1$ k Poštnina plačana v gotovini.' KRALJEVINA JUG O S L AVI JA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 56. k09. V LJUBLJANI, dne 16. julija 1932. Letnik IH. VSEBINA 492. Uredba za izvrševanje zakona o zaščiti kmetov. 493. Norme o kamnu za tlak. 494. Norme za preizkušanje kamna. 495. Predpisi za stabilnost zidanih visokih dimnikov. 496. Izpremembe in dopolnitve pravilnika o pogodbenih državnih poštah. 497. Objave banske uprave o pobiranju občin, trošarin v 1.1932. 498. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednie vlade. 492. Na osnovi § 9. zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinili predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju in po spbrazumu z ministrom za notranje posle in ministrom za poljedelstvo predpisujem nastopno uredbo za izvrševanje gorenjega zakona.* 1. Odložitev prisilnih javnih prodaj, sekvcstraeij in transferaci’ Člen 1. j1) Po §. 1. zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poodinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju se odlagajo za čas, označen v tem paragrafu, vse javne prisilne prodaje (izvršilne dražbe) premične in nepremične imovine kmetov, odnosno poedinili stvari, ki spadajo k taki imovini, če na dan, ko je ta zakon dobil obvezno moč, že niso pravnomočno opravljene, nove prisilne prodaje pa se ta čas ne smejo dovoljevati. Za pravnove-Ijavno opravljene se morajo smatrati one izvršene prodaje, glede katerih je na dan, ko je dobil zakon obvezno moč, že pretekel rok za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o izvršeni prodaji, a v tem roku pravno sredstvo ni bilo vloženo, ali glede katerih veljavni zakonski predpisi vobče ne dajejo pravnega sredstva. Nadalje se ustavljajo za isti čas vse prisilne uprave (sekvestracije) omenjene imovine kakor tudi odvzemi (transferacije) premičnih stvari kmetov, najsi je to dovoljeno v izvršilnem postopanju ali samo v zavarovanje. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. junija 1932., št. 131/LX/398. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 25. junija 1932., št. 142/LXV/441. — Zakon o zaščiti kipetov gl. »Službeni list« št. 334/33 iz 1. 1932. (-) Prisilna javna prodaja po § 1. zakona obsega tudi prodajo pod roko kakor tudi prevzem izvršilnega predmeta, kjer to po zakonu nadomešča prisilno prodajo (gl. §§ 200., št. 1., 268., 270., 271. in 280 zakona o izvršilnem postopanju — izvršilnega reda — za Slovenijo in Dalmacijo; § 486., drugi odstavek, srbskega grad j. parn. pcstupka), toda ne obsega tudi prodaje po predpisih § 86., drugega odstavka, in § 89., št. 2., meničnega zakona; ustavitev obsega tudi prepoved dovoljevati nove sekvestracije in transferacije. (;l) Vsa druga izvršilna dejanja ali zavarovalna dejanja, razen onih, ki so navedena v odstavkih (‘) in (2), so dovoljena brez omejitve. Potemtakem se sme dovoljevati vknjižba prisilne (izvršilne) zastavne pratice v zemljiških knjigah zaradi izvršbe v izterjavo ali pred-znamba zastavne pravice zaradi izvršbe v zavarovanje, nadalje rubež premičnih stvari zaradi izvršbe, odnosno na področju kasacijskega sodišča v Beogradu in velikega sodišča v Podgorici popis in cenitev premične in nepremične imovine zaradi izvršbe v izterjavo in naposled ,vsa sredstva za zavarovanje (zavarovalna sredstva, začasne odredbe), kolikor niso vezane z odvzemom (transferacijo) premičnih stvari, odnosno z odvzemanjem posesti (ime-vanja) in uprave nepremičnin dolžniku-kmetu. Ali tudi poslednji dve sredstvi zavarovanja sta izključeni po § 1. zakona samo, Če gre za zavarovanje terjatev, ne pa tudi, če se zahteva zavarovanje (prepoved) v drug namen, kakor n. pr. v sporu o lastnini (o svojini) ali v zavarovanje zapuščine v zapuščinskem postopanju. (l) Omenjena odložitev velja po predpisu odstavka (2) § 1. zakona tudi za osebe, ki niso kmetje, zaradi obveznosti, ki so jih take osebe prevzele kot poroki ali sodobniki za dolg kmeta. Obveznosti za dolg kmeta obstoje samo, če je prejemnik posojila kmet ali če se je izdala za prejšnji dolg kmeta menica, neglede na to, ali se je podpisal kmet na tej menici kot akceptant ah v drugem svojstvu, ali temu podobno, ■ Ulen 2. (1) Po predpisu § 7. zakona mora rzvrSTTno sodTšče (izvršilno oblastvo) izdati po službeni dolžnosti odločbo o odložitvi prisilne javne prodaje (izvršilne dražbe), odnosno o ustavitvi sekvestracije ali transferacije po § 1. zakona, če mu je znano, da je dolžnik (zavezanec) kmet. Zaradi tega so izvršilna sodišča, na področju kasacij-skega Sodišča v Beogradu in velikega sodišča v Podgorici pa obča upravna oblastva kot izvršilna oblastva za izvršbo po civilnem pravdnem postopniku dolžna, da takoj ugotove one primere, kjer obstajajo pogoji za izdajo odločb po § i. zakona, t. j. glede katerih jim je znano, da je dolžnik (zavezanec) kmet, in da izdajo v takih primerili brez odlašanja te odločbe ter odrede, česar treba za njih izvršitev (kakor n. pr. preklic odrejene javne predaje, odnosno družbenega naroka itd.) in za vročitev strankam. G) Ce misli izvršilno sodišče, da je zavezanec kmet, ali tega ne ve zagotovo, mora po službeni dolžnosti takoj zaprositi pristojno sresko načelstvo (mestno načelstvo kat prvostopno upravno oblastvo po § 19., drugem odstavku, točki 1., zakona o notranji upravi), naj mu izroči potrdilo po § 6., odstavku (3), zakona ali poročilo, da se zavezanec iie more smatrati za kmeta v smislu tega predpisa; dotlej pa ustavi izvršilno sodišče po § 7. zakona nadaljnje postopanje. Če je sresko načelstvo samo izvršilno oblastvo, zahteva samo od občine poročilo, odnosno potrdilo in postopa v ostalem tako, kakor je to odrejeno spredaj za izvršilna sodišča. G) Skladno z odredbami odstavka (2) postopajo sodišča in izvršilna oblastva tudi, če zaprosi dolžnik (za-vezanec)-kmet sam za odložitev po g 1. zakona, pa ne predloži obenem potrdila po § 6. zakona; če vloži dolžnik (zavezanec)-kmet obenem tudi to potrdilo, postopa izvršilno sodišče (izvršilno oblastvo) po odredbah odstavka (‘). G) Zoper odločbe sedišč (izvršilnih oblastev), izdane po prednjih odstavkih, se smejo vlagati obča pravna sredstva, določena v zakonih o civilnem pravdnem postopaču, odnosno v zakonih o izvršbi. G) Glede oseb, omenjenih v § 1., odstavku (-“), zakona, ne postopa izvršilnp sodišče (izvršilno obla-stvo) po službeni dolžnosti. Člen 3. rreopisi § 2. zakona imajo v mislih one prisilne javne prodaje (izvršilne dražbe), ki so se po dne 19. marca 1932. do dne, ko je dobil zakon obvezno moč, že pravnomočno izvedle, Te prisilne javne prodaje se »razveljavijo, če je kupleč sam tisti, ki je zahteval izvršbo (zahtevajoči upnik) ali če je s tem krvni sorodnik ali v svastvu do druge stopnje ali njegov zastopnik (pooblaščenec). Tak kupec' mora vrniti po odstavku'(2) tega paragrafa kupljeup premično stvar ali kupljeno nepremičnino, odnosno povrniti škodo. Po zahtevah iz tega paragrafa postopa pristojno sodišče samo na tožbo dolžnika (zavezanca)-kmeta. Po takih zahtevah so na področju kasacijskega sodišča v Beogradu pristojna sreska sodišča, kjer obstoje, kjer jih pa ni, prvostopna sodišča, na področju velikega sodišča v Podgorici pa okrožna sodišča, ki ustrezajo prvostopnim sediščem. Sreska sodišča 60 pristojna neglede na vrednost spornega predmeta. Člen 4. Predpisi § 3., odstavka (2). zakona imajo v mislih dejansko odložitev plačila, na^i je dovoljena v kakršni- koli obliki, n. pr. z običajnim prolongiranjem menic (izdajo nove menice zaradi odkupa dospele menice), ali z drugim načinom novacije (prenovitve) stare obveznosti. Člen 5. G) Po predpisih odstavka (*) jd. zattona se smatra za kmeta oni, ki obstoje glede njega naslednji trije pogoji, namreč: 1. da obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine; 2. da izvira njegov obdavčeni dohodek pretežno iz kmetijstva; 3. da njegovo posestvo ne presega površine 75 hektarov orne (za obdelovanje sposobne) zemlje, odnosno pri rodbinski zadrugi 150 hektarov orne (za obdelovanje sposobne) zemlje. (2) Glede prvega pogoja, omenjenega v odstavku G) tega člena, določajo predpisi odstavka (2) § 6. zakona izvestne izjeme od tega pogoja. Po teh predpisih se smatra za kmeta tudi oni, ki ne obdeluje zemlje sam ali s člani svoje rodbine, marveč z drugimi osebami (hlapci itd.), toda to samo iz razloga, ker ga v tem zadržujejo bolezen (začasna ali trajna bolezen), odnosno visoka starost ali drugi neodvratni zadržki (odsotstvo zaradi odsluženja kadrovskega roka) ali ker nima zadostne delovne meči, svoje in svoje rodbine. Da nima zadostne delovne moči, se smatra ne samo, kadar delovna moč dotičnega in njegove rodbine, čq jo ima, ni zadostna za obdelovanje njegovega zemljiškega posestva, marveč tudi kadar naprednejši in umnejši način obdelovanja zemlje zahteva uporabo tuje delovne moči. Toda vsekdar se mora obdelovati zemlja v lastni režiji in morajo obstajati glede dotične osebe tudi še ostali pogoji, omenjeni v odstavku G) tega člena. (3) Po § 6., odstavku (2), zakona se smatrajo malo-letni otroci kmetov za kmete, dokler traja maloletnost, neglede na to, ali obdelujejo zemljo sami ali ne; isto-tako se smatra tudi zapuščina kmeta za kmetsko, dokler se ne preda (izroči) s sodno odločbo dedičem, neglede na to, ali dediči sami zemljo obdelujejo ali ne. G) Drugi pogoj, da se more smatrati kdo po § 6. zakona za kmeta, je ta, da izvira njegov obdavčeni dohodek pretežno iz kmetijstva. S kmetijstvom se mora tukaj razumeti ne samo ralarstvo, temveč tudi živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in druge vrste kmetijstva. Toda poleg tega je po § 6. zakona potrebno tudi to, da je kmetijstvo detičnemu glavno opravilo. Zaradi tega se ne morejo smatrati za kmeta po § 6. zakona oni, ki so po glavnem poklicu n. pr. duhovniki, uradniki ali trgovci, najsi njih dohodek iz zemljiške posesti presega dohodke iz glavnega poklica in najsi obdelujejo svoje posestvo v lastni režiji; tako tudi ne živinski trgovci, ki samo sezonski pasejo živino zaradi spekulacije. Toda smatrati se morajo za kmete oni, ki žive v vasi in imajo svojo zemljo, a se bavijo poleg obdelovanja zemlje s posli obrtnika ali vaškega trgovca ali z drugimi postranskimi posli, toda jim je glavni vir za njihovo vzdrževanje in za vzdrževanje njih rodbine ralarstvo ali kakršnakoli druga vrsta kmetijstva. Istotako se smatrajo za kmete tudi oni, ki so s® kot starešine zadruge ali rodbine ali kot poedini člani teh poprijeli tudi drugih postranskih in začasnih poslov, kakor preprodajanja, izvažanja, domače obrti, sušenja sliv, kuhanja čežane (pekmeza), izdelovanja opeke, vozaištva itd., da pridobe za svojo zadrugo ali rodbino, ki je obdržala vse znake kmetijskega poklica in živi v glavnem od njega, več zaslužka. (5) Glede tretjega pogoja, da se more kdo smatrati za kmeta, namreč da njegovo posestvo ne presega površine 75 hektarov orne (za obdelovanje sposobne) zemlje, odnosno pri rodbinski zadrugi 150 hektarov orne (za obdelovanje sposobne) zemlje, je upoštevati ob ugotavljanju tega maksimuma zemlje po § 6. zakona njive, sadovnjake, vinograde in travnike, ne pa tudi pašnikov. Za rodbinsko zadrugo po zakonu o zaščiti kmetov se smatra zajednica, v kateri skupno živč in delajo sorodniki po krvi ali po adopciji in če je v taki skupnosti več ko pet moških članov nad 15 let starosti. Clen 6. Občinska oblastva in sreska načelstva morajo postopati po zahtevah strank in izvršilnih sodišč (izvršilnih oblastev) za izdajanje potrdil kar najhitreje. Sreska načelstva potrde samo resničnost podpisov in pečatov in svojstvo organov občinskega oblastva, ki so podpisani na potrdilu. II. Uveljavitev poedinih predpisov zakona o izvršbi iw, zavarovanju. > £len 7. Predpisi zakona o izvršbi in zavarovanju, navedeni v § 4. zakona o zaščiti kmetov, so uveljavljeni po tem paragrafu ne samo za kmete, temveč za vsakogar, zoper katerega se vodi izvršba po veljavnih zakonih o civilnem pravdnem postopanju, odnosno po zakonih o sodni izvršbi. „len 8. Uveljavitvi § 65., odstavkov (1) in (2), zakona o izvršbi in zavarovanju je namen ta, da se znižajo izvršilni stroški na pravo mero. Po teh predpisih je izvršilno sodišče (izvršilno oblastvo) dolžno, da v vsakem primeru, upoštevaje vse' okolnosti tega primera, kar najskrbneje preizkusi, ali in koliko so zaračunjeni stroški bili res potrebni za primerno ostvaritev zahtevka. To velja zlasti pri presoji upravičenosti stroškov zahtevajočega upnika ali njegovega zastopnika za intervencijo pri opravljanju izvršilnih dejanj (pri rubeži, odnosno popisu, javni prodaji itd.), ali če se zahteva, naj se dovoli več izvršilnih sredstev (n. pr. na premične stvari, obenem pa tudi na nepremičnine), a iz predloga za izvršilno dovolitev samega očitno izhaja, da zadošča že eno ali nekoliko predlaganih izvršilnih sredstev, da se zahtevajoči upnik popolnoma poplača. Clen 9. (*) Predpisi § 69. zakona o izvršbi in zavarovanju določajo izvršilne utesnitve na nepremični imovini, če gre za izterjavo denarnih terjatev v znesku pod 1000-— dinarjev, samb toliko, da ne dovoljuje prisilne uprave (sekvestracije) ali prisilne dražbe (prisilne javne prodaje) na nepremičnine, če ni verjetno izkazano, da izvršba na dolžnikovo premično imovino ni privedla do popolnega upnikovega poplačila ali da ne bi do tega dovedla. Potemtakem je dopustno dovoliti prisilno (izvršilno) zastavno pravico tudi zaradi izterjave takih terjatev. (s) Predpisi § 69. zakona o izvršbi in zavarovanju se ne dotikajo predpisov § 466. zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah za_ Srbijo, kolikor segajo njih utesnitve še dalje. * Člen 10. Predpisi § 209. zakona o izvršni in zav«wvanju nadomeščajo predpise današnjih zakonov o civilnem pravdnem postopanju, odnosno zakonov o izvršbi, kolikor se z njimi odreja, da so izvestne telesne premične stvari izvzete od izvršbe. Clen 11. C) Z uveljavitvijo predpisov §§ 119., 133., 134., 148., 165., odstavka (®), 230. zakona o izvršbi in zavarovanju se uvaja za vso državo ustanova najmanjšega sprejemljivega ponudka, pod katerim premičnih in nepremičnih stvari po izvršbi ni moči prodati. (2) Različno od predpisov zakona o izvršilnem postopanju (izvršilnega reda), ki je danes v veljavi na področju višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu (§ 151.), dovoljujejo predpisi § 148. zakona o izvršbi in zavarovanju glede javne prodaje (dražbe) nepremičnin na predlog zahtevajočega upnika ponoven dražbeni narok (ponovno prodajo), če na prvem dražbenem naroku (pri prvem terminu za javno prodajo) ni bil dosežen najmanjši sprejemljivi ponudek. Ce ne zahteva zahtevajoči upnik v enem mesecu dni od dne brezuspešnega prvega naroka ponovnega dražbenega naroka (ponovne prodaje) ali če tudi na drugem dražbenem naroku ni bil podan najmanjši sprejemljivi ponudek [odstavek (*)], se mora dražbeno postopanje (postopanje o javni prodaji) po § 165., odstavku (*), ustaviti. Za kmetijska posestva (zemljišča) v takem primeru ni moči predlagati, naj se dovoli novo dražbeno postopanje, preden ne preteče pol leta od drugega dražbenega naroka. Ob taki ustavitvi mora vložiti zahtevajoči upnik novo prošnjo za dovolitev prisilne dražbe (prisilne javne prodaje), a vse draž-beno postopanje (postopanje o javni prodaji) se mora ponoviti. (3) Glede telesnih premičnih stvari postopa izvršilno sodišče (izvršilno oblastvo), če se na prvem dražbenem naroku (pri prvem terminu za javno prodajo) ni dosegel najmanjši sprejemljivi ponudek, določen v § 230., nadalje po predpisih, ki veljajo danes o tem na poedinih področjih, toda tako, da se premična stvar tudi na ponovnem dražbenem naroku (pri ponovni javni prodaji) ne sme prodati pod omenjenim najnižjim sprejemljivim ponudkom. (4) Po § 4., odstavku (3), zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju se uporabljajo predpisi §§ 486. in 487. zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah za Srbijo še nadalje, kolikor ne nasprotujejo predpisom, omenjenim v prednjih odstavkih. Potemtakem se uporabljajo ti predpisi z izpremembo, da se niti premične niti nepremične stvari ne smejo prodajati pod najnižjim sprejemljivim ponudkom, označenim v § 119., .odnosno v § 230. zakona o izvršbi in zavarovanju, in da se mora glede nepremičnin prodajno postopanje ustaviti, če se ne doseže na prvem, odnosno na drugem naroku najnižji sprejemljivi ponudek. Prodajno postopanje se v takem primeru ponovi na upnikovo prošnjo po predpisih §§ 474. in nasl. zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah za Srbijo, in to pri kmetijskih posestvih šele, ko preteče rok, naveden v odstavku (-). (■') Kolikor se sklicujejo predpisi zakona o izvršbi in zavarovanju, ki so uveljavljeni, na predpise istega zakona, ki niso uveljavljeni, je razumeti z odredbami § 4., odstavka (2), zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju dotične predpise zakonov o civilnem pravdnem postopanju, odnosno zakonov o izvršbi, ki veljajo danes na poedinih področjih, če je kaj ustrezajočih predpisov v teh zakonih. Iz tega izhaja, da ni uporabljati, če takih predpisov v sedanjih zakonih ni, na dotičnem področju onih odredb zakona o izvršbi in zavarovanju, ki so uveljavljene in ki so jim osnova predpisi, ki jih sedaj ni. Tako n. pr. ni uporabljati na področju kasacijskega sodišča v Beogradu predpisov §§ 133. in 134. zakona o izvršbi in zavarovanju, kolikor se nanašajo na dražbene pogoje (pogoje za javno prodajo), ker zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah za Srbijo ne določa ustanovitve pogojev za javno prodajo, predpisi § 134. zakona o izvršbi in zavarovanju glede dražbenega oklica (glede oklica o javni prodaji) pa se uporabljajo na tem področju samo skladno s predpisi § 477. zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah za Srbijo. Toda v oklicu se mora vedno navesti, da se izvršilni predmet ne sme prodati doc! označenim nainižiim spreiemliivim ponndkom. Clen 12. Objavljanje dražbenih oklicev (okttcev o javni prodaji) glede nepremičnin in tudi objavljanje dražbe (javne prodaje) premičnih stvari se vrši po predpisih zakonov o civilnem pravdnem postopanju, odnosno zakonov o izvršbi, ki veljajo danes na poedinih področjih, ker dotični predpisi zakona o izvršbi in zavarovanju niso uveljavljeni. Člen 13. (1) Predpisi § 113. zakona o izvršbi in zavarovanju glede ugotavljanja vrednosti zemljišč, ki naj se na dražbi (javno) prodajo, so uveljavljeni samo za področje vrhovnega sodišča v Sarajevu, banskega stola v Zagrebu in apelacijskega sodišča v Novem Sadu. Potemtakem veljajo na ostalih področjih o tem še nadalje dosedanji zakonski predpisi. (2) Predpisi § 113. razlikujejo primere, ko gre za zemljišča manjše vrednosti, in primere, ko gre za zemljišča ali zemljiške pritikline večje vrednosti. Dočira je glede poslednjih cenitev na mestu samem obvezna, razen če je po odstavku (“) § 113. upoštevati prejšnjo cenitev, ‘sme sodišče glede prvih po predpisu odstavka (") § 113. opustiti cenitev ne samo, če je bilo zemljišče ž.e prej cenjeno, marveč tudi, če je predlož.il zahtevajoči upnik listine, s katerimi je vrednost zemljišča verjetno izkazana, in smatra sodišče te listine za zanesljive in pripravne, da se po njih ugotovi vrednost. Če ne predlož.i zahtevajoči upnik listin, zanesljivih in prikladnih za ugotovitev vrednosti zemljišč, sme pozvati sodišče po svoii oceni enega ali dva izvedenca predse, da ju zasliši o vrednosti, ali pa odrediti cenitev, če to smatra za primerneje, na mestu samem ob udeležbi enega ali več izvedencev. Toda poslednje je dopustno samb, če ni združeno z nesorazmernimi stroški. Dolžnost izvršilnega sodišča je, da izbere kolikor le mogoče oni način ugotovitve vrednosti, ki povzroča manj stroškov. (*) S posebno uredbo se predpiše, katera zemljišča In katere zemljiške nritikline se smatrajo, da so večje vrednosti. Istotako se izdajo s posebno uredbo natančnejši predpisi o postavitvi in izboru izvedencev za cenitev kakor tudi o njih nagrajanju in naposled o načelih, po katerih se vrši cenitev. Dokler se ta uredba ne izda, veljajo v tem pogledu dosedanji predpisi. Člen 14. Predpisi zakona o izvršbi in zavarovanju, ki so uveljavljeni z zakonom o zaščiti kmetov, se uporabljajo po predpisu § 4., odstavka (2), tega zakona na vse izvršbe, ki teko na dan, ko dobi zakon obvezno moč, če prisilna javna prodaja (izvršilna dražba) še ni pravnomočno izvedena. Potemtakem se mora v vseh onih primerih, ko prodaja še ni postala pravnomočna, t. j. če je vloženo pravno sredstvo zoper izvršeno prodajo ali če zakonski rok za vložitev pravnega sredstva še ni pretekel, prodaja ponoviti, če se z njo ni dosegel ponudek, označen v § 119., odnosno v § 230. zakona o izvršbi in zavarovanju; če pa je bila po prejšnjih zakonskih predpisih vzeta v izvršbo stvar, ki je po predpisu § 209. zakona o izvršbi in zavarovanju od izvršbe izvzeta, se ta stvar, če je to izvršilnemu sodišču (izvršilnemu obla-stvu) znano, po službeni dolžnosti, drugače pa na predlog stranke izvzame od nadaljnje izvršbe. III. Izvzetje nekaterih terjatev od predpisov zakona. Člen 15. (’) Zakon o zaščiti kmetov razlikuje v § 8. glede izvzetja od njegovih predpisov dve skupini terjatev. V prvo skupino spadajo terjatve Narodne banke, Hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke, ki so povsem izvzete od predpisov zakona, torej tudi od uporabe § 4. zakona, v drugo skupino pa državne terjatve in ostale terjatve, naštete v odstavku (2) § 8. Terjatve druge skupine so izvzete od predpisov o odložitvi, dočim veljajo predpisi § 4. zakona, s katerimi se uveljavljajo izvestni predpisi zakona o izvršbi in zavarovanju, tudi za te terjatve. Ti predpisi veljajo tudi za državne terjatve, kakor je v § 4. izrečno ustanovljeno, samo toliko, kolikor se zaradi njih izterjave vodi izvršba po predpisih zakonov o civilnem pravdnem postopanju, odnosno po predpisih zakonov o izvršbi. Če se zaradi njih plačila vodi tako zvana administrativna izvršba, se uporabljajo posebni predpisi o administrativni izvršbi. (a) Po predpisu tj 8., odstavka C), odložitev iz § 1. zakona tudi ne velja za terjatve, ki so nastale poteirp ko je zakon dobil obvezno moč. Zakon ima tu v mislih samo take terjatve, ki so dejanski nove, nima pa v mislih onih, ki so nastale z novačijo (prenovitvijo) starih terjatev. To je izrečno poudarjeno v poslednjem stavkn odstavka P) § 8. IV'. Končne odredbe. Člen 16. Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne G. junija 1932.; št. 59.32U. Minister pravde B. Maksimovič s. r. na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem sledeče norme o kamnu za tlak.* J. I. N. ** Norme o kamnu za tlak Min. za gradbe št. 7593/1932 Velika kocka Kv (Izv. Kk) Velika kocka Toleranca za š, v in d = +. 0'75 cm Veznik f" V L. Toleranca za š, v in d = +. 0'75 cm Vrsta Ia 18 18 16 rt .9 >55 > 18 14 16 18 18 16 18 14 16 rt fl a’ 18 18 16 27 27 24 Površine čelna stranske ležiščna Pripomba Vse površine enako obdelame, t. j. ravno cepljene ali po po-trebi obdelane s konioo. Robovi ostri. Stiki dveh kock, druge k drugi pritisnjenih, ne smejo biti širšj ko 0-75 cm. Stranske površine pravokotne na čelno. Ležiščna površina paralelna s čelno. 'aa veasco vrsto tlaka se morajo pred prevzemom pripraviti kocke enake širine. Prevzema se po komadu ali po m1 gotovega tlaka. Stiki maks. 1 om. Ministrstvo za gradbe • * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 3. junija 1932., št. 125/LVI/386. — Upoštevan je tudi popravek, objavljen v »Služb, nov.« z dne 29. junija 1932., št. 145/LXVII/454. — Gradbeni zakon gl. »Službeni list« St. 297/47 iz leta 1931. ** Jugoslovanske industrijske norme. — Op. ur. J. I. N. Norme o kamnu za tlak j i Min. za gradbe 'St 7593/1932 Drobna kocka Kd (Izv. Ks) Vrsta Čelna površina ši- rina dol- žina d Vi- šina cm Površine čelna stranske ležiščna Pripomba Mala kocka ff- V i. d -X Toleranca za š, v in d = +. 0'75 cm 10 Vse površine enako obdelane, t. j. ravno cepljene ali po potrebi obdelane s konico. Robovi ostri. Stiki dveh kock, druge k drugi pritisnjenih, ne smejo biti širši od 0-5 om. Stranske površine pravokotne na čelno. Ležiščne površine paralelne s čelno. Za vsako vrsto tla ka se morajo pred prevzemom pripraviti kocke enake širine. Prevzema se po komadu ali po m" gotovega tlaka. Stiki maks. 0-75 om. Toleranca za č, v in d = +. 1 cm II III 10 10 Kolikor mogoče cepljene kvadrati črno. Stiki dveh kock, druge k drugi pritisnjenih, ne smejo biti širši od 0-75 cm. IV akor pod II. Stiki maks. 1 cm Cepljene Kolikor mogoče cepljene paralelno k čelpi z min. */s čelne površine. Prevzema se v vagonu po teži ali po m- gotovega tlaka. Stilu maks. 1 cm. Kakor pod II. Kakor pod II. Ležiščna površina min. 3h čelne. Kakor pod II. Stiki maks. 1*8 om. Kocke za mozaik Km Vrsta % čelna površina —1 Vi- šina v Površine • Pripomba ši- rina š dol- žina d čelna stranske ležiščna cm Kocke za mozaik 1 6 8 Kakor pri drobni kocki pod II. Čelna površina popolnoma ravna. Ne sme presegati čelne in mora imeti min. ’/3 iste. Kakor pri drobni kocki pod II. Toleranca z* š, v in d = +. 1 cm 2 4 6 J. L N. Norme o kamnu za tlak Min. za gradbe št. 7593/1932 • \ • • r r / f ' > ■ Prizma Prizma Toleranca za S in v = + 1 cm Vrsta II III a .g 12 15 16 do 28 14 16 15 17 16 do 28 16 do 28 Površino čelna stranske ležiščna Ravno Kakor Sirovo cepljena Čolna, to- obdelana v obliki da samo paralelno pravo- 3—5 cm s čelno kotnika visoko ob z 4/5 z ostrimi čelni po- čelne robovi # vršini. Ostali spodnji del stranskih površin sirovo obdelan površine Stiki dveh kock čelnih in obdelanih stranskih površin (3-5 cm), druge k drugi pritisnje-nih, ne smejo biti širši od 0-75 cm. Kakor pod II. Kakor pod TI. Stiki maks. 1 cm. Pripomba Kakor pod II. Lcžiščna površina min. 2/3 čelne Za vsako vrsto tlaka se morajo pred prevzemom pripraviti kocko enake širine. Prevzema se po ma gotovega tlaka. Stiki maks. 1 cm. Kakor pod II. Stiki maks. 1'5 cm J. I. N. Norine o kamnu za tlak Min. za gradbe St. 7593/1932 Plošče za trotoarje (hodnike) Vrsta Pripomba Plošče za trotoarje za pešce Toleranca za širino = + 075 cm dolžino = 2 cm Za uvoze Toleranca kakor pod I. II III Višina 10—13 24 24 36 Višina 13—17 32 32 48 Višina 13—17 48 48 i- 72 Za vsako vrsto tlaka se morajo pred prevzemom pripraviti plošče enake širine. Zgornja površina ravna, s konico obdelana, drobno Slokana po posebnem naročilu. Robovi ravni, ostri in normalni drug na drugega. Ležiščma površina grobo obdelana, kolikor mogoče paralelna z zgornjo. Stranske površine grobo in vertikalno obdelane razen min. 1 om širokega roba trk pod zgornjo površino; rob je obdelati s konico. Pri štokanih ploščah je tudi ta rob drobno šlokan. Prevzema se po kosu ali po m2 gotovega tlaka. J. I. N. Norine n kamnu za tlak Min. za gradbe St. 7593/1932 Robniki R (I) Vrsta *'S) rt H > rt >si O O cm Pri p: mbr Zadnja površina Robniki t I Sprednja površina Toleranca za: širino = Ji 0'75 cm višino = + 2 cm Zadnjo površina 1 ozki 18 24 min. 75 50 Sprednja površina Toleranca kakor pod I,. nor- malni Toleranca kakor pod It. 24 24 24 min. 80 60 30 min. 80 60 Vidne površino s konico obdelane, z 2 cm širokim robom na zadnji površini. Stokanje po posebnem naročilu. Ostale površine — razen čela — grobo obdelane. Leži šena površina min. % zgornje in z njo paralelna. Sprednja površina vertikalna na višino 12—18 cm. Čela vertikalna in s konico obdelana. Ravni robniki dolgi od 075 m, zavojni od 05 m dalje. Prevzema se po m1, pri zavcjnili se meri na večjem polumeru. Vidne površine drobno Slokane z 2 cm širokim robom na zadnji površini. Ostale površine — razen čela — grobo obdelane. Ležiščna površina min. % zgornje in z njo paralelna. Sprednja površina vertikalna na višino 12—18 cm. Čela vertikalna in drobno Štokama. Ravni robniki dolgi od 080 m, zavojni od 0-60 m dalje. , Prevzema se po m1, pri zavcjnili se meri na večjem polumeru. mm. JO 12 do 15 15 do 25 30 20—+\ II 8 do 12 12 do 15 min. 20 Za obrobljenje raznih tlakov v nivoju. Zgornja površina popolnoma ravna v obliki pravokotnika. Zgornji robovi popolnoma ravni. Stranske površine grobo obdelane z inaks. nagibom 1*5 cm. Ležiščna površina grobo obdelana in paralelna z zgornjo. Prevzema se po m1. Ministrstvo za gradbe Te norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«. obvezno moč pa dobijo dne 15. maja 1932.. in tedaj prestane veljavnost vseh dosedanjih »redpisov. teogradu, meseca aprila 1932., št. 7593/32. / Za komisijo: Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. junija 1932., št. 135/LXII/414. — Gradbeni zakon gl. >Službeui list« št. 297/47 iz leta 1931. primerih pa sme zavod to preizkušanje vršiti tudi brez te zahteve. To upravičenost oceni za vsak poedini primer zavod sam. C. Mehanično-tehnično preizkušanje: 1. Pritisk : Odpor proti pritisku se določi s povprečnim iznosom odporov proti pritisku od najmapj petih (5) kock iz materiala, ki se preizkuša, in to: a) v suhem stanju, b) v z vodo napojenem stanju, c) v z vodo napojenem stanju, toda šele po 25-krat- nem zmrznjenju in tajanju (glej preizkušanje stanovitnosti na mrazu). Poizkusne kocke se morajo izklesati po možnosti iz neobdelanih ali samo obdelanih blokov, pritiskane površine se pa morajo izbrusiti. Robovi kock morajo biti najmanj 5 cm dolgi. Pri kamnu z neenakomerno ali grobo kristalasto strukturo mora biti dolžina večja (najmanj 6 cm). Poizkusi se vrše s katerimkoli za to določenim strojem. Smer pritiska mora biti, kolikor je to mogoče, pravokotna na sloje kamna v kamnolomu. Pritiskati je počasi in pritisk povečavati neprestano, toda tako, da naprezanje v kocki ne preseže 12 do 15 kg/cm* v sekundi. Odpor proti pritisku se zaokroži na 10 kg/cm5. Pri skrilastem kamnu se mora vršiti pritisk tudi paralelno (vzporedno) s slojem kamna v kamnolomu. 2. Vpijanje wode: Preizkušanje se mora izvršiti z najmanj petimi (5) poizkusnimi kosi po možnosti enake velikosti, katerih posamezna prostornina (volumen) ne sme biti manjša od 50 cm3, pri čemer je vseeno ali imajo poizkusni kosi pravilno ali nepravilno obliko. Poizkusni kosi se morajo pred poizkusom dobro očistiti, slabi deli pa odstraniti z jekleno krtačico. Teže se morajo določiti na ’/io g (grama) tekočine; odstotke (procente) vpijanja vode je zaokrožiti na 2 decimalki (‘/ion grama). Poizkusni kosi se osušijo pri temperaturi 100° C, in potem ko se določi njihova- teža, se potope v vodi, ali samo do 'A njihove višine; po preteku 1 minute se dopolni voda do polovične višine poizkusnih kosov; po preteku 2 minut se potopijo do % višine; po preteku 22 minut se poizkuski potopijo popolnoma v vodo in po preteku vsega 24 minut od začetka potapljanja v vodo (popolnoma potopljeni v vodo ležijo 2 minuti) se prvikrat stehtajo. Tehtanje se mora vršiti večkrat, toda vedno po 24 minutah, in to dotlej da se poizkusni kosi napojijo z vodo, kar se zgodi tedaj, ko se tehtana teža več ne povečava. Pri določitvi teže (mokre) se morajo poizkusni kosi od zunaj osušiti. To se učini najbolje, če se obrišejo z izžeto gobo ali lanono krpo. V rezultate poizkusov se mora vpisati: N 1. teža osušenih poizkuskov (Go), 2. teža po 24 minutah pod vodo (G,4), 3. čas, ki je bil potreben do nastopa ravnotežja (Zs). Vpijanje vode se izračuni na sledeči način: 1. Vpijanje vode po teži v kg: A = G„, — Gtr; 2. Vpijanje vode po odstotkih teže v razmerju s težo po osušitvi: Ag = 100. utr 3. Stanovitnost na mrazu: Preizkušanje se mora izvršiti z najmanj petimi (5) kosi poizkusnih kock po možnosti enake velikosti, katerih vsaka ne sme imeti manjšo prostornino od 50 cm3. Za te kocke velja isto, kakor za poizkusne kocke pri določitvi vpijanja vode. Potem ko so kocke napojene z vodo in se njihova teža več ne povečava, se izvrši 25-kratno zmrznjenje in 25-kratno tajanje in to izmenoma. Temperatura v prekatu za zmrznjenje se mora tako pripraviti — regulirati, da se temperatura zniža do — 20° C, ki se mora obdržati skozi 4 minute. Po vsakem zmrznjenju se denejo poizkusne kocke v steklene ali porcelanaste posode, ki so napolnjene z destilirano vodo s temperaturo približno +15° C, kjer se puste okoli 2 minuti. Pred vsakim novim zmrznjenjem se morajo kocke stehtati in pregledati, če nimajo vidnih sledov od vpliva mraza. Na. koncu poizkusa se stehta teža drobcev (če jih je kaj), ki so zbog zrarznjenja in tajanja odpadli od kocke ali se od nje odločili. V rezultate preizkušanja se vpišejo sledeči podatki: 1. teža poizkusnih kosov v suhem, 2. teža poizkusnih kosov, napojenih z vodo pred zmrznjenjem, 3. teža poizkusnih kosov, napojenih z vodo po zmrznjenju, 4. teža odločenih in odpadlih drobceyv v razmerju s težo v suhem, 5. stanje poizkusnih kock po preizkušanju na mrazu. 4. Prostorninska teža: Prostorninska teža (r) je teža 1 cm3 suhega materiala skupaj z votlinami, ki so v njem. Poizkusni kosi, ki so določeni za preizkušanje teže, in če so pravilne'oblike, ne smejo imeti krajših robov od 4 om, ako imajo pa nepravilno obliko, potem njihova prostornina ne sme biti manjša od 50 cm3. Preizkušanje, se mora izvršiti z najmanj tremi (3) kosi. Teže se morajo določiti točno do 0-l g, dolžine pa točno do 0-l mm. a) Določitev prostorninske teže pri pravilnih poizkusnih kosih (prizme in kocke): Stehtati je težo (Gtr) poizkusnega kosa, ki je popolnoma osušen pri temperaturi okoli 100° C, in izraču-niti prostornino s točno meritvijo. Prostorninska teža je količnik iz teže (Ga) in prostornine (V), po formuli p r = ki se v g/cm3 zaokroži na 0-01 g. b) Določitev prostorninske teže na nepravilnih poizkusnih kosih: V ta namen se kakor pod a) določi teža popolnoma suhih poizkusnih kosov na zraku (G,j) in teža z vodo napojenih kosov v vodi (G*). Prostorninska teža se po- p tem dobi iz formule: r = *---, ki se v g/cin3 zaokroži Gb— G,i na 0"01 g. 5. Specifična teža: Specifična teža je teža prostorninske enote, toda orez votlin, to je teža popolnoma kompaktne gmote. Teže se morajo določiti točno do 0-l g. Ugotovitev se izvrši z določitvijo prostornine 30 g v prah zmletega materiala, ki se preseje na situ z 900 luknjicami — na 1 cm5 v stekleni posodi — s 50 cm3 prostornine. Pri presojanju materiala ne sme ostati na situ nobenega ostanka. Specifična teža materiala so določi iz povprečnih iznosov dveh, oziroma treh poizkusov v g/om3, ki se zaokrožijo na 001 g. 6. Stopnja gostote: a) Stopnja gostote (d) je iznos trdne gmote v pro-storninski enoti. Ona je razmerje med prostominsko in specifično težo po formuli d = £. b) Poroziteta (luknjičavost) (U) je vsota prostornine votlin v prostorninski enoti. Dobi se po formuli: u=i—i=i—d. 7. Obraba pri stružen j u-trenju. Preizkušanje se vrši na sledeči način: popolnoma osušena poizkusna kocka s 7-07 cm dolgimi robovi se postavi na stružni stroj sistema Bohme z obtežbo 30 kg brez teže poizkusne kocke. Stranica kocke ima 50 cm3 površine, torej znaša pritisk na 1 cm2 j“j — 0-60 kg. Kocka mora napraviti 609 metrov dolgo pot, to je 404 obratov stroja pri 22 cm povprečnega polumera. Brzina kretanja tega stroja znaša 06 m/sek., to je 30 obratcv na minuto. Med kretanjem stroja se siplje smi-rek, in sicer po 20 gramov po vsakih 22 obratih stružnega stroja. Pri enem poizkusu se torej stroj 22krat posuje s smirkom, celokupna množina posutega smirka pa znaša 20X 20 = 400 gramov. Pri vsakem sipanju z novim smirkom se mora stari smirek odstraniti in ravno tako tudi ostruženi material kocke, kocka se pa mora za 90° okreniti okoli svoje vertikalne osi. Iz teže kocke po 440 obratih stružnega stroja in teže kocke pred začetkom preizkušanja se dobi izguba materiala v gramih, razmerje med izgubo materiala y gramih in prostorninsko težo pa da koeficijent obrabe v cm3. 8. Obraba pri udaru in trdnost robovi. a) Določitev pri kockah. Iz kamna, ki se preizkuša, se izkleše pet (5) poizkusnih kock s 5 cm dolgimi robovi. Potem ko se izmerijo (vsaka posebej) in osuše pri temperaturi do 100" C, se denejo v nalašč za to pripravljeni boben (pet valjev, največji premer 250 mm, najmanjši 187 mm, dolžina 600 mm). Boben se vrti z okoli 50 obrati v minuti. Po eni uri vrtenja se kocke vzamejo iz bobna in stehtajo. Izguba na teži v odstotkih v razmerju s prvotno težo (prej ko se dene v boben) da odstotek obrabe pri udaru in trdnost robov. b) Določitev pri tolčencu. Pet (5) kilogramov tol-čenca s 3 do 6 om velikimi zrni, ki se osuše pri temperaturi do 100° C, se dene v boben kakor pod a). Po izvršenem preizkušanju se vzame vseh pet kg iz bobna in preseje na sitih z 1-7 in 35-0 mm velikimi luknjami. Teža presejanega materiala pri vsakem obeh navedenih sit, izražena v odstotkih proti prvotni teži petih kg, da mero za določitev obrabe za tolčenec. 9. Pritisk na tolčenec: En in pol (P5) kg osušenega tolčenea s 3 do 6 om debelim zrnom se dene v posodo valjaste (cilindraste) oblike z zelo debelo kovinasto steno, z 12 cm notranjega premera in 20 om višine. Tolčenec se mora v posodi potresti. Potem se posoda pokrije s pokrovom, ki je nalašč za ta namen vlit, in katerega premer je za 1 cm manjši od notranjega premera posode, to je 11 om. Sedaj se tolčenec postavi pod stiskalnico in polagoma obtožuje do 20.000 kg. Potem se vzame material iz posode in preseje na sitih s 5, 10, 15, 25 in 35 mm velikimi luk- -njami. Teža presejanega materiala na posameznih, zgoraj navedenih sitih, izražena v odstotkih proti celokupni (prvotni) teži (1'5 kg), da stopnjo drobljenja pri pritisku na tolčenec. 10. Obraba s kremenovim peskom pod pritiskom 3 atmosfer: Kocke z enakimi dimenzijami kakor za obrabo pri struženju-trenju, se postavijo na stroj, ki je za to preizkušanje določen ter se izpostavijo udarcem peska skozi 2 minuti in pod stalnim pritiskom 3 atmosfer. Udarcem izpostavljena površina ima 6 cm premera, to je 28 cin2. Da je obraba kar najbolj enakomerna, se poizkusna kocka s pomočjo posebne naprave obrača preko peščenega curka sem pa tja. Kceficijent obrabe se sedaj določi kakor pri obrabi pod točko 7., to je razmerje med težo obrabljenega materiala v gramih in prostorninsko težo, izraženo v cm3. PREGLED uporabe kamna in vrsta potrebnih preizkušenj. Uporaba ! materiala ,a 1 j Trdnost proti pritisku po zmrznjenju vpijanje vode stanovitnost na mrazu | prostorninska teža specifična teža stopnja gostote in po-roziteta pritisk na tolčenec Obraba v suhein stanju z vodo napojen pri udaru in trdnost robov pri stiuženju — trenju s kremenovim peskom la lb lc | 2 3 4 5 6 7 8 9 to •tebre pri mostovih in propustih 0 0 O 0 0 0 0 0 n n 0 n monumentalne zgradbe, obloge zgradb itd, . . 0 0 o 0 0 0 0 0 n n n n vse vrste kocka-{ stega tlaka, dele j asfaltnih in be-; tonskih cest . . 0 0 0 0 0 0 0 0 n n 0 0 tolČenec in podlogo za ceste 0 0 0 0 0 o 0 0 0 0 0 0 zavarovanje bregov, okopov in nasipov, namete, drenažo .... n n n 0 0 0 0 0 n n n n o — obvezna vrsta preizkušanja, n = neobvezna vrsta preizkušanja. Te norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobijo 1. junija 1932., in tedaj prestane veljavnost Začasnih predpisov za preizkušanje gradbenega materiala v zavodu ministrstva za gradbe, št. 62086/1930. 1. . kolikor se nanašajo na kamen. Ministrstvo za gradbe v Beogradu, dne 3. maja 1932., št. 12707/1932. Minister za gradbe Srkulj s. r. 1»» - 495. Na osnovi § 36. gradbenega zakona je gospod minister za gradbe predpisal sledeče ^ predpise za stabilnost zidanih visokih dimnikov." § i-' Splošno. Dimniki, katerih naloga je odvajanje izgorilmh plinov pri velikih kurilnih napravah, so praviloma samo- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. aprila 1932., št. 97/XLI11/309 — Gradbeni zakon gl-»Službeni list« št. 297/47 iz leta 1931 stojne zgradbe. Imeti morajo tako višino, da se v njihovi okolici preprečijo neprijetnosti dima. Za to v splošnem zadošča, če vrh dimnika nadkriljuje za 5 metrov slemena sosednjih stanovanjskih hiš. Kot zgradbe imajo dimniki temelj, podnožje in cev. Ce se dimnik zgradi brez podnožja, potem se prične cev na terenu. Zidani dimniki so tisti, pri katerih je vsaj cev zidana iz opeke ali iz luknjičastega betonskega kamna. Temelj in podnožje smeta biti zidana iz opeke ali izvršena iz tolčenega betona. Za dimnike, ki so zidani iz poprej izdelanega betonskega kamna in katerih armatura, ako jo imajo, se ne upošteva pri proračunavanju stabilnosti, veljajo predpisi kakor za zidane dimnike. § 2. Prošnja za gradbeno dovoljenje. Prošnjam, da se izda gradbeno dovoljenje’ za napravo novih ali nadziranje obstoječih dimnikov, se morajo priložiti točno po merilu izdelani načrli in statični proračuni v tolikih izvodih, kolikor jih predpisujejo določbe gradbenega zakona in pravilnika. V statičnih proračunih morajo biti navedeni vsi podatki, na podstavi katerih so izdelani in ki se nanašajo na vrsto in kakovost gradbenega materiala, na vzeto velikost sil, ki vplivajo od zunaj, in sploh na vse, kar je upoštevati pri izdelavi teh statičnih proračunov. V statičnih proračunih se morajo določiti naprezanja v prerezih cevi, kjer se menja debelina zidu, v prerezih podnožja, kjer so debeline zidu zaradi odprtin najbolj oslabljene kakor tudi v prerezih temeljev. Ravno tako se morajo tudi izračunati naprezanja zemljišč pod temelji. . § 3- Gradbeni material. Pri opečnem zidovju se mora uporabljati samo dobre žgana opeka, za malto pa se mora uporabljati izključim cementna malta (podaljšana cementna malta ali malta za dimnike) v mešanici 1 dela cementa na 4 dele apna in največ 10 delov peska. Pesek mora biti čist, brez zemlje in ilovice. Uporaba drugih malt in mešanic je dovoljena samo tedaj, če se dokaže njihova sposobnost za ta namen 1 Določitev teže. Za določitev lastne teže dimnikov veljajo stvarne teže materiala, in sicer praviloma za 1 m3 zidu iz dobro žgane opeke 1600 kg, za 1 m3 cevnega zidu iz strojne izdelane opeke za obode (radialna opeka) 1800 kg, za 1 m3 betona 2200 kg s pogojem, da so luknje fasonskega kamna popolnoma izpolnjene. Pri določitvi teže se ne upoštevajo izpuščeni okraski, kakor venci na vrhu in podnožju dimnikov. Ravno tako se ''e upošteva nasip materiala (zemlje) nad temeljem § 5. Pritisk vetra. Pritisk vetra na 1 m2 veliko, pravokotno na smei vetra postavljeno ploskev se upošteva v povprečnem iznosu pv=125 + (!•(> v, ki se zaokroži na cele kilograme, pri čemer znači »v« višino dimnika nad terenom v metrih. Sesajoči vpliv vetra na nasprotni strani je upoštevan v % tej enačbi. V krajih, ki so izpostavljeni posebno močnim vetrovom, se mora zgoraj navedeni pritisk vetra povečati za 25 do 50%. Pred vetrom zavarovani se smatrajo samo oni deli dimnika, ki so zakriti z glavnimi zidovi kake zgradbe, ki ga obkrožajo, ali če so sami del kakega glavnega zidu. Podstrešna nadstropja se ne smejo upoštevati. Kot površina, ki je izpostavljena pritisku vetra, se jemlje v račun vertikalna projekcija dimnika. Pri mnogo-kotnili (poligonskih) dimnikih se ta površina vzame v enaki smeri z eno stranico mnogokotnika. Pritisk vetra se mora vzeti tako, da deluje horizontalno in v težišču vertikalne projekcije dimnika, in sicer v oni smeri, v kateri naprezanja na pritisk dosezajo svoj največji iznos. Velikost pritiska vetra se izračunava: pri okroglem prerezu z 0‘67 P. pv, pri osmerokotnem prerezu z 0'71 P. pv in pri četverokotnem prerezu z 1*0 P. pv, pri čemer znači »P« površino vertikalne projekcije dimnika v kvadratnih metrih (m5). Ti iznosi veljajo tudi za napad vetra na vogal. § 6. Način proračuna. Na osnovi prednjih predpisov se morajo za prereze, v katerih se menja debelina zidu, s preračunanjem izra-Čuniti naprezanja na pritisk brez upoštevanja naprezanja na nateg in izkazati v prošnji za gradbeno dovoljenje. Dimenzije se morajo določiti tako, da zbog vpliva vetra deluje vsaj 0'6 d dotičnega prereza, pri čemer znači »d« zunanji premer cevi dotičnega prereza. Na dnu temeljev smejo nastopati samo naprezanja na pritisk. Za določitev naprezanj poševnih (nagnjenih) in krivih dimnikov se mora premiku rezultante iz lastne teže in pritiska vetra dodati še premik težišča mase dimnikov § 7. Dovoljeno naprezanje. Izračunana naprezanja na pritisk ne smejo na največ napreženem robu zidu presegati iznosa 6 = '/» d,, + 1*5 do. »dp« znači dovoljeno naprezanje na pritisk, »d0« pa naprezanje na pritisk zbog lastne teže: za zid iz dobro žgane opeke v podaljšani cementni malti 10 kg/cm5 za cevni zid iz strojno izdelane opeke za obode v podaljšani cementni malti ... 15 „ za beton, kolikor predpisi za beton ne dovoljujejo večja naprezanja, pri mešanicah v razmerju po: 120 kg portlandcementa na 1 m3 peska in gramoza..................................o .. 160 kg portlandcementa na 1 m3 peska in gramoma..................................9 220 kg portlandcementa na 1 m3 peska in gramoza.................................14 za dimniške cevi iz obodastega kamna iz betona, čegar trdnost na pritisk znaša najmanj 120 kg/cm2 15 „ za dimniške cevi, ki se povsem ali samo na/"* "N notranji strani izvrše iz navadne opeke,’ veljajo ona dovoljena naprezanja, ki so predpisana za zid iz navadne opeke. Ako se vzamejo večja naprezanja, potem se mora Izvršiti preizkušnja trdndsti, in sicer s preizkušanjem fcidu, ki ima približno kockasto obliko s približno 50 cm dolgimi robovi, v kolikor norme za preizkušanje materiala ne bi predpisovale druge mere. Kot dovoljeno naprezanje na pritisk je vzeti % ugotovljene trdnosti na pritisk, toda v nobenem primeru ne preko 25 kg/cm2. Pri nadzidavanju dimnikov, ki stoje že vsaj dve leti in ki so v dobrem stanju, se smejo spredaj navedena, dovoljena naprezanja povečali za '/o, toda ne preko 25 kg/cm2. Teren se sme obtežiti: a) pri zelo vlažni glini, ilovici in prsti (humusu) in pri pesku v najmanj 3 metre mečnih plasteh, ki so zavarovane pred premikanjem, z l-5 kg/cm* b) j/. 1 pesku v najmanj 1*0 m močni in pred premikanjem zavarovani plasti z . . .2-5 „ c) pri trdnem sloju gramoza, suhe gline in ilovice v plasteh najmanj 3 metrov, ki so zavarovane pred premikanjem, z . . . 2-5 ^ č) pri trdnem sloju gramoza, suhe gline in ilovice v horizontalnih plasteh velike debeline .................................... . 3-0 „ § 8. Izvršitev zgradbe! Obok dimniškega kanala ne sme služiti za nosilnT del dimnika, temveč se mora izvršiti popolnoma neodvisno od dimnika in brez vsake obtežitve. Teren se mora odločiti od dna dimniške cevi z vsaj 60 cm debelim zidom ali betonsko ploščo. Betonska plošča se mora v notranjščini dimnika tlakovati z opeko. Zaradi zavarovanja pred naprezanjem zbog toplote mora biti vsak dimnik opremljen s popolnoma svobodno podlogo iz opeke, katere višina mora segati vsaj 2 metra nad teme vsakega ustja odprtine dimnega kanala. Podloga se mora napraviti iz opeke, ki je odporna proti ognju, kadar toplota izgorilnih plinov in dima presega 500° C. Kot posebne priprave se morajo predvideti: odprtina za vhod, strelovod in notranja železa za vzpenjanje v razdali! po 40 cm. § 9. Veljavnost predpisov. Ti predpisi stopajo v veljavo, ko se objavijo-’v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobijo na dan 1. maja 1932. Št. 7428. — Iz -ministrstva za gradbe, dne 7. apri-. la 1932. —— - ■ " 496. Izpremembe in dopolnitve pravilnika o pogodbenih državnih poštah.* Na osnovi § 2. zakona o pošti, telegrafu in telefonu in v sporazumu z ministrom za finance odločam: V pravilnik o pogodbenih državnih poštah z dne 29. oktobra 1931. je vnesti te-le izpremembe in dopolnitve: * »Službene novlne kraljevine Jugoslavije« z dne 5. julija 1932., št. 151/LXVI11/457. ** »Službeni list« št. 23/3 iz 1. 193i., V členu 7. se črta točka 7., točka 8. pa postane točka 7., ki se glasi: >7. za opravljanje neprekinjene (»N«) službe ob zimskem času od dne IG. oktobra do dne 15. aprila IG-— dinarjev, ob letnem času od dne 16. aprila do dne 15. oktobra pa 8'— dinarjev za vsako noč.« Kjerkoli se omenjajo v tem členu izredni prejemki iz točk 7. in 8., je črtati številko 7, namesto številke 8 pa je postaviti številko 7. V členu 29. se izpreininja tretji odstavek in se glasi: »Pogodbene državne pošte s prometom nad 35.000 delovnih enot na leto se pretvorijo postopno in po proračunski možnosti v državne pošte. Vse dotlej ostanejo pogodbene, a pogodbeni poštarji teh pošt prejemajo še nadalje dosedanje prejemke po razdelitvi, določeni z odločbo ministrstva za pošto in telegraf št. 10.293 z dne 8. marca 1929., razen izrednih prejemkov za T. t. ali Tt, ki jih prejemajo po odredbah tega pravilnika. V vsem ostalem veljajo tudi za te pošte vse odredbe tega pravilnika.« Te izpremembe in dopolnitve veljajo od dne 1. julija 1932. V Beogradu, dne 25. junija 1932.; P. t. br. 55.610/32. ' Minister za promet Laz. Radivojevič s. r. (Te izpremembe in dopolnitve so natisnjene prvič v »Službenih novinah« št. 146 z dne 30. junija 1932.) Banove uredbe. 497. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. II. No. 15.080/2. Objava. Občina Cerknica, v srezu Logatec, bo pobirala od oneva razglasitve v- »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: , a) od 100 1 vina Din 150-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 150-— c) od 100- 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. julija 1932. » II. No. 135/3. Objava. Občina Črešnjevec, v srezu Metlika, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 1001—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—. •jj- t Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. julija 1932. II. No. 30:353/1. Objava. Občina Kranjska gora, v srezu radovljiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja,' iTftgrJa, ruma in konjaka Din 71—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. julija 1932. II. No. 31.109/1. Objava, Občina Novo mesto, v srezu novomeškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—. c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 15-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25-—, e) od goveda pod 1 letom Din 15-—. , f) od prašičev Din 15-—, g) od drobnice Din 5—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. julija 1932. II. No. 29.499/2. Objava. Občina Rajhenburg, v srezu B.ežice, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 51—, d) od goveda nad 1 letom Din 15-—, e) od goveda pod 1 letom Din 10'—, f) od prašičev Din 10'—, g) od drobnice Din 6‘—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 15*—, Kraljevska banska uprava Dravske banoviue v Ljubljani, dne 4. julija 1932. II. No. 1902/3. Objava. Občina Ruše, v srezu mariborskem desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75*—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—, c) od 100 1 piva Din 30'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja^ ruma in konjaka Din 10’—. Kraljevska banska uprava DraVske banovine v Ljubljani, dne 4. julija 1932. II. Ho. 10.248/1. Objava. Občina Turški vrh, v srezu ptujskem, bo pobirala od cmeva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—, c) od 100 1 piva Din 25'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—, d) od 100 1 sadnega mošta Din 10'—, e) od goveda nad 1 letom Din 10'—, f) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. julija 1932. 498. Razne objave iz »Službenih novinu. številka 112 z dne 18. maja 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva Kralja z dn i 8. maja 1932., I. štev. 13460/0, je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje dr. Kac Viktor, zdravnik in predsednik mariborske posojilnice, z ukazom z dne 8. maja 1932., I. štev. 13459/0 pa z redom Sv. Save V. stopnje Hvale n c Josip, uradnik mariborske posojilnice. Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 13. maja 1932., št. 16328, je prepovedano uvažati in razširjati v naši državi nemški časopis »Der Klassenkampf«, ki izhaja v nemškem jeziku v Berlinu. številka 113 z dne 19. maja 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. maja 1932. so bili odlikovani: z redom Sv. Save I. stopnje Glasbena matica v Ljubljani; z redom Sv. Save IV. stopnje pevsko društvo »Ljubljanski zvon« v Ljubljani in pevski zbor Glasbene matice v Mariboru; Prelovec Zorko, pevovodja pevskega društva »Ljubljanski zvon« v Ljubljani; z redom Sv. Save V. stopnje: pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani in pevsko društvo »Zvon« v Trbovljah. Minister za finance je premestil z oaioKom z dne 21. marca 1932., štev. 23498/111, na prošnjo Rančko-viča Spasojo iz gl. oddelka finančne kontrole Bar za starešino glavnega oddelka na Jesenicah, po potrebi službe pa S a m a r c i j o Miloša iz gl. oddelka Prevalje za starešino gl. oddelka Dravograd, Cirkoviča Branka iz gl. oddelka Korenica za starešino gl. oddelka Kočevje in D i k 1 i č a Dragomira iz gl. oddelka Našice za starešino gl. oddelka Krško, vsi pomožni poverjeniki finančne kontrole IX. položajne skupine; nadzornike finančne kontrole IX. položajne skupine Gaberška Franca iz gl. oddelka Škofja Loka za starešino gl. oddelka Ljubljana na prošnjo, M r k i č a Bogdana iz gl. oddelka Slatina za starešino gl. od- delka Bihač ter K r h i n o Josipa iz gl. oddelka v Hodošu za starešino gl. oddelka v Gornji Radgoni po potrebi službe tako, da se glede poslednjega naknadno odobri njegova premestitev iz Št. lija v Slov. goricah v Hodoš; podnadzornika finančne kontrole X. položajne skupine Bačiča Svetozarja pa na prošnjo iz oddelka Bjelopolje za starešino gl. oddelka v Celju. Številka 114 z dne 20. maja 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. marca 1932. so napredovali: v III. položajno skupino I. stopnje Devetak Franc, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani in dr. Rostaher Franc, profesor klasične gimnazije v Mariboru, dosedanja uradnika IV. položajne skupine 2. stopnje; v IV. položajno skupino 2. stopnje: dr. Kuščer Ljudevit, profesor realne gimnazije v Kranju in dr. Brežnik Pavel, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani, dosedanja uradnika V. položajne skupine; v V. položajno skupino: d r. Kropivnik Rudolf, profesor ženske učiteljske šole v Ljubljani, Š a u p Adolf, učitelj veščine klasične gimnazije v Mariboru in Papič Marko, profesor moške učiteljske šole v Mariboru, dosedanji uradniki VI. položajne skupine. Minister za prosveto je postavil z odlokom z dne 22. marca 1932. pri državnem konservatoriju v Ljubljani za učitelja s pravicami uradnika IX. položajne skupine Šmalc-Švajgar-Marijo, uradniškega pripravnika učitelja istega konservatorija s popolno srednješolsko izobrazbo. Številka 115 z dne 21. maja 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. maja 1932. so bili odlikovani: z redom Jugoslovanske krone III. stopnje dr. Ravnihar Vladimir, predsednik Glasbene matice v Ljubljani; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje dr. Žirovnik Janko, podpredsednik Glasbene matice v Ljubljani, Lajovic Anton, skladatelj iz Ljubljane in Mantuani Josip, profesor konservatorija v Ljubljani; z redom Sv. Save IV. stopnje Ferjančič Julija, članica pevskega zbora Glasbene matice v Ljubljani in Završan Ivan, član pevskega zbora Glasbene matice v Ljubljani; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje: Mahkota Karol, tajnik Glasbene matice v Ljubljani, Polič Mirko, dirigent pevskega zbora Glasbene matice v Ljubljani, Pečenko Silvan, predsednik pevskega zbora Glasbene matice v Ljubljani, Karlin Ivan, predsednik orkestralnega društva Glasbene matice v Ljubljani, Škerjanec Lucijan, dirigent orkestralnega društva Glasbene matice v Ljubljani in Š 1 a j s Jan, nastavnik konservatorija v Ljubljani; z redom Sv. Save V. stopnje Praprotnik Klotilda, učiteljica v šoli Glasbene matice v Ljubljani. Minister za promet je premestil z odlokom z dne 16. marca 1932. po potrebi službe Koželja Janeza, prometnika IX. položajne skupine in šefa postaje Mestinje, v postajo Trbovlje, na prošnjo pa Ručmana Alojzija, prometnika VIII. položajne skupine postaje Rimske Toplice, za šefa postaje Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Bezjaka Alojzija, prometnika VIII. položajne skupine in šefa postaje Sv. Lovrenc na Drav. polju, v postajo Ptuj ter R ebola Ivana, prometnika IX. položajne skupine postaje Rogaška Slatina, za šefa postaje Mestinje. Minister za promet je z odlokom z dne 29. marca 1932., P. t. štev. 23.005, razveljavil odlok ministrstva za JU-OmolJS jJue.JL lebruada 1932- P. L štev. 10586.-ko- Ukor se tiče postavitve Mrzlikarja Avgusta za p. t. manipulanta X. položajne skupine pri pošti in telegrafu Maribor I. številka 116 z dne 23. maja 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. aprila 1932., štev. 52.530/11, so napredovali za računske inšpektorje v VI. položajni skupini Štrukelj Franc, Pečnik Franc in Šprajcer Janko, računski kontrolorji VII. položajne skupine pri dravski finančni direkciji v Ljubljani. številka 117 z dne 25. maja 1932. Z ukazom • Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. marca 1932. je bil postavljen po potrebi službe pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v VI. položajni skupini za postajo Ljubljana gl. kolodvor višji kontrolor K n e z A 1 f o n z , dosedanji višji kontrolor iste položajne skupine postaje Ljubljana, gorenjski kolodvor. Minister za promet je postavil z odlokom z dne 29. marca 1932. pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani za računovodje v VIII. položajni skupini Fabijan-čič Marijo, Nagode Ano, Bano Ano in Hrovatin Ljudmilo, računovodje iste podružnice v IX. položajni skupini. Minister za promet je z odlokom z dne 12. marca 1932. premestil na prošnjo Barbiča Antona, pomožnega nadzornika proge X. položajne skupine iz Velike Kikinde pri 5. sekciji za vzdrževanje proge v območju direkcije državnih železnic Subotica, v Pragersko, k 4. sekciji za vzdrževanje proge v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani. “ številka 118 z dne 26.'maja 1932. Z ukazom Nje ovega Veličanstva kralja z dne 15. marca 1932. je bil postavljen pri generalni direkciji državnih železnic v VI. položajni skupini v oddelku za kontrolo dohodkov za višjega kontrolorja Jenčič Anton, dosedanji višji kontrolor iste položajne skupine prorfietno-komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani. številka 119 z dne 27. maja 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 25 marca 1932. je bil upokojen na podstavi t. 3. § 104. zakona o uradnikih Smerdu Ivan, p. t. uradnik VI. položajne skupine pošte , in telegrafa Maribpr 1 in na podstavi t 15. g 101. zakona o uradnikih Besjter Rozalija, p. 1. uradnik VI. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1., Številka 12« z dne 28. maja 1932. ' Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. marca 1932. so napredovali v, V. položajno skupino-Vidmar Ivanka, učiteljica v Vuzenici na Dravi, Berce Vinko, učitelj pri Sv Janezu, srez Krško. Fai-gej Otilija, učiteljica v S'ov. Bistrici, Potočnik Alojzija, učit-Mjica v Liubljani, Mohorko Ivan, učitelj v Račah. Mohorčič Božidar, učitelj v Sv. Petru v Savinjski' dolini, in Pristovšek Franc, učitelj v LjubHani, dosedami uradniki VI. noloižajne skupine. Z ukazom Miegove^a V^črnstva k*aMa z dne 5. aprila 1932.. O n štev. 25.733, je bil nremeščen Crnjač Karol, učitelj osnovne šole iz Čateža na Savi, sreza krškega, k Sv. Duhu v srezu logaškem, uradnik VI. položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. marca 1932. je bila upokojena Švajgler Marija, učiteljica v VI. položajni skupini v Zg. Polskavi številka 121 z dne 30. maja 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 25; marca 1932. so napredovali: v VI. položajno skupino: Jamnik Ljudmila, učiteljica v Velikih Poljanah, Jerše Josip, učitelj v Naklem, Jeretina Karol, učitelj v Domžalah, Jarh Josip, učitelj v Orlovi vasi, srez Celje, Sardoč Adam, učitelj v Šent liju v Slov. goricah, Strajner Ida, učiteljica v Ljubljani, Strašek Ivanka, učiteljica v Sladki gori, Sepe Ljudmila, učiteljica v Celju, Stenovec Ivan, učitelj v Domžalah, Stojkovič Josip, učitelj v Mostah, Hiršman Ana, učiteljica v Javorju, srez Litija, Horvatič Andrej, učitelj pri Sv. Duhu na Stari gori, srez Ljutomer, Ferjančič Antonija, učiteljica v Strogovcih, srez Ljutomer, Gornik Alojzija, učiteljica v Mozirju, Gruden Štefanija, učiteljica za defektno deeo v Ljubljani, Fink Anton, učitelj v Šmarju pri Jelšah, Hergout Josip, upravitelj meščanske šole v Mežici, Kovačič Oton, učitelj v Kostrivnici, srez Šmarje, Kumer Josipi n a. učiteljica v Ribnici, Novak Jakob, učitelj v Dolnji nemški vasi, srez Novo mesto, Š tekel j Marija, učiteljica v Dobrem polju, srez Kočevje, Trdina Jožica, učiteljica v Liubljani, Luši n Alojz, učitelj v Braslovčah'. Lukar Franc, učitelj na Teznem pri Mariboru, Likar Andrej, učitelj v Sori, Likozar Ana, učiteljica v Ljubljani, Šeme Helena, učiteljica v Ljubljani, Rušanov And jeli n a, učiteljica v Murski Soboti, Rijavec Antonija, učiteljica v Mariboru, Radič Marija, učiteljica v Celju, Ribarič-Hristov Pavla, učiteljica v Planini, Man er Julija, učiteljica v Dobu, Podobnikar Pavel, učitelj v Podlipi, Prinčič Edvard, učitelj v 'Ljubljani, Povh Mira, učiteljica v Cerkljah, Vodopivec Olga, 'učiteljica v Sodražici, Vojnilovič Jerica, učiteliica v Mariboru, Boršič Henrika, učiteljica v TrbovHah-Voda, Vidič Edvard, učitelj v Ratečah, Verčko Josinina, učiteljica v Mariboru, Vrščaj Terezija, učiteljica v Zagorju na Savi, Cel nar Ana, učiteljica v Zalogu, Blenkuš Alojzij, učdeli v Livoldolu, srez.Kočevje, Blaznišek Henrik, učitelj v Zibiki, Jesih Adolf, učitelj v Trbovljah, Bernetič , Franc, učitelj v Brežicah, in Kali n " e r Olga, učiteliica v Tržiču. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 16. februarja 1932 so nanredovali: v VI. položajno skupino: S e V n i k-Ž c 1 ezn i k An gel a, učiteljica na Vranskem, Kavčič Barbara, učiteljica pri Sv. Martinu, in Obrekar Rudolf, učitelj v Mirni, dosedanji uradniki VIL položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 16. februarja 1932. jo naeredovrda v VI f. položajno sku-nino A u e r s p e r g M a r i j a, učiteljica v Olševku. srez Kranj Izdam kr;ibnmka uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga. liskama »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar MiebMek v Ljubljani. službeni lisi kraljevske banske uprave dravske banovine Priloga h kosu 56. letnika III. z dne 16. .julija 1932. Razglasi kraljevske banske uprave V|- No B676/24. 2286 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini °d 22. junija do 30. junija 1932. naredhi ministrstva za narodno zdravje • br. 4948 z dno 21. marca 1930. Skupina tituznih bolezni. Ježice - j l 1 pelie .... 1 1 - 1 p.elie (mesto) — | 1 — 1 j.0lr>ja Lendava ^“miuk 1 j 1 1 — 1 Mko - I 1 — — 1 warjbor desni breg . . ,aribor (mesto) . . . J?Urska Sobota 2|- 0 1 1 1 N . n|arje pri Jelšah .... i! - t — 1 1 Vsega . 8 | 5 4 1 8 Škrlatinka. — Scarlatina. {Mice 1 _ i* 2 'j 1 1 — |.0rnjigrad ■> Sinik . Mnj. 3 2 — — ffško 7 ^''kliana (srez) .... ,1*)or desni breg 7 ribor levi brea . . Vi‘r'6or (mesto) . . U r$ka Sobota 0 2 Ift 1 1 1 . 4 1 1 6 — S> mesto 5 3 _ hu' .... s^ovljica 2 1 — 1 °venjgradec 1 — Vseaa 46 18 | 11 53 Davica. — Diphtcria c r/^ice 1 2 t C 4 rou P 6 o ■> *> — 2 K°^iigrad jr tinik. o ::::::.. 1 1 4 2 E - 1 1 6 tfjbke 1 1 i — 1 1 1 o — — ,'Ula 7 1 4 2 2 uR;,ioc Ljukjiana (srez) .... Cflana (mesto) . . . V°.mer Mar u0r levi breč . . Mur,V.0ro(mest°) .... N’n, n Sobota 5 5 3 4 1 1 3 1 3 I 1 3 3 2 1 — 1 8 2 1 5 1 1 mesto .... 1 — 1 K- ■ • ■ ■ ■ 2 4 o 4 kart' (niesto) 1 _ 1 \ °vlllca :. . 1 1 Sin ®PJfitradec ®r'e Drl Jelšah . . . 2 7 3 2 6 — 4 Vsega . . . 49 | 30 28 2 49 o „ © Srez 3 O O 'o v 2 ° TS •j O u s a Ošpice. — Morbilli. 1 1 2 ■ — 2 9, 1 3 Krško Laško 4 94 7 3 8 1 94 1 — 7 8 7 Logatec Maribor desni breg . . Murska Sobota Novo mesto 6 1 38 1 30 6 1 1 37 — 31 Vsega 163 46 141 58 Griža. — Dysenteria Črnomelj Hi- 1 10 Vsega . . . - ll - 1 10 Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica. Maribor desni breg H - i Vsega -1 i - i Dušljivi kašelj. — Pertussis. Ptui 13 8 D 7 Vsega ... | 13 j 3 Šen. — Erysipelas. 9 - 7 Celje 2 _ 1 — 1 Črnomelj ! 1 — 2 Dolnja Lendava .... — 1 — — 1 Oornjigrad — 1 — 1 Kram 2 — — 2 Krško 1 1 1 — t Laško 2 — 2 — -- Ljubljana (srez) .... 1 — l — — Ljutomer 1 — — 1 Maribor levi breg . . 1 — — — 1 Maribor (mesto) .... 1 1 1 — 1 Novo mesto — 2 — — 2 Ptm — 2 — 1 ! Ptui lmesto) . . 1 1 — 2 Radovljica 2 1 — 1 Slovenjgradec .... 2 1 1 1 — Šmarje pri Jelšah .... 2 I Vsega . . 19 11 9 i 20 Krčevita odrevenelost. - - Tetanus. Maribor levi breg . . . Maribor (mesto) .... 1 1 — i i Ptuj 1 — 1 Radovljica 1 — 1 Vsega . . . Hripa. — C 2 | 2 irippe. .) 2 Črnomelj 2 2 — — 4 Krško 18 — IH — Laško 2 — — 2 Ljutomer 2 2 — Vsega . . 22 4 20 6 Otrpnenjc tilnika. — Polyomyelitis acuta. Maribor levi breg . .Ml 2| - 1 | 2 Vsega . • 1 il 2 | — l| 2 Ljubljana, dne 6. julija 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. II. No.: 14.807/1. 2327 Razglas. Za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor so proglašene sledeče osebe iz drugih banovin: Balig D jura, pristojen v občino Bač, srez Odžaci; Vajn-rajh Ana, roj. 1912., pristojna v občino Karavukovo, srez Odžaci; Nedič Sretko, star 19 let, pristojen v občino Podporanj, srez Vršac; Kruljac Neža, roj. 1896., pristojna v občino Skrad, srez Delnice; Soltič Nazif, roj. 1907., pristojen v občino Podgora, srez Visoko; Rosandič Jure, roj. 1902., pristojen v občino Gospič, srez isti; To-rič Vinko, roj. 1901., pristojen v občino Don. Stubica, srez isti; Kerec Milan, roj. 23. marca 1899., pristojen v mesto Varaždin; Vučkovič Jeka, roj. Stuper, stara 40 let, pristojna v občino Krnjenša, srez Bos. Petirovac; Lukač Jovo, roj. 1914., pristojen v občino Čadjuvica, srez Bos. Novski; Halilovič Mustafa, roj. 27. septembra 19C6, pristojen v občino Odžak, srez Derventa; Stankovič Jcca, roj. 1895., pristojen v cbčino Vel. Ruji-ška, srez Bos. Krupa; Simistrela Ivan, roj. 1896., pristojen v občino Gospič, srez isti; Simistrela Milka, roj. 1900., pristojna v očino Gospič, srez isti; Tumara Uroš, roj. 1902. in Ivanjčevič Rade, rej. 1900., oba pristojna v občino Rakovica, srez Slunj; Crnkovič Antun, roj. 1889., pristojen v občino Brod na Kupi, srez Delnice, Jovič D arinim, roj. Bajič, pristojna v občino Kupinovo, srez Zemun, Delič Marija, hči Petra, in njena sestra Delič Kata, obe pristojni v občino Ravno, srez Ljubinje, Vujiča Vo-limirov, roj. 1907, pristojen v mesto Novi Sad, Knježevič Nikola, Vidic Manda in Jelič Melhio, vsi pristojni v občino Pož. Brestovac, srez Sl. Požega, Filipo-vič-Madjar Drago, roj. 1903, pristojen v obč. Jajce, srez isti, Kahriman Omer-Aganova, star 30 let, Dervič Mirnim Hu-sina, star 28 let, Vrač Jusu! Ilijina, star 25 let, Šarenac Jovu Gajina, star 27 let, Puščul Dervu Mulina, star 32. let, Dabič Manojla, stara 60 let, Bajič Nadjelj-ko Jovina, star 35 let in 'Neli Sarafina, žena Rame, stara 28 let, vsi pristojni v občino Mokronoško, srez Visoko; Na-nadič Mate, pok. Ante, pristojen v občino Posušje, srez isti, Kavama tič Cvi-tan, pok. Lovra, pristojen v občino Posušje, srez isti; Jukič Mate, pok. Simona, Kovač Rnža, pok. Ivana, Penova Ivan Ivana, Zevko Ivan, pok. Jože, Peša rd a Križan, pok. Mije, Zevič Jure, Oreč Anica, žena G.rge, Pavkovič Stipe, Pere, Benič Jure Ivanov, Pavkovič Ivan Jure in Širič Ante Ivanov, vsi pristojni v občino Posušje, srez isti; Barakovič Paša, pok. Mušana. iz občine Aladinič, srez Stalac; Biličič Ivka, pok. Blaža, roj. Simič iz občine Kamiža, srez Hvar; Husu Djemat, roj. 1917., Meštrovič Ivan .Ivanov, roj. 1909., Tslanovič Avdo, Av-din, star 35 let, čehič Mustafa, pok. Salke, star 31 let, Grcič Smajo, Ahmin, star 32 let, Hasica Meho, star 28 let, Hasica Kalina, &tara 23 let, žena, Isa-kovič Mujo, Osmanov, star 27 let, in Barbarič Jože, Jozin, star 37 let, vsi pristojni v občino Prozor, srez isti; Po-lunič Petar, Stjepanov, Boban Cvijeta, hči Petra, Mikulič Matilda, Andrina, Žulj Matilda, pok. Ivana, Tamas Kata, pok. Jože, Djavar Filip, Markov, Bandič Jože, Jozin, vsi pristojni v obč. Drino-vič, sr. Ljulbuški; Hedič Nazif, Ahmetov, Palata Ahmed, Omerov, Seldin A. Ilija in Bjedič Salko, vsi pristojni v občino Aladinič, srez Stolac; Šerič Ibro, pok. Hasana, pristojen v obč. Belopolje, srez Mostar, Bartolac Dragutin, roj. 4. III. 1894, pristojen v Karlovac, Grgec Bolte Petar, roj. 1903, pristojen v občino Ka-iinovac, srez Gjurgjevac, Mesarič Mato, roj. 1899, pristojen v Vanjske Varaždinske Toplice, Tibič Ivan, roj. 1874 pristojen v občino Kutina, srez isti, Kr-bavac Fehratov, Šucrija, roj. 1904., pristojen v občino Gadsko, srez isti, Vu-ljak Franjo, roj. 12. VIII. 1912, pristojen v občino Gjelekovac, srez Koprivnica, Mikec Steva, roj. 1907., pristojen v občino Pitomaca, srez Gjurgjevac, Ma-tešič Herman, Marijan, roj. 12. VII. 1902, pristojen v občino Kastav, srez isti, Bukov Colič Bruno Antin, roj. 26. aprila 1913, Pukrov Valerijan — Ivan Marijanov, roj. 15. decembra 1913, Vlahov Stjepan — Ivan, roj. 26. decembra 1869 in šižgorič Andrijana — Milka, roj. 12. oktobra 1869, vsi pristojni v občino Zlarin, srez Šibenik; Mihajlovič — Popovič Angelina, Agatič Nastazija, pok. Marta, Agatič Katica, pok. Marka, An-djelka Šolič, pok. Jože, in Keserovič Avguštin, pok. Peje, vsi pristojni v občino Piska vice, srez Banja Luka; Lukenda Pepo, pristojen v občino Budžak, srez Banja Luka; Kordovan Ivan, rojen 1902, pristojen v občino Pleternica srez Požega; Oreščanin Milan, roj. 1916 pristojen v občino Topusko, srez Vergin-most, Bajramovič Osman Arslana, star 35 let, Krujevič Dušan Mitrov, 28 let star, Čubrilo Jovan, pok. Todora, 30 let star, Čubrilo Vaso, pok. Luza, star 23 let, Vujovič Petar, Todorov, star 35 let, Biberdžič Ljubica, pok. Tripa, stara 20 let, Jakupovič Hašin, pok. Brčira, star 45 let, Vujevič Simo, zv. Mišo, Jankov star 26 let, Vujevič Perovič Mara, hči Lazare, in Vujovič Perovič Andjija, hči Lazare, vsi pristojni v občino Divin, srez Btleči; Mijatovič Marko iz Ri-ječana in Vasič Gavro iz Koprivnice, oba obč. Vlanjačka, srez Gračanica; Jovanovič Pero, pok. Stajana, Jovanovič Ložo, pok. Stajana, Trivunčevič N. pok. Pera, Radič Pero. pok. Nike, Danilovič Stevan, Simin, Kesič Zlatana, žena pok. Ilije, vsi iz občine Jezero, srez Jajce; Leko Ivan Lukin, pristojen v občino Metkovič, Kemar Petar, pok. Ante, Bo-žanič Jakov, pok. Petra, Božanič Pavao od Pavla, Dojim Ante, pok. Nikole, Gospod inovič Mate od Šimuna, vsi pristojni v občino Vis, srez Hvar; Katič Kre-šimir Nikolin, iz občine Aladinič, srez Stalac; Zahirevič Ilija, zv. Lacu, pok. Omera, roj. 1893. in Golubovič Mustafa, roj. 1904, iz Mostara, Cvitič Zara, pok.' Ilije, pristojna v Metkovič, roj. 1909, Tličič Andja, žena Matina, iz občine Dri- novci, srez Ljubuški, Bočak Anton, roj. 17. I. 1894., pristojen v občino Krapinske Toplice, Novosel Ladislav, roj. 1901, pristojen v občino Nutamji, Sv. Ivan, Zelina, Bursač Janko, roj. 1903, pristojen v občino Otoka, srez Bos. Krupa, Kalakovič Janja, žena Blaža, pristojna v občino Bos. Gradiška, srez isti, Veselinovič Mitar, pok. Vida, šišnjdca Mihaj-lo, sin Milin, Ivanovič Marija, žena pok, Mijata, Bakarič Ilija, pok. Jože, Knje-ževič Djordjo, pok. Nikole, Petrovič Jo-viša, pok. Gligaria, in Milinkovič Jovo, pok. Nikole, vsi pristojni v občino Da-bar, srez Sanski Most. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 4. julija 1932. * VIII. No. 3976/1. Razglas. 2363 Interesenti za dovoljenje izvrševanja obrta rednega prevažanja oseb z motornimi vozili na progi postaja Brezno —(Ribnica—Ribnica na Pohorju se vabijo, da vlože zadevno prošnjo do 30. julija t. 1. Opozarja se, da se bodo upoštevali le prosilci, ki nudijo tako v moralnem kakor v gmotnem1 pogledu zadostno jamstvo za redno obratovanje. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Ljubljana, dne 6. julija 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev U VI. 19/32—5. Razglas. 2343 Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo z razsodbo z dne 17. marca 1932, da je Brezovšek Konrad star 52 let, po poklicu posestnik in gostiln, v Ljubljani, Komenskega ul. 26, kriv prestopka po členu 6 zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da dne 23. I. 1932 v svojem lokalu kot lastnik gostilne ni označil sumartio ali podrobno cene posameznih jedil, tako da bi jih vsakdo razločno videl. Zaradi tega je bil obsojen po členu 6 zgoraj navedenega zakona na 150 Din denarne kazni, ki se ob neizterljivosti izpremeni v nadaljnjo kazen 36 ur zapora. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI., dne 5. aprila 1932. U VI 17/32. * Razglas. 2342 Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo z razsodbo z dne 17. marca 1932, da je Rozman Franc, star 34 let, po poklicu posestnik in gostiln, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 82, kriv prestopka po členu 6 zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da kot lastnik gostilne na Sv. Petra oesti št. 85 v svojem lokalu ni imel dne 23. I. 1932 razen vinu označenih cen jedilo , tako da bi to vsakdo razločno videl. Zaradi tega je bil obsojen po c«® 6 zgoraj navedenega zakona na 250 D denarne kazni, ki se ob neizterljiv0 izpremeni v nadaljnjo kazen 36 ur z pora. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. * •> dne 5. aprila 1932. C 270/32—1. * 2347 Oklic. D,r. Pikuš Janko, odv. v Dolnji L®® davi, je vložil zoper Vereša Karola, P ^ v Beltincih, tožbo zaradi Din 57190 pripadki. Ustna sporna razprava se določa dne 2 7. avgusta 193 2. ob 9. uri pri tem sodišču, v sobi štev. Ker je bivališče tožene stranke1^ znano, se postavlja za skrbnika , \0 Stefan, pos. v Dolnji Lendavi, ki J° ^ zastopal na njeno nevarnost in str0 :e dokler ne nastopi sama ali ne 'inieuul pooblaščenca. M Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 26. junija 1932. * C 278/32—1. Oklic. 2348 Rona Matjaž, pos. v Črensovcih^s^ijj v Trnju štev. 31, zastopan po dr. Janku, odv. v Dolnji Lendavi, je zoper Biro Mihaela in Kepe Manje. Biro, oba iz Kapce, tožbo zaradi i*d r prepisnega dovoljenja s prip. v Jia Ustna sporna razprava se določa dne 2 7. avgusta 193 2. ^ ob 9. uri pri .tem sodišču, v sobi štev-Ker je bivališče tožene stranke 11 v znano, se postavlja Koter Mihael, P°.s'nll Kapci, za skrbnika, ki jo bo zast°Pal njeno nevarnost in stroške, dokler nastopi sama ali ne imenuje P°° ščenca. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 2. julija 1932. * T 44/32—2 Amortizacija. Na prošnjo Karoline Grdadolnik^ radeckega vasi 32, Ljubljana, se 11 čine, bo na pod-kAs 96. zak. z dne 26. oktobra 1887, al- dež. zak. štev. 2/1888, in sioer §0 • 4. in 2. od 17. julija do vštetega ' Juhja 1932, Uri q gtut Pa °d 21. julija do vštetega 3. av-■ la 1930 ad 1. v občinskem uradu Gorje pri Bledu, ad 2. v občinskem uradu Oselica, ad 3. v občinskem uradu v Podhruški razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev sveta s kolči na mestu samem se bo vršila ad 1. neposredno pred obravnavo, t. j. 19. t. m., obmejitev sveta s kolči ad 2. in 3. se je pa že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval: ad 1. dne 19. julija 1932 v času od 13. do 14. ure v hiši Ivane Kunčič v Zg. Radovni hšt. 9; ad 2. 18. julija 1932 v času od 15. do 16. ure v hiši Marije Kristan v Kopač-nici; in ail 3. dne 22. julija 1932, v času od 10-30 do 11'30 ure v občinskem uradu v Podhruški. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. ad 1. in 2. od 17. julija do 16. avgusta 1932, ad 3. od 21. julija do 19. avgusta 1932, pri podpisanem komisarju za agrarne operacije I. v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dno 8. julija 1932. Komisar za agrarne operacije I. Pokorn 1. r. * Štev. R. U. 194/29—30. 2338 Razglas o razgrnitvi načrta, o nadrobni delitvi skupnega sveta posestnikov iz Šratovcev. Načrt o nadrobni delitvi v katastrski občini Šratovci, parcele vpisane pod vložno štev. 31, k. o. Šratovci, bo na podstavi § 95 zakona z dne 26. maja 1909, štaj. dež. zak. št. 44, od dne 23. julija 1932. do vštetega dne 5. avgusta 1932. v občinski pisarni Šratovci, razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev sveta s kolči na mestu samem se je že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval dne 26. julija 1932. v času od 10. do 11. ure v hiši vaškega župana Rožnama Janeza v Šra-tovcih. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30. dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 23. julija 1932. do dne 22. avgusta 1932. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 9. julija 1932. Komisar za agrarne operacije II. * T. No. 838/3. 2360—3—1 Razpis službe državnega cestarja. Po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine, I. No. 4710/2, z dne 17. junija 1932, in na osnovi čl. 2. in 3. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih, M. G. št. 14632, z dne 21. maja 1929., razpisuje sresko načelstvo v Gelju službeno mesto državnega cestarja-delavca na progi km 89 do 95 državne ceste št. 50 z mesečnimi prejemki 600-— Din, zmanjšanimi v smislu odloka ministrstva za finance, št. 11941/1, od 18. marca 1932., in službenim stanovanjem v državni cestarski hiši v Križevcu pri Stranicah. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev ter ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in pravilno kol-kovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovamimi prilogami (rojstni in krstni list, domovnica, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluže-nju kadrskega roka, zdravniško in nravstveno izpričevalo, potrdilo okrožnega sodišča, da ni bil prosilec kaznovan zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja in eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je predložili najpozneje do 31. julija 1932 pri sreskem načelstvu v Celju. Sresko načelstvo v Celju, dne 12. julija 1932. * Štev. 2175/E— Ing. S. 2362 Razpis. Mestna elektrarna ljubljanska potrebuje: 24 komadov enopolnih ločilnih stikal na litoželezni plošči za 10.000 voltov, 200 amp. in 6 komadov za 10.000 voltov in 350 amp. Stikala morajo odgovarjati najnovejšim predpisom zveze nemških elektrotehnikov. Cene je navesti Iranko Ljubljana z ovojnino, s carino, vštevši vse odtegljaje za davek in pristojbine. Ponudbo je vposlati do 25. julija 1932 v zaprtem ovoju z napisom: »Ponudba za ločilna stikala«. Ravnateljstvo mestne elektrarne dne 14. julija 1932. * Štev. 1357. 2326—3—2 Razpis dobave. Na podlagi čl. 59., 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu ter pravilnika za izvrševanje odredb tega zakona (B pogodbe in nabave) se razpisuje za dobo od 1. julija do 30. septembra 1932 za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu druga pismena ofertalna licitacija za dobavo naslednjih živilskih potrebščin: 1. mesa in mesnih izdelkov ter slanine, 2. moke in mlevskih izdelkov, 3. vseh vrst kruha, 4. špecerijskega in kolonialnega blaga, 5. mleka in mlečnih izdelkov. Licitacija bo v sredo dne 27. julija 1932 ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, Poljanski nasip št. 52. Podrobni dražbeni in dobavni pogoji in izkazi potrebščin so interesentom na vpogled pri upravi bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Predpisno kolkovane ponudbe v zapečatenem ovitku z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika I. N.», morajo dospeti najkesneje do pričetka licitacije v roke dražbene komisije. Ponudnik se mora že v ponudbi obvezati, da v polni meri pristaja na dražbene in dobavne pogoje. Položiti mora najkesneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo pri zavodni blagajni. Licitacijski komisiji mora predložiti potrdilo o založeni kavciji, plačanih davkih in dražiteljski sposobnosti. Ponudba se mora glasiti na stalno ceno za dobavno dobo od 1. julija do 30. septembra 1932. V Ljubljani, dne 9. julija 1932. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubijana-Studenec v Ljubljani. * Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 2351 Stanje 8. julija 1932. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . 1.979,499.038-83 (— 66.444-49) Devize, ki niso v podlogi 86,857.871"64 (-t- 2,170.479 09) Kovani novec v tiiklu 50.9O4.816"50 {-j- 436.448"—) Posojila . . 2.312,079.917-18 (-j-19,978.252-25) Vrednostni papirji . . 12,872.520- — Prejšnji pred ujmi državi 1.806,484.337"63 (-j- 155.902"60) Začasni prod ujmi gl. drž. blagajni . 600.000.000" — Vrednosti rezervo, fonda 52,892.720-89 (+ 30.088'90) Vrednosti ostalih fondov . . , 1,465.202-76 Nepremičnine ... . 149,833.690-84 (+ 627.632 491 Razna aktiva 161.188-210-92 (-j- 1,732.396-55) 7.214.078.333-19 Pasiva Dinarjev Kapital . . 180,(XX).000'— Rezervni fond . . . 60,640.574-35(4- 29.805--) Ostali fondi 3,930.485"46 (-j- 37"5C) Novčanice v obtoku . . 4.916,088.330'-(- 17,277.990--) Obvoze na pokaz . . 568,151.631-34(4- 25,343.282-20) Obveze z rokom . . . 1.363,325.556-33 (+ 12,658.085-02) Razna pasiva 121,941.755-71 (-j- 4,311.536-23) 7.214.078.333-19 Obtok in obveze . . . 5.484.239.961-34 Celotno kritje . . . 36"09°/„ Kritje v zlatu . . . 32-14°/,, Obrestna mera: po eskomptu..................................1%% po lombardu . . .... 9% * Razne objave 2350 Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imela „Teksti!ana” tovarna sukna d. d. v Kočevju dne 30. julija 1932 ob 11. uri dopoldne v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 10, s tem dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v poslovnem letu 1931. in predložitev bilance ter računa zgube in dobička per 31. decembra 1931. 2. Poročilo revizorjev. 3. Sklepanje o -odobritvi bilance in podelitvi razrešnice upravnemu svetu. 4. Volitev revizorjev. 5. Slučajnosti. Tega občnega zbora se smejo udeležiti le oni delničarji, k.i založe najmanj deset delnic z nezapadlimi kuponi vred vsaj šest dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni v Kočevju ali pa pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani, ali pa pri njeni podružnici v Kočevju. Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu. Kočevje, dne 12. julija 1932. Upravni svet. * 2361 Vabilo na XI. redni občni zbor, ki ga bo imela Tovarna klobukov „šešir” d. d. v Škofji Loki dne 3. avgusta 1932 ob 11. uri dopoldan v sejni dvorani Zadružne gospodarsko banke d. d. v Ljubljani, s sledečim d n e v 11 i 111 r e d o m : 1. Poročilo o poslovanju v letu 1931., predložitev bilance kakor tudi računa izgube in dobička z dne 31. decembra 1931 in zadčvni predlogi upravnega sveta. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija upravnemu svetu. 3. Slučajnosti. Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri blagajni Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani tri dni pred zborovanjem vsaj deset delnic z nezapadlimi kuponi vred. Na občnem zboru daje vsakih deset delnic po en glas. V Ljubljani, dne 14. julija 1932. Upravni svet. 4? 2344—3—1 Poziv upnikom. Mlekarska zadruga r. z. z o. z. v Gornji Lendavi je stopila v likvidacijo in poziva upnike, da ji prijavijo svoje Likvidacijski odbor ter- 2293- Objava. Kmetijska nabavna in prodajna druga v Gor. Straži, r. z. z o. z. nja k Firm. 61/32 — Zadr. II. 214/3, je okrožno sodišče v Novem mestu vp salo v zadružni register ra/družbo _ druge in uvedbo likvidacije. Likvida je dosedanji načelnik Rakuše I,vaIV, f()V sestnik in trgovec v Gor. Straži, Hj^.i. namestnik pa Drčar Anton, posesm v Selu. *. Zadružna tvrdka ima odslej pristav » v likvidaciji«. .. Upniki se pozivajo, da se zglasijo P zadrugi do 31. avgusta 1932. Likvidatorji- * 2271-3"* Likvidacija zadruge. Izvozna zadruga jugoslovanskih u ’ r. z. z o. z. v Mariboru, jo s sklep0 občnega zbora dne 16. junija 1932. s j pila v likvidacijo. Za likvidatorja s v izvoljena Franjo Thaler, posestnik Št. liju v Slov. gor. in Anton knjigovodja Mariboru. Meljska ce , štev. 12. Vsi upniki se pozivajo, da P javijo jvoje terjatve. Maribor, dne 4. julija 1932. Izvozna zadruga jugoslovanskih v,a-r. z. z o. z. v Mariboru v likvidacij’ Meljska cesta 10. 2304—3 ’ Objava. Ukradena mi je uradna legitimacij’ izdana od dramske finančne direkcije Ljubljani z dne 5. VI. 1930 pod .4 2636, glaseča se na ime Cankar PaV podpregl. finančne kontrole. Uradno legitimacijo proglašam za.n veljavno. Cia n kar Pavel s. r- •S Objava. Podpisani sem izgubil odlok 2343 kralj- banske uprave Dravske banovine v Lij, ljani od 3. februarja 1930, VI. No. s katerim mi je bilo kot inozemcu . _ voljeno zaposlenje v kraljevini Jug0 vi ji za nedoločen čas. Ta odlok proglašam za neveljaven-Zgornja Bela, dne 30. junija 1932. Vončina Ferdinand s. r- * 2359 Objava. Izgubil sem izpričevalo VI. ,r /ija»i III. drž. realne gimnazije v Ljul)iol-za leto 1930./31. na ime: Gorjanc neti j, (rodom iz Ljubljane. Prog1 ga za neveljavno. ... a r- Gorjanc Kornelij • Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. MichAlek v Ljubljani