopnja %
	619.580	15
619.580	1.239.110	24
1.239.110	1.858.680	33
1.858.680	2.478.260	42
2.478.260	3.097.790	50
3.097.790 3.717.360'	3.717.360	58 65
25.	člen
50. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe davčne osnove po naslednjih stopnjah:
- za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže:
Če znaša davčna osnova dinarjev
nad	do	stopnja %
	12.492.320	0,10
12.492.320	24.984.660	0,20
24.984.660	49.969.310	0,30
49.969.310	74.953.940	0,45
74.953.940	99.958.600	0,65
99.938.600	124.923.260	0,85
124.923.260		1,00
- ža stavbe in prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporab-
1 j a j o za počitek in rekreacijo: Če davčna osnova znaša dinarjev		
nad	do	stopnja %
	12.492.320	0,20
12.492.320	24.984.660	0,35
24.984.660	49.969.310	0,50
49.969.310	74.953.940	0,70
74.953.940	99.938.600	0,90
99.938.600	124.923.260	1,20
124.923.260		1,50
- za poslovne stavbe in poslovne prostore:
Če davčna osnova znaša dinarjev
nad	do	stopnja %
	12.492.320	0,15
12.492.320 - • '	24.984.660	0,35
24.984.660'	37.476.970	0,55
37.476.970	49.969.310	0,75
49.969.310	62.461.630	1,00
62.461.630		1,25
Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navadne namene, se stopnja davka poveča za 100 %«
26.	člen
Prvi odstavek 51.a. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka od premoženja, ki so lastniki plovnih objektov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer:
-	nad 8 do 9 m dolžine	296.770 din
-	za vsak nadaljni polni meter dolžine še po	117.150 din«
27.	člen
53. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 50.000,- dinarjev.«
28.	člen
Statutarno pravna komisija skupščine občine je pooblaščena za določitev prečiščenega odloka o davkih občanov.
29.	člen
Določbe tega odloka, ki se nanašajo na znižanje davčne osnove in davčne olajšave pri zavezancih za davek iz kmetijstva, gospodarskih in poklicnih dejavnostih, obdavčenih po dejanskem dohodku, se uporabljajo že pri odmeri davka za leto 1988.
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1989 dalje.
Številka: 420-2/83-4/1	Predsednik
Datum: november 1988	Skupščine občine,Kočevje
Alojz Eržen
Obrazložitev:
Predloženi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka je pripravljen na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov, ki ga je sprejela skupščina SR Slovenije na seji 28. 9. 1988 in predloga aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990, ki je bil pripravljen na podlagi zakonskih sprememb.
Sprememba določb v navedenih aktih zahtevajo spremembe v občinskih odlokih o davkih občanov.
-	Zakon o davkih predvideva ostrejšo obdavčitev za kmetijska zemljišča, ki niso obdelana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Višina davčne stopnje je različna po skupinah katastrskih občin in naj bi jo v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike določile občinske skupščine. Različno povečanje davčnih stopenj za I. skupino za 40 odstotnih točk, za II. skupino za 30 odstotnih točk, za III. skupino za 20 odstotnih točk, je predlagano glede na okoliščine, da so pogoji za obdelovanje v nižinskih predelih ugodnejši kot v hribovitih in goratih predelih.
-	Pri obdavčevanju dejanskega dohodka iz kmetijstva se priznava v primeru zavezancu, ki vlaga sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva davčna olajšava v obliki znižanja davčne osnovč in sicer poleg zakonsko določenega odstotka v višini 35 % še dodatno znižanje po odloku o davkih občanov v višini 25 %.
-	Davčna olajšava se priznava tudi zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja v v višini do 30 % od odmerjenega davka, odvisno od vloženih sredstev, za dobo 3 let.
—	Skladno z dogovorom o usklajevanju davčne politike, se predlaga pri obdavčevanju po dejanskem dohodku, priznavanje izdatkov za reprezentanco med materialne stroške v višini 0,8 % celotnega prihodka.
—	V zakonu o davkih je črtana določba, po kateri je zavezanec za davek iz gospodarskih dejavnosti tudi občan, ki občasno dosega dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti in skladno s tem so črtane tudi vse določbe v odloku, ki se nanašajo na tako občasno doseganje dohodkov.
—	Zavezancem davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti obdavčenim po dejanskem dohodku, ki opravljajo dejavnosti v obliki stalnega poklica, se priznava davčna olajšava v primeru, ko vlagajo lastna sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, za oblikovanje virov obratnih sredstev ter za združevanje v zadrugo, organizacijo kooperantov in druge oblike združevanja za skupno nabavo, racionalno uporabo delovnih in poslovnih sredstev, v obliki znižanja davčne osnove, in sicer poleg zakonsko določenega odstotka 35, še dodatno znižanje po odloku v višini 25 %. Priznavanje teh olajšav je pogojeno, da se poslovne knjige, ki so jih dolžni voditi, vodene na način in po načelih, določenih S predpisom o načinu vodenja poslovnih knjig oziroma evidenc. Tovrstna olajšava se priznava tudi zavezancem davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku. Pavšalni znesek bi se znižal do 60 % odvisno od višine vloženih sredstev.
—	Predlaga se priznavanje davčne olajšave za vsakega zaposlenega delavca v višini 10 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu za vsako zaposleno invalidno osebo 30 % in za vsakega zaposlenega invalida s 100 % telesno okvaro v višini, ki ustreza 50
% povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji.
-	Davčne olajšave bi se priznavale zavezancem invalidom v višini 30 %, zavezancem invalidom s 100 % telesno okvaro pa v višini 60 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS pod pogojem, da ne uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb.
-	Davčne olajšave bi se priznale tudi zavezancem, ki zaposlujejo pripravnike v višini 15 % od izplačanih osebnih dohodkov za čas trajanja pripravniške dobe.
-	Z davkom iz gospodarskih dejavnosti po odbitku se po zakonu obdavčujejo tudi dohodki doseženi s sprejemanjem gostov na prenočevanje z zajtrkom v svojem gospodinjstvu ali v prostorih za počitek in rekreacijo s posredovanjem agencij registriranih za to dejavnost ter dohodki izdelovalcev suhe robe, ki dosegajo dohodke, pri organizacijah združenega dela. Stopnja bi znašala 15 %.
-	V dogovoru o usklajevanju davčne politike je predvidena valorizacija lestvic davčnih osnov za davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic s statistično ugotovljenim poratsom cen na drobno, v SR Sloveniji, ki znaša 130,6 %, valorizacija lestvic davčnih osnov za davek od premoženja s količnikom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji, ki znaša 2,29 %, pavšalni letni znesek davka na plovne objekte pa je valoriziran z letno stopnjo rasti povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka za zaposlenega delavca v SR Sloveniji, ki znaša 121,3 %.
-	Predlagana je višja obdavčitev nenamensko izrabljenih poslovnih prostorov, ki jih lestniki ne uporabljajo za opravljanje gospodarskih dejavnosti in jih tudi ne dajejo v najem. Obdavčitev takih nenamensko izrabljenih poslovnih prostorov bi se povišala za 100 %.
7.	Predlog odloka o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve
PREDLOG ESA - 203
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 43/83, 46/83, 71/84, 39/85, 11/86, 21/87, 10/88 in 27/88), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74 in 4/78) ter 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS št. 6/79, 2/82, 34/84 in 47/86) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora Krajevnih skupnosti dne sprejela
ODLOK
o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve
1.	člen
Na območju občine Kočevje se plačuje posebni občinski prometni davek od plačil za storitve po zveznih predpisih o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem prometnem davku-in po določbah Tega odloka.
2.	člen
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje po stopnjah določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje v odstotku od zneska plačila za opravljeno storitev, v katerega je vštet davek.
Stopnje posebnega občinskega prometnega davka od plačil za storitve so določene v tarifi Tega odloka.
4.	člen
Zasebnim proizvajalcem vina in žganja se za potrebe članov gospodinjstva prizna 100 litrov vina in 10 litrov žganja na-vsakega 1 člana gospodinjstva, starega nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna 6 % pri vinu in 2 % pri žganju.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha velati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve
(Skupščinski dolenjski list št. 2/76, 18/76 in 1/78 in Uradni list SRS št. 14/80, 11/81, 9/82, 35/82, 7/83, 1/84, 13/85, 1/86, 48/87 in 34/88).
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1989 dalje.
Številka: 421 — 15/72—4/1	Predsednik
Datum: december 1988	Skupščine občine Kočevje
Alojz Eržen
Tarifa
posebnega občinskega prometnega davka od plačil ža storitve
Tarifna številka 1.
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za naslednje storitve:
I.	Kovinska dejavnosti:	/
1.	popravljanje strojev in naprav	,	15 %
2.	popravljanje izdelkov precizne mehanike	10	%
3.	popravljanje motornih vozil	10	%
4.	popravljanje kovinskih izdelkov za široko potrošnjo:
popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva	5	%
II.	Elektro dejavnost
5.	popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav: popravljanje transformatorjev, električnih	pečk	razdelilnih naprav	in
podobno	10	%
6.	popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih naprav
in delov	K)	%
7.	popravljanje drugih električnih aparatov in pribora ter ostale
storitve te dejavnosti	10	%
III.	Ostale dejavnosti
8.	protektiranje in popravljanje plaščev	(vulkaniziranje) 5	%
9.	knjigovezništvo	5	%
10..	gradbene in montažne storitve, ki jih opravljajo
občani in civilno pravne osebe	10	%
11. osebne in druge obrtne storitve	10	%
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in civilne pravne osebe ter občani civilnim in pravnim osebam in občanom.
Opomba:
1.	Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se ne plačuje od plačil za storitve:
Krojačev, šivilj", klobučarjev, modistk, vezilj, čevljarjev, popravljanje ortopedskih pripomočkov, izdelovanje copat, brivcev in frizerjev, pedikiranje, dimnikarjev, predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, uglaševanje glasbil, brušenje nožev in britvic, mlinarstvo, popravila in polnjenje akumulatorjev, vzdrževanje in popravljanje kmetijske mehanizacije, popravljanje električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, pralnih strojev, ventilatorjev, bojlerjev in podobno, popravljanje medicinskih aparatov, kovačev od podko-vanja konj in živine, kolarjev, urarjev, popravila dvokoles in otroških vozičkov, preoblačenje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in kemično čiščenje vseh vrst tkanin, polnjenje in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, plakatiranje, čiščenje, pranje ter likanje oblek in perila, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garderobe), storitve postreščkov, žaganje drv, storitve fotografov in nega obraza in telesa.
2.	Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan.
t	•
Tarifna številka 2.
Od plačil za proizvodne storitve se plačuje posebni občinski prometni davek od plačil za storitve po stopnji 10 %
Opomba:
1.	Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za proizvodne storitve, ki jih opravljajo družbene in civilne pravne osebe ter občani civilnim pravnim osebam in občanom.
2.	Proizvodna storitev je takrat, kadar je izdelek izdelan iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev.
3.	Davčna osnova za posebni občinski prometni davek od plačil za storitve je opredeljena v 19. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu.
Tarifna številka 3.
Od vstopnic za zabavne prireditve se plačuje občinski prometni davek od plačil za storitve in sicer:
—	od vstopnic za diskoteke	10 %
—	od vstopnic za druge zabavne prireditve	10 %
Opomba:
1.	Prireditelj zabavne prireditve — davčni zavezanec je dolžan plačati posebni občinski prometni davek od plačil za storitve po tej tarifni številki od prodanih vstopnic.
2.	Prireditelj, ki zabavno prireditev prireja občasno, mora najpozneje 5 dni pred prireditvijo predložiti za družbene prihodke pristojnemu občinskemu upravnemu organu vstopnice za žigosanje. Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve mora obračunati in plačati v 7 dneh po prireditvi.
3.	Prireditelj, ki prireja zabavne prireditve v okviru samostojne dejavnosti, mora imeti vse vstopnice in konzumacijske listke, ki jih prodaja za posamezne prireditve, žigosane od za družbene prihodke pristojnega občinskega upravnega organa. Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve od vstopnic mora obračunati in plačati v 7 dneh po preteku meseca, v katerem so bile prireditve.
4.	Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so solidarno odgovorni za plačilo po tej tarifni številki.
5.	Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se ne plačuje od vstopnic za kulturnoumetniške in telesnovzgojne prireditve (športni in telovadni nastopi). Če nastane dvom ali se določena prireditev šteje za zabavno, odloči o tem za kulturo pristojni občinski upravni organ.
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se ne plačuje od kinematografskih vstopnic in od vstopnice za prireditve, katerih dohodek je namenjen za humanitarne namene.
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se ne plačuje od obvezne konzumacije, ki se plača poleg vstopnic.
Tarifna številka 4.
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen od plačil za prirejanje iger na srečo, od katerih se plačuje temeljni davek od plači) za storitve in plačil za prirejanje iger na srečo, ki jih prirejajo organizacije združenega dela Skupnosti loterijskih organizacij Jugoslavije, se plačuje posebni občinski prometni davek od plačil za storitve po stopnji 10 %
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 8 dni pred žrebanjem sporočiti za družbene prihodke pristojnemu občinskemu upravnemu organu dan in kraj žrebanja.
3.	Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve je treba plačati v 7 dneh po prireditvi občini, v kateri je bila igra na srečo!
Tarifna številka 5.
Dokler se od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali civilne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti, ne plačuje temeljni davek od plačil za storitve, se plačuje posebni občinski prometni davek od plačil za storitve po stopnji 10 %
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj z prevozom.
Tarifna številka 6.
Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve se plačuje posebni občinski prometni davek od plačil za storitve po stopnji 15 %.
Opomba:
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občani ali civilna pravpa oseba, ki prejme plačilo za posredniške agencijske in komisijske storitve. Če občan ali civilna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunat in vplačat davek po tej tarifni številki.
Obrazložitev:
Predloženi predlog odloka o posebnem Občinskem prometnem davku od plačil za storitve je pripravljen zaradi terminološke uskladitve veljavne zakonodaje na področju obdavčevanja proizvodov in storitev v prometu. Skladno s spremembami in dopolnitvami zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 27/88) je Socialistična republika Slovenija sprejela republiški zakon o posebnem prometnem davku (Uradni list SRS št. 24/88). Zaradi spremembe veljavne zakonodaje smo uskladili tudi občinski odlok o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Glede na to, da je prešlo v republiško pristojnost obdavčevanja proizvodov v prometu, smo v občinskem odloku črtali tarifne številke, ki so predpisovale plačevanje posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in zadržali obdavčevanje storitev. Predloženi predlog odloka ne spreminja stopenj prometnega davka od plačil za storitve, temveč pomeni le terminološko uskladitev predpisov, ki urejajo to področje glede na to, da se obračunava in plačuje po občinskemu odloku le posebni občinski davek od plačil za storitve po stopnjah, ki so navedene v tarifi in je sestavni del občinskega odloka.
Predlog odloka je usklajen z predlogom aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike in s predlogi odlokov občin Ljubljanske regije.
Kočevje, december 1988	Uprava za družbene prihodke
8.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin
PREDLOG ESA 202
Na podlagi L, 16. točke 4., 9. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS. št. 35/85), ter 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS št. 6/79, 2/82, 34/84, 47/86) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora Krajevnih skupnosti dne	sprejela
Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred potekom 5 let od dneva pridobitve, se davek. Odmerjen po stopnjah, določenih' v drugem členu odloka poveča za 30 %.
2. člen
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1989 dalje.
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin
1. člen
V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS št. 1/86, 1/87 in 48/87) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
»Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vrednosti Kmetijskega zemljišča in nezazidanega stavbnega zemljišča ter drugega zemljišča, od prometne vrednosti gradbenega Objekta ter od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta in sicer po naslednjih davčnih stopnjah:
a)	za Kmetijska zemljišča od prometne vrednosti po stopnji 15 %
b)	za nezazidanega stavbna zemljišča in za druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za Kmetijske namene, od prometne vrednosti kvadratnega metra:
Številka: 420-6/85-4/1 Datum: december 1988
PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Alojz Eržen
Obrazložitev
V 27. členu dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990, se lestvice davčnih osnov za davek na promet nepremičnin za nezazidana stavbna zemljišča in za gradbene objekte -za razliko med gradbeno in prometno vrednostjo, valorizirajo s količnikom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini. Po navodilu Republiškega Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora znaša indeks porasta 2,29. Ob upoštevanju navedenega količnika znaša nova valorizirana lestvica tako kot je določeno v 1. členu spremenjenega odloka. Predlagana rešitev je za davčne zavezance ugodnejša od sedaj veljavne.
Uprava za družbene prihodke
Nad din	Do din	Znaša davek	/		
za m2	za m2	din + %			Din
	620	15%			
620	1.880	90 + 20 % od presežka nad			620
1.880	3.140	350 + 25 % od presežka nad			1.880
3.140	3.730	660 + 30 % od presežka nad		'	3.140
3.730	4.400	840 + 36 % od presežka nad			3.730
4.400	4.990	1.080 + 42 % od presežka nad			4.400
4.990	5.610	1.330 + 48 % od presežka nad			4.990
5.610	6.250	1.620 + 54% od presežka nad			5.610
6.250		1.970 + 60 % od presežka nad			6.250
c) za gradbene objekte od prometne vrednosti po stopnji 25 % ter					
za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od kvadrat-					
nega metra:	■				
Nad din	Do din	Znaša davek			
zk m2	za m2	din + %			Din
	'	6.870	10%		s	
6.870	20.610	690 + 15 % od presežka nad			6.870
20.610	32.060	2.750 + 20 % od presežka nad			20.610
32.060	50.380	5.040 + 25 % od presežka nad			32.060
50.380	77.860	9.620 + 30 % od presežka nad			50.380
77.860	144.500	17.860 + 40% od presežka nad			77.860
114.500		32.520 + 50% od presežka nad			114.500
9.	Predlog sklepa o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
PREDLOG ESA 209
Skupščina občine Kočevje je na podlagi 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), 12. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 16/87), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne	sprejela
SKLEP
o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
1. člen
Vrednost točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju, ki ga določa občinski odlok o nado-
mestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 16/87) znaša v letu 1989 4,00 din.
2. člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 13/88).
'	3. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1989 dalje.
Številka: 35-1/87-3/1	PREDSEDNIK
Kočevje, dne	Skupščine občine Kočevje
Alojz Eržen
10.	Predlog sklepa o dopolnitvi sklepa o lestvicah katastrskega dohodka za območje občine Kočevje
PREDLOG ESA - 199
Na podlagi 11. člena Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradnflist SRS, št.'24/88), 3. člena Odloka o začetku ugotavljanja katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 29/88) in 195. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82, 34/84 in 47/86) je Skupščina občine Kočevje ha seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne	\ sprejela
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o lestvicah katastrskega dohodka za območje občine Kočevje
L člen
2. člen Sklepa o lestvicah katastrskega dohodka za območje občine Kočevje se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Lestvice katastrskega dohodka za katastrski okraj Kočevje, za katastrski okraj Suha krajina — Gorjanci in za katastrski okraj Črnomelj so naslednje:
Katastrska kultura	Katastrski okraj			Katastrski razredi (din/ha)					
		1	2	3	4	5	6	7	8
	Kočevje	393.300	337.100	266,800	182.600	98.300	49.100		
Njive	Črnomelj	509.100	417.300	299.700	231.600	168.400	100.600	67.900	
t ■	Suha k.-Gorjanci	441.800	367,100	292.200	217.500	142.700	68.000		
	Kočevje	1.126.200	639.300	407.400					
Vrtovi	Črnomelj	1.050.900	531.000	429.200					
	Suha k, —Gorjanci	870.600	643.900	611.900	478.900				
Ekst.	Kočevje	288.300	192.200	96.100	48.100				
'Sadovnjaki	Črnomelj	351.800	255.600	175.300	144.400	95.400			
	Suha k,—Gorjanci	289.200	264.800	215.500	131.900	65.100			
	Kočevje	207.900							
Vinogradi	Črnomelj	743.300	627.800	513.900	409.600	334.800	257.000	184.500	104.500
	Suha k, —Gorjanci	558.000	488.800	342.200	250.100	134.000			
	Kočevje	239.800	204.000	170.900	138.600	79.900	' 46.600		
Travniki	Črnomelj	263.100	230.400	200.300	161.500	113,200	83.800	64.000	44.200
	Suha k.-Gorjanci	270.100	226.300	160.200	117.600	69.100	38.100		
	Kočevje	36.100	28.000	23.300	16.100	11.300	4.500		
Pašniki	Črnomelj	39.200	35.400	30.400	20.300	10.100	4.900		
	Suha k,—Gorjanci	62.400	47.700	33.900	18.300	10.400			
	Kočevje	77.201)	48.300	36.900	18.000	7.700			
Gozdovi	Črnomelj	46.200	31.600	19.500	12.800	5.600			
	Suha k,—Gorjanci	56.200 .	33.300	23.200	12.500	5.700			
Številka: 422-11/82-2/1 Datum: 28. II. 1988
Obrazložitev:
Skupščina občine je na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti dne 18. 11. 1988 sprejela sklep o lestvicah katastrskega dohodka katastrskega okraja Kočevje za območje občine Kočevje. Republiška uprava za družbene prihodke je 18. 11. 1988 obvestila Izvršni svet. da je potrebno na skupščini sprejeti lestvice tistih katastrskih okrajev, kamor spadajo zemljišča iz območja
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE KOČEVJE Alojz Eržen
občine. Ker sega območje občine Kočevje tudi v katastrski okraj Črnomelj in v katastrski okraj Suha krajina-Gorjanci, predlagamo zborom Skupščine občine Kočevje sprejem dopolnitve sklepa lestvic katastrskega dohodka za območje občine Kočevje
KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE KD V KATASTRSKEM OKRAJU KOČEVJE
11.	Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje v času od 1. 1. do 31. 3. 1988
PREDLOG ESA 205
Predlagatelj: IS SO Kočevje
Na podlagi 26. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/79) in 197. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84), je občinska skupščina na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne	sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje v času od 1. januarja do 31. marca 1989
1. člen
Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1989 se bodo proračunski izdatki občine Kočevje začasno financirali v času od 1. januarja do 31. marca 1989 na podlagi splošnih določil proračuna občine Kočevje za leto 1988.
2..	člen
Financiranje splošnih družbenih potreb v prvih treh mesecih leta 1989 se vrši na podlagi trimesečnega načrta prihodkov in odhodkov, ki ga sprejme IS SO Kočevje.
3.	člen
Trimesečni finančni načrt odhodkov ne sme presegati 25 odstotkov izvršenih odhodkov po občinskem proračunu za leto 1988.
4.	člen
Prihodki in odhodki zbrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka s6 sestavni del proračuna občine Kočevje za leto 1989.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osrrti dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1989 dalje.
Številka: 400-7/88-5/1	PREDSEDNIK
Datum: november 1988	občinske skupščine Kočevje:.
Alojz Eržen
Obrazložitev:
Glede na to, da še niso v celoti oblikovana merila (Republiški izvršni svet še ni pripravil predloga Družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji za leto 1989) v kakšnem obsegu naj bi se gibala proračunska poraba v letu 1989 in sicer tako globalno za posamezno občino kot po posameznih namenih v okviru občine, proračun za leto 1989 ne bo mogel biti sprejet do konca letošnjega leta. Zato pristopamo k začasnemu financiranju splošnih družbenih potreb v občini v času od 1. januarja do 31. marca 1989 s tem, da odhodki v tem obdobju ne smejo presegati 25 odstotkov izvršenih odhodkov po proračunu občine za leto 1988.
Oddelek za občo upravo NAČELNIK ■Majda ,Lindič
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOČEVJE
PREGLED
potrebnih vzdrževalnih del na družbenem stanovanjskem fondu v občini Kočevje za leto 1989, izdelan na podlagi prijavljenih in ugotovljenih potrebnih popravil in prenov, ki se financirajo iz sredstev vzajemnosti in amortizacije v SSS občine Kočevje (stanarin).
Ocena stroškov
Trg zbora odposlancev 1
—	večje popravilo in tesnitev oken	10.000.000
—	večja popravila ter obnove vodovodnih in odtočnih
instalacij •	’	10.000.000
—	zamenjava radiatorjev	30.000.000
—	vgraditev kalorimetrov za stanovanjski in poslovni
del stavbe	.	6.000.000
Trg zbora odposlancev 2
—	popravilo ometa v stanovanjih:
Furlani, Štimec, Mrdža, Zalar, Jakovac in Oberč 5.000.000 . —	popravilo vseh oken	3.000.000
—	obnova poda v dnevni sobi Štimec	1.000.000
—	ureditev dveh WC-jev	\	5.000.000'
—	obnova fasade	30.000.000
—	obnova podov pri Oberč in Furlani
—	popravilo streh drvarnic	10.000.000
Trg zbora odposlancev 6
—	obnova poda v sobi Smole	2.500.000
Trg zbora odposlancev 10
—	obnova dimnikov in večje popravilo strešne kritine 10.000.000
—	obnova strešne kritine na drvarnicah	10.000.000
—	popravilo žlebov in snegobranov	5.000.000
—	popravilo oken in vrat Memič, Mihelič	2.000.000
—	kompletna adaptacija stanovanja Jurca	30.000.000
OPOMBA:
Stanovanje JURCA je pritlično in popolnoma dotrajalo, torej neprimerno zta bivanje. Pogoj za kompletno popravilo stanovanja
je predhodna izpraznitev, v katerem prebiva več ljudi (6). Stanovanje je izredno Vlažno in nezdravo za bivanje. To stanovanje je po izpraznitvi namenjeno za poslovni prostor, zaradi tega naj bi se prostor popravljal le enkrat in to prirejen za poslovni prostor. Sedanjim stanovalcem pa je potrebno zagotoviti druge stanovanjske prostore.
Trg zbora odposlancev 12
—	obnova strešne kritine in kleparskih del .	20.000.000
—	obnova fasade	20.000.000
—	izgradnja nadomestnih drvarnic	12.000.000
—	obnova lesenega stopnišča	6.000.000
—	izolacija in revitalizacija pritličnega stanovanja (stanovanje je po izpraznitvi namenjeno za
v	poslovni prostor)	15.000.000
Trg zbora odposlancev 14
—	obnova strešne kritine, popravilo dimnikov in
obnova kleparskih izdelkov	20.000.000
—	obnova fasade	15.000.000
—	izgradnja nadomestnih drvarnic	15.000.000
Trg zbora odposlancev 16
—	zamenjava oken
—	popravilo lesene verande in oken na verandi ter pleskanje
—	izgradnja nadomestnih drvarnic
—	obnova fasade
—	ostala revitalizacija stanovanj
Trg zbora odposlancev 18
—	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
—	izgradnja nadomestnih drvarnic
—	obnova fasade
6.000.000
8.000.000
20.000.000
20.000.000
50.000.000
15.000.	000
20.000.	000 10.000.000
OPOMBA:
Staro mestno jedro na Trgu zbora odposlancev 12, 14, 16 in 18 je najbolj dotrajalo in zanemarjeno središče v mestu Kočevje. Kot je že iz opisov razvidno je tu potrebno najprej porušiti stare drvarnice in druge barakarije ter izgraditi nove enotne drvarnice. Šele nato bi bilo možno urediti fasade celotnega sklopa navedenih stavb. Novih drvarnic pa ni možno graditi zaradi zasebne stanovanjske hišice za stavbo TZO 12, katero bi se predhodno moralo
odstraniti, to je odkupiti, zaradi pridobitve prostora za izgradnjo novih enotnih drvarnic. O ureditvi tega dela starega mestnega jedra je bilo že nekaj razprav, toda do sedaj še nobenih rezultatov. S sredstvi stanarin in najemnin ne bo mnogoče urejati tega dela mesta, pač pa bo potrebno iskati še druge vire (sredstva za uporabo stavbnih zemljišč, uvedba samoprispevka za urejanje starih
mestnih jeder itd.). Trg zbora odposlancev 39 - popravilo ostrešja, obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov	60.000.000
— zamenjava oken	15.000.000
— obnova fasade	50.000.000
- izgradnja nadomestnih drvarnic	25.000.000
— ojačanje — obnove stropov in druga notranja dela	10.000.000
Trg zbora odposlancev 36, 38, 40 in 42	
— obnova žlebov	20.000.000
Trg zbora odposlancev 47	5.000.000
— obnova dveh podov pri Novak	
- obnova fasade	20.000.000
Trg zbora odposlancev 54	
— zamenjava oken	10.000.000
— obnova fasade	30.000.000
Trg zbora odposlancev 55	
— obnova strešne kritine na stranskem delu stavbe	20.000.000
— obnova ometa in tlaka v veži	8.000.000
Trg zbora odposlancev 59 — obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov	20.000.000
— obnova ometa in tlaka v veži	5.000.000
Trg zbora odposlancev 60	
— obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov	30.000.000
Trg zbora odposlancev 61	
— zamenjava oken	6.000.000
— obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov	30.000.000
— obnova stropov	5.000.000
Trg zbora odposlancev 78	
— obnova vodovodnih in odtočnih instalacij	6.000.000
— obnova elektro instalacije	5.000.000
— popravilo oken in vrat	2.000.000
- obnova poda v sobi Miketič	1.500.000
— obnova stropa v sobi Mihelič	2.000.000
Ljubljanska c. 1 — obnova ometa in tlaka v veži ter obnova stopnišča (v sodelovanju s podjetjem Oprema)	10.000.000
— zamenjava poda v kuhinji in napeljava vodovodne instalacije v kuhinjo pri Mihaljevič	5.000.000
Ljubljanska c. 3 — obnova stopnišča, podov in ometov v skupnih prostorih-stopnišču in hodnikih	20.000.000
- popravilo oken in vrat	5.000.000
— obnova poda v kuhinji Bakarič	2.000.000
— obnova kanalizacijskega priključka	5.000.000
Ljubljanska c. 5	
— obnova hišne kanalizacije in priključka	10.000.000
- obnova poda pri Kobe	1.000.000
— zamenjava oken..,	5.000.000
— obnova fasade	50.000.000
Ljubljanska c. 6	
— večje popravilo oken	5.000.000
- obnova fasade	50.000.000
— večje popravilo dimnikov	5.000.000
- obnova pločevine na strehi	10.000.000
- zamenjava malih oken pri Kotar	2.000.000
— popravilo drvarnic	3.000.000
Ljubljanskac.il	1
—	obnova dimnikov v celoti
—	obnova salonitne strešne kritine in kleparskih izdelkov
—	obnova kopalnic pri Lang in Lindič
—	obnova zunanje hišne kanalizacije
Ljubljanska c. 14
—	zamenjava oken
—	zamenjava notranjih vrat
—	večja popravila sanitarij
Ljubljanska c. 23
—	obnova pločevinaste strešne kritine
—	pleskanje lesenih strešnih napuščev
Ljubljanska c. 25
—	večje popravilo oken in balkonskih vrat
Ljubljanska c. 26 a
—	izgradnja nadomestnih drvarnic
—	zamenjava 50 % žlebov in odtokov
—	obnova strešne kritine in obrob
—	zamenjava oken in vhodnih vrat
—	obnova fasade
—	obnova zunanje hišne kanalizacije
Ljubljanska c. 33
—	popravilo strešne kritine in napuščev
—	popravilo oken in kletnih vrat
Ljubljanska c. 36
—	zamenjava oken in vhodnih vrat
—	obnova fasade
Ljubljanska c. 77
—	obnova pločevinaste strešne kritine s strešnim stanovanjskim oknom
—	obnova kopalnice pri Nagu
Reška c. 2
—	obnova elektro instalacije
—	popravilo dimnikov
—	zamenjava oken
—	popravilo fasade
Reška c. 4 a
—	obnova strešne kritine
Reška c. 4
—	zamenjava oken
—	obnova fasade
—	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
Reška c. 7 a
—	popravilo ostrešja, obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
Roška c. 4
—	zamenjava oken z roletami
—	obnova fasade
Roška c. 8
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	obnova fasade
Roška c. 8 a
—	zamenjava oken in vhodnih vrat
—	obnova elektro instalacije
—	obnova fasade
Roška c. 10
—	obnova dveh podov
Roška c. 15
—	večje popravilo strehe in žlebov
—	popravilo oken in vrat
40.000.	000
30.000.	000
10.000.	000 5.000.000
20.000.000
10.000.000
5.000.000
20.000.000
5.000.000
10.000.000
25.000.	000 6.000.000
50.000.	000
35.000.	000
60.000.	000 15.000.000
10.000.000
3.000.000
20.000.000
30.000.000
6.000.000
5.000.000
5.000.	000
6.000.	000 10.000.000
5.000.000
15.000.000
15.000.	000
30.000.	000 1
25.000.	000
35.000.000
20.000.000
30.000.000
30.000.	000
50.000.	000
10.000.000
5.000.000
15.000.000
4.000.000
7.000.	000
3.000.	000
Roška c. 33, 35, 37 in 39		Turjaško nasel je 6	
— obnova - popravilo betonske strehe na kleteh		— obnova ravne strešne kritine	50.000.000
ter zamenjava 11 kom. kletnih vrat	20.000.000	— kompletna zamenjava vodovodne in odtočne	
— izgradnja nadomestnih drvarnic	40.000.000	instalacije v stanovanjih št. 2, 8, 14 in 24	20.000.000
Roška c. 33		Kidričeva ul. 2	
- obnova poda v sobi pri Maričič	6.000.000	— generalno popravilo dvigala	20.000.000
		— obnova fasade	150.000.000
Roška c. 36		— vgraditev ventilov pri radiatorjih	5.000.000
- zamenjava 3 kom. oken pri Didovič	5.000.000	— popravilo zunanjih stopnic	v	5.000.000
Roška c. 37		Kidričeva ul. 1 —3	
— ureditev WC-je.v na izpiranje za Fravez :r. Zupanc	10.000.000	— obnova pohodne ravne strešne kritine	60.000.000
Roška c. 39		Kidričeva ul. 4	
— obnova podov v kuhinji in sobi Dolšak	7.000.000	— generalno popravilo dvigala	20.000.000
— zamenjava vrat 2 kom. pri Lipovec	3.000.000	- obnova pohodne ravne strešne, kritine	40.000.000
Roška c. 49		Kidričeva ul. 6	
— izgradnja nadomestnih drvarnic	30.000.000	— generalno popravilo dvigala	20.000.000
— ureditev kopalnice pri Markovič	10.000.000	— obnova poda v kuhinji BOC	2.500.000
' Roška c. 62		Kidričeva ul. 7	
— obnova 50 % salonitne strešne kritine s		— generalno popravilo dvigala	20.000.000
kleparskimi izdelki	30.000.000	— obnova ravne strešne kritine	40.000.000
— popravilo balkonov	15.000.000		
- popravilo oken iri balkonskih vrat	10.000.000	Tesarska ul. 6	
— obnova elektro instalacije	15.000.000	— zamenjava oken	15.000.000
		— obnova podov in popravilo ometov	7.000.000
Tomšičeva ul. 19—21		— ureditev kopalnice	10.000.000
- večje popravilo stopnišča in napušča	10.000.000		
		Tesarska ul. 8	
Podgorska ul. 2		— obnova strešne kritine na drvarnicah	10.000.000
— obnova strešne kritine, dimnikov in		— zamenjava notranjih in zunanjih vrat	15.000.000
kleparskih izdelkov	30.000.000	- obnova podov	6.000.000
— popravilo balkonskih robov in nadstreškov	20.000.000	— zamenjava oken	10.000.000
— obnova hišne vodovodne instalacije	20.000.000	— ureditev kopalnic in WC-jev	T5.OO0.OOO
Podgorska ul. 4		Črnomeljska c. 7	
— obnova kleparskih izdelkov na že prekriti strehi	15.000.000	— obnova fasade	5.000.000
Podgorska ul. 8		Črnomeljska c. 8 a	
- obnova kleparskih izdelkov na že prekriti strehi	20.000.000	- obnova žlebov	5.000.000
— popravilo nadstreškov nad dvojnimi vhodnimi			
vrati v stavbo	10.000.000	Črnomeljska c. 15	
— obnova vodovodne instalacije pri Bobič in		— obnova žlebov	5.000.000
Oberstar	10.000.000	— obnova fasade	5.000.000
Podgorska ul. 10		Črnomeljska c. 19—21	
- obnova kleparskih izdelkov na že prekriti strehi	20.000.000	— obnova fasade	10.000.000
		— obnova podov (19)	4.000.000 .
Podgorska ul. 15		— obnova oken in vhodnih vrat (19)	10.000.000
— izgradnja nadomestnih drvarnic	25.000.000	— obnova elektro instalacije	3.000.000
		— obnova strešne kritine	15.000.000
Podgorska ul. 23			
— obnova fasade	30.000.000	Črnomeljska c. 23—25	
		— obnova podov	6.000.000
Podgorska ul. 61		— obnova fasade	15.000.000
— delna zamenjava in popravilo oken	15.000.000		
— obnova fasade	30.000.000	Črnomeljska c. 27—29	
— izgradnja drvarnic	25.000.000	- obnova fasade	15.000.000
		- obnova strešne kritine	15.000.000
Cesta na stadion 1		Šeškova ul. 2	
— obnova kanalizacijskega priključka	5.000.000	— obnova strešne kritine, kleparskih izdelkov in	
		dimnikov (sofinanciranje GP Hotel Pugled)	20.000.000
Rožna ul. 6		- obnova elektro instalacije	15.000.000
— večje popravilo oken in vhodnih vrat	5.000.000	— obnova lesene verande in poda v hodniku	
— obnova elektro instalacije	8.000.000	(pad gostiščem)	15.000.000
— ureditev hišne kanalizacije	10.000.000		
		Šeškova ul. 8	
		- zamenjava vhodnih vrat v pritličju	3.000.000
Rožna ul. 35		- obnova fasade	25.000.000
- obnova pločevinaste strešne kritine	15.000.000		
- obnova fasade — špalete novo vzidanih oken so		Šeškova ul. 16	
neobdelane	30.000.000	— večje popravilo strešne kritine	10.000.000
— prevezava hišne kanalizacije mimo greznice, na		— zamenjava oken	20.000.000
javno kanalizacijo	10.000.000	— obnova fasade	30.000.000
Šeškova ul. 29—39
- obnova žlebov, dimniških obrob in obrob
zračnikov -	popravilo oz. obnova dimnikov -	obnova elektro instalacij -	popravilo strešne kritine -	toplotna izolacija lesenih sten pri Vovk in Cvetko -	popravilo fasadnih ometov -	ureditev kanalizacije zaradi poplavljanja kleti in vlage	15.000.	000 10.000.	000 10.000.000 5.000.000 10.000.000 5.000.000 10.000.000
Cankarjeva ul. 1 — obnova treh kopalnic in sicer pri: Šega, Kovač in Kure	15.000.000
Cankarjeva u 1. 5 - popravilo pritličnega stanovanja vsled vlage in dotrajane vodovodne instalacije	10.000.000
Cankarjeva ul. 6 -	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov -	toplotna izolacija podstrešja -	obnova kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo, ko bo le to Komunala obnovila	30.000.	000 10.000.	000 • 6.000.000
Kolodvorska ul. 1 —	zamenjava oken in vhodnih vrat —	obnova fasade in lesenih verand —	ureditev zunanje hišne kanalizacije	20.000.000 40.000.	000 10.000.	000
Kolodvorska ul. 2 -	obnova dimnikov -	obnova nosilnega stebra vhodnega nadstreška in zamenjava dvojnih vhodnih vrat v stavbo -	zamenjava oken na kletnih prostorih	15.000.	000 10.000.	000 15.000.000
Kolodvorska ul. 3, 5 in 7 - obnova strešnih kritin, žlebov in drugih kleparskih izdelkov na strehi	x	50.000.000
Kolodvorska ul. 4 —	obnova strešne kritine, kleparskih izdelkov in popravilo dimnikov —	obnova elektro instalacije v kleteh —	popravilo balkonov in balkonskih vrat	4.000.	000 3.000.	000 20.000.000
Kolodvorska ul. 8—10 —	zamenjava oken in popravilo vrat —	popravilo žlebov —	obnova frasade —	obnova elektro instalacije —	obnova podov	40.000.	000 5.000.	000 80.000.	000 20.000.000 6.000.	000
Kolodvorska ul. 9—11 - ureditev zunanje hišne kanalizacije	6.000.000
Kolodvorska ul. 12 -	zamenjava oken in glavnih vrat —	zamenjava notranjih vrat -	obnova fasade —	ureditev 7 kopalnic	30.000.	000 20.000.	000 40.000.000 40.000.000
Kolodvorska ul. 13 -	prevezava zunanje hišne kanalizacije mimo greznice na javno kanalizacijo -	ureditev dostopa na podstrešje	2.000.000 2.500.000
Kolodvorska ul. 15 — prevezava hišne kanalizacije mimo greznice na javno kanalizacijo	2.000.000
Kolodvorska ul. 17 -	popravilo kopalnic —	zamenjava balkonskih vrat	' 4.000.000 10.000.000
Kajuhovo naselje 1—3—5 — obnova strešnih kritin, dimnikov in kleparskih izdelkov	40.000.000
- prevezava hišne kanalizacije mimo greznic na javno kanalizacijo	6.000.000
Kajuhovo naselje 2	
- obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov	40.000.000
Kajuhovo naselje 30	
— obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov	30.000.000
Kajuhovo naselje 49 — obnova fasade, oziroma ureditev, ker je bila stavba dana v obratovanje nedokončana brez fasade	20.000.000
Trdnjava 5	
— obnova elektro instalacije	3.000.000
Trdnjava 7	
- obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov	15.000.000
— zaščitna vhoda zaradi nalivov z vgraditvijo okna in vrat pri Vidmar	10.000.000
Trdnjava 15 - ureditev zunanje hišne kanalizacije, če bo urejena javna kanalizacija	20.000.000
— obnova elektro instalacije	10.000.000
— obnova poda in zamenjava vrat pri Rutar	5.000.000
Trdnjava 17 — ureditev zunanje hišne kanalizacije, če bo urejena javna kanalizacija	15.000.000
— obnova poda v hodniku Kovačec	2.000.000
Trdnjava 10, 15 in 17 — izgradnja zidanih kleti in drvarnic za 22 stanovanj, le v sofinanciranju z lastnikom stanovanj	200.000.000
Trata X1II-8 — obnova fasade z odvodnjavaniem meterornih vod od stavbe — muldo	70.000.000
ureditev sedanjih in dotrajanih sanitarij	40.000.000
— zamenjava vseh notranjih vrat	20.000.000
— obnova podov in popravilo stropov	40.000.000
— ureditev veže in popravilo ometov v skupnih prostorih - stopnišču in hodnikih	20.000.000
Trata XIV—10, 12 in 14	
- zamenjava oken	30.000.000
Trata XIV-26-28	x
— obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov	20.000.000
Cesta na Trato 4	
obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov	25.000.000
Rudnik 1	
- obnova fasade	15.000.000
— delna zamenjava žlebov	3.000.000
- obnova poda v sobi Kenda	3.000,000
— adaptacija stanovanja Zupan	15.000.000
Rudnik 2	
— Zamenjava kletnih vrat in oken	10.000.000
— obnova fasade in strešnega opaža ,	35.000.000
- zamenjava oken na požarnih zidovih (bivših podstrešnih stanovanj)	5.000.000
- ureditev tuš kopalnic	25.000.000
Rudnik 3	
- obnova strešne kritine.	25.000.000
— obnova fasade	20.000.000
Rudnik 4		Rudarsko naselje 5	
— ureditev zunanjih WC-jev	5.000.000	— obnova 3 kom. dimnikov	6.000.000
- vgraditev oken na požarnih zidovih — podstrešjih	3.000.000	— zamenjava 8 kom. oken s pozidavo parapetov na	
— obnova poda v kuhinji Majerič	2.000.000	cestni strani hiše	15.000.000
— obnova fasade	10.000.000		
		Rudarsko naselje 7	
Rudnik 5		— obnova 4 kom. dimnikov	8.000.000
— obnova kletnih vrat Bizjak-Vrlinič in popravilo		- zamenjava 8 kom. oken s pozidavo parapetov na	
stropa v kleti	2.500.000	cestni strani hiše	15.000.000
— zamenjava okna na WC-ju Vrlinič	1.000.000	— obnova poda pri Novak	3.000.000
— obnova fasade	15.000.000		
— obnova poda v sobi Fraver	2.500.000	Rudarsko naselje 24	
		- obnova elektro instalacije	4.000.000
Rudnik 6			
— ureditev zunanjih WC-jev	5.000.000	Rudarsko naselje 26	
— popravilo strehe na kleteh	5.000.000	— zamenjava vrat na drvarnicah	10.000.000
— obnova fasade	10.000.000	- pozidava lesenega dela fasade na podstrešju	10.000.000
— zamenjava oken in vhodnih vrat Trdin	3.000.000		
		Rudarsko naselje 27	
Rudnik 7		— obnova elektroinstalacije	4.000.000
— popravilo zunanjih kleti	5.000.000	- zamenjava kletnih vrat pri Lunder	1.500.000
— zamenjava vrat pri Hren	1.000.000 -		
- popravilo hišne kanalizacije (Gričar)	2.000.000	Rudarsko naselje 28	
— obnova podov v kuhinji in sobi Majetič	3.500.000	— zamenjava vrat na drvarnicah	10.000.000
- obnova fasade	15.000.000	— pozidava lesenega dela fasade na podstrešju	10.000.000
Rudnik 8		Rudarsko naselje 29	
— popravilo zunanjih kleti	5.000.000	— obnova elektro instalacije	4.000.000
— popravilo zunanjih WC-jev	5.000.000		
— zamenjava sobnih vrat pri Hren	z 1.000.000	■ ŠalkavasSl	
— obnova fasade	10.000.000	— obnova fasade	20.000.000
Rudnik 9		Šalka vas 105	
- zamenjava vrat na WC-jih (4 kom.)	5.000.000	- obnova strešne kritine	40.000.000
- obnova dveh podov pri Cerimovič	3.500.000	- obnova elektro instalacije za pritlična stanovanja	
— zamenjava kletnih vrat pri Špelič	1.000.000	(podstrešna so izločena iz fonda)	10.000.000
— obnova fasade	15.000.000		
		Šalka vas 107	
Rudnik 10		— obnova elektro instalacije za pritlična stanovanja	
— zamenjava podov v kuhinjah Mihelič in Klepač	3.000.000	(podstrešna so izločena iz fonda)	10.000.000
— obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov	15.000.000	— obnova podov v kuhinjah pri Pečnik in Halilovič	5.000.000
— popravilo zunanjih kleti	4.000.000		
— obnova fasade	10.000.000	Zeljne o a	
		— ureditev kanalizacije z novo ponikalnico	10.000.000
		- zamenjava sobnih vrat pri Štimec	1.500.000
Rudnik 11			
— obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov	35.000.000	Željne 30	
— popravilo zunanjih kleti	4.000.000	- zamenjava oken in kletnih vrat	15.000.000
— obnova fasade	15.000.000	- ureditev kopalnic in WC-jev na izplakovanje, če	
- obnova poda v kuhinji (Jakovac)	2.000.000	so podani konstrukcijski pogoji (leseni stropovi)	25.000.000
— obnova podov v kuhinji in sobi Oven	4.000.000	- izdelava nadstreška nad vhodnimi vrati	1.000.000
Rudnik 17			
- zamenjava kuhinjskih vrat in obnova poda v		Željne 42	
sobi pri Šturm	5.000.000	— izolacija kontejnerja z namestitvijo strehe	10.000.000
- zamenjava kletnih vrat	2.500.000		
- obnova fasade	10.000.000	Željne 61	
		— ureditev kopalnice in napeljava vodovodne ter	
Rudarsko naselje 1		odtočne instalacije v kuhinjo (enako za št. 58 in 60)	20.000.000
— obnova 3 kom. dimnikov	6.000.000		
— zamenjava 8 kom. oken s pozidavo parapetov na		Cvišlerji 4	
cestni strani hiše	15.000.000	— obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov	12.000.000
Rudarsko naselje 2		Cvišlerji 7	
— zamenjava vrat na drvarnicah	10.000.000	— obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov	12.000.000
- pozidava lesenega dela fasade na podstrešju	10.000.000	Z	
		- obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov	18.000.000
Rudarsko naselje 3			
- obnova 3 kom. dimnikov	6.000.000	Onek 6	
- popravilo ostrešja in kritine	5.000.000	— zamenjava sobnih in glavnih vhodnih vrat	15.000.000
- zamenjava 8 kom. oken s pozidavo parapetov na			
cestni strani hiše	15.000.000	Koprivnik 5	
		- obnova fasade	30.000.000
Rudarsko naselje 4			
- zamenjava vrat na drvarnicah	10.000.000	Koprivnik 22	
- pozidava lesenega dela fasade na podstrešju	10.000.000	— obnova fasade	15.000.000
Koprivnik 19
—	obnova fasade
Koprivnik 26
—	ureditev sanitarij
—	popravilo verande in nadstreška
—	obnova fasade
Livold 53
—	zamenjava oken (Skrbiš)
—	obnova vodovodnega priključka
—	adaptacija podstrešnih prostorov
Livold 59
—	obnova vodovodnega priključka
—	adaptacija podstrešnih prostorov
—	obnova fasade
Mozelj 4
—	izgradnja drvarnic
—	ureditev kopalnice Stanič
—	zamenjava notranjih vrat
Kočarji 1
—	zamenjava vhodnih vrat Bercelj
—	obnova podov v sobi in kuhinji Turkovič
Kočarji 2
—	obnova dimnika
Kočarji 3
—	obnova strešne kritine
—	pozidava lesene zaprte verande z vrati
—	zamenjava dvojnih vhodnih vrat
Rajndol 2
—	obnova vodovodnega priključka
—	zamenjava notranjih vrat in podov
Rajndol 3
—	obnova vodovodnega priključka
—	zamenjava notranjih vrat in podov
30.000.000
30.000.	000
10.000.	000 20.000.000
10.000.000
3.000.000
20.000.000
3.000.000
30.000.	000
20.000.	000
20.000.000
10.000.000
15.000.000
2.000.000
4.000.	000
3.000.	000
18.000.000
12.000.000
4.000.000
3.000.000
15.000.000
3.000.000
15.000.000
Mahovnik 29
—	zamenjava vhodnih vrat in dveh oken pri Šolaj a
—	obnova fasade
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije in priključka na javno kanalizacijo
Breg 73
—	zamenjava oken
—	obnova fasade
—	ureditev kopalnice pri Josič
Breg 78
(stavba je predlagana za izločitev, ker je popolnoma dotrajana)
Breg 81
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	zamenjava oken
—	izolacija stropov zgornjih stanovanj
—	pozidava čelnih sten podstrešja
—	ureditev vodovodne in odtočne instalacije ter hišne kanalizacije
Slovenska vas 1
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije s priključkom na javno kanalizacijo, če bodo dani pogoji
Stara cerkev 4
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije s priključkom na javno kanalizacijo, ko bo le ta urejena (sofinanciranje GG Pugled)
Stara cerkev 31
—	zamenjava vhodnih in notranjih vrat
—	obnova fasade
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	ureditev veže in stopnišča
Stara cerkev 34
—	ureditev sanitarij v pritličju
—	obnova fasade
Ranjdol 5
—	obnova vodovodnega priključka
—	zamenjava notranjih vrat in podov
Knežja lipa 1
—	obnova strešne kritine
—	zamenjava oken
—	obnova podov in vrat pri Vukovič
—	ureditev dveh kopalnic
Knežja lipa 3
—	obnova poda v kuhinji Vrbanič
Knežja lipa 4
—	zamenjava oken
—	zamenjava žlebov
—	ureditev hišne kanalizacije
3.000.000
15.000.000
15.000.	000
12.000.	000 10.000.000 12.000.000
2.500.000
10.000.000
5.000.	000
3.000.	000
Stara cerkev 39
—	ureditev lesenih drvarnic za dva stanovanja (v sodelovanju z ZKGP)
—	obnova fasade
—	ureditev Zunanje hišne kanalizacije
Stara cerkev 65
—	zamenjava oken in vhodnih vrat
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije s prevezavo mimo greznice na javno kanalizacijo
Mlaka 2
—	toplotna izolacija bočne severne stene stavbe zaradi kondenčne vlage stanovanja
Mlaka 4
—	obnova fasade
Vas 8
—	obnova vodovodne in odtočne instalacije	5.000,000
Ob Mahovniški cesti 5
—	zamenjava oken in vrat	30.000.000
—	ureditev zunanjega stopnišča in verande	10.000.000
—	obnova fasade	30.000.000
—	ureditev sanitarij za podstrešna stanovanja	30.000.000
Mahovnik 24
—	obnova stropov podstrešnih stanovanj	10.000.000
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije in priključka
na javno kanalizacijo	6.000.000
Mlaka 52
—	obnova strešne kritine
Mlaka 54
—	obnova strešne kritine
Mlaka 59 a
—	ureditev sanitarij za pritlično stanovanje
Stari log 4
—	obnova fasade
Mahovnik 28
- ureditev zunanje hišne kanalizacije in priključka
na javno kanalizacijo	3.000.000
Stari log 8
— napeljava vode v dva stanovanja in ureditev sanitarij
4.000.000
30.000.	000
10.000.	000
12.000.000
15.000.000
5.000.000
30.000.	ti00
10.000.	000 10.000.000
6.000.000
5.000.000
6.000.000
6.000.000
12.000.000
20.000.000
20.000.000
10.000.000
10.000.000
30.000.000
4.000.	000 30.000.000
5.000.	000
30.000.000
3.000.000
10.000.000
15.000.000
12.000.000
12.000.000
10.000.000
25.000.000
30.000.000
Stari log 10
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih
izdelkov	*	15.000.000
—	ureditev sanitarij — obnova	15.000.000
—	zamenjava oken in pozidava lesnih parapetnih sten 20.000.000
Stari log 11
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih
izdelkov	15.000.000
Stari log 12
—	obnova elektro instalacije	3.000.000
—	ureditev sanitarij	15.000.000
—	zamenjava oken in pozidava lesenih parapetnih
sten	20.000.000
Podpreska 20
—	obnova fasade	25.000.000
—	obnova stropov pri Dulmin	10.000.000
—	ureditev sanitarij	5.000.000
—	popravilo elektro instalacije	5.000.000
Draga 29
- obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih
izdelkov	30.000.009
—	obnova podov v dveh stanovanjih	15.000.000
—	zamenjava notranjih vrat	10.000.000
—	obnova fasade	30.000.000
—	ureditev sanitarij in kanalizacije	10.000.000	•
Nepredvidene potrebe
- električne, vodovodne in odtočne instalacije,
kanalizacije in razni priključki	200.000.000
Zabojniki za smeti
— v letu 1989 bi bilo nujno potrebno nadaljevati z nabavo zabojnikov za smeti, še zlasti v mestu Kočevje	20.000.000
SKUPAJ:	6.688.000.000
Popisana nujna popravila tudi sedaj niso odraz realnih potreb, ker so te dejansko precej večje. V popisu potreb po popravilih niso zajete gradbene napake, katere bi moral odpravljati izvajalec na svoje stroške pa tega ne opravlja, temveč jih mora upravljalen objektov. Popisane potrebe po popravilih in revitalizaciji so tudi tokrat take narave, da bi že morale biti opravljene. Iz pregleda potreb po popravilih in revitalizaciji bo treba v letni program -plan popravil za leto 1989 vnesti najnujnejše, v okviru letnih razpoložljivih finančnih sredstev od stanarin, saj ugotovljene potrebe po popravilih in revitalizaciji zahtevajo sredstva stanarin od nekaj in ne le od enega leta. Popravil bo lahko opravljenih le cca 8 % do 10 % od skupnih potreb za leto 1989.
Kljub dvigovanju stanarin se ne približujemo ekonomskim stanarinam, saj s stanarinami komaj lovimo inflacijo za rep, tako hitro naraščajo stroški materialu in storitvam v gradbeništvu. Kvaliteta materiala in storitev pa je posebno poglavje.
Pri sestavi letnega programa vzdrževanja in revitalizacij bo treba, kot vsako leto, upoštevati najnujnejše (strehe, podi, okna, dimniki, instalacije itd.) ter dela, ki so bila že programirana z letnimi plani, toda še niso bila izvršena ali so ostala nedokončana, vsled pomanjkanja izvajalcev ali finančnih sredstev.
Prioriteto bo zopet potrebno dati tistim popravilom, kjer lastniki stanovanj in hiš nastopajo s svojo udeležbo pri pokrivanju stroškov popravil in revitalizacije.
Iz leta v leto se pojavlja vse več popravil na instalacijah, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti, jih je pa nujno treba opraviti prioritetno zaradi prepričevanja še večje škode na stanovanjih in objektih. Zato je potrebno za nepredvidena popravila sredstva rezervirati v letnem programu.
Nepredvidena popravila se pojavljajo tudi skoraj ob vseh izselitvah in starih stanovanj, kjer stanovalci zaradi predvidene izselitve ne javljajo potreb po popravilih iz razlogov, ker nočejo imeti sitnosti z izvajalci in podobno. Taka stanovanja pa je potrebno popravljati pred novimi vselitvami.
Kako je bil stanovanjski fond vzdrževan oz. zakaj ni bil vzdrževan v preteklih desetletjih smo že govorili. Tudi sedaj stanje še vedno ni nič boljše. Veliko sredstev za popravila zahtevajo stare hiše, tako v mestu kot na podeželju, katere so takorekoč brez vsakega stanovanjskega standarda.
Kočevje, november 1988	Strokovna služba
I