Brateo in sestrica
,Mm& hodi bratec mi v goro              Stoji tam beli grad, stoji,
Dokler zdanilo se ne bo;                      Na okuu dekliea sloni,
Ker nofi je temna, pot strman,             Od g6re veterček pihlja
Strman in malokomu znan;                   Se z lasci njenimi igra;
Tain divja zver potlka se,                     A ona pa slonf molče,
Si išče plčna,  skriva se,                       OSesci krasni jej solze.
V zatišji pa hajdiik čepi,                      Vže dolgo je, kar je zašl6
Gepi, na potnika preži." —                 Oj solnce, solnčece zlat6,
,,,,Nc boj se, sestrica, ne boj,              In v tarilee tomno svet prostran,
Povrnil bo se bratec tvoj.                     Zagrnil spet je inrak ternan.
če noč je temna, pot stnnan,               In ni ga še nazaj z gor<5
Kaj to? saj dobro mi je znan.             Kdo ve, če še povrne se?
Za pasom ini ,je sabljica,                      Na oknu deklica sloni,
Oj sabljica nabrušena,                           Sloni in žalostno ihti:
Ob rami puška ini visi,                         ,,Oj ni ga še z gore nazaj
Koga naj se jnnak boji?                       Bog v6, 6e vrne se kedaj?"
In prej, ko solnce bo zašlo                   Zanian oko so jej solzi,
In noč spusti se na zemlj6,                  Zaman v noč črno govori;
Povrnil bo še bratec tvoj,                     Ni bratca jej z gore nazaj
Za^o se, sestrica, ne boj!""  —           Kdo ve, 5e vrne se kedaj"?
Zajezdil konja vranega,                          Pafi v gori črni kroka vrari
Srebrno podkovanega,                             In spušča se v prepad strman;
Odjezdil v Srno je gor6,                        A deklica ne sluša ga,
Oj v črno goro, visoko.                         Še čaka bratca svojega.
Kdo ve, zakaj pač kroka vran,
^      *      #                        če žaka dekliea zamdn ? — — —
Janko Barle