Pravopisne kategorije ePravopisa 2019

Zbirka: Rastoči slovarji

ISSN 2536-2968

Urednik zbirke: Andrej Perdih

© 2020, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC

Urednici

Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik

Avtorji opisov problemskih sklopov

Aleksandra Bizjak Končar (ORCID: https://orcid.org/0000-0003-4054-3758) Helena Dobrovoljc (ORCID: https://orcid.org/0000-0002-3568-8453)

Boris Kern (ORCID: https://orcid.org/0000-0001-7733-5755)

Tina Lengar Verovnik (ORCID: https://orcid.org/0000-0002-8454-6160)

Urška Vranjek Ošlak (ORCID: https://orcid.org/0000-0003-3374-4228)

Peter Weiss (ORCID: https://orcid.org/0000-0003-0609-2252)

Slovarska zbirka se povezuje z ePravopisom.

Oblikovanje

Duša Race

Izdajatelj

ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

zanj

Kozma Ahačič

Založnik

ZRC SAZU, Založba ZRC

zanj

Oto Luthar

Glavni urednik založbe

Aleš Pogačnik

Prva e-izdaja (pdf)

https://zalozba.zrc-sazu.si/p/1600

DOI: https://doi.org/10.3986/9789610502760

Ljubljana 2020

Publikacija je nastala v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS, ter programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga financira SAZU.

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID = 304610816

ISBN 978-961-05-0276-0 (pdf)

Pravopisne kategorije

ePravopisa

2019

Spremna besedila

O Pravopisnih kategorijah ePravopisa 2019

Pravopisne kategorije ePravopisa so nabor opisov pravopisnih kategorij, ki omogoča uporabnikom vpogled v proces prenove pravopisnih pravil in pravopisnega slovarja. Medtem ko v ePravopisu najdemo slovarske sestavke s konkretnimi podatki o zapisu, izgovoru, besedilni rabi ter oblikoslovnem vedenju in besedotvornih možnostih besede, pa je uporabnik posredno – s povezavo na Pravopisne kategorije –

obveščen tudi o tem, v kateri problemski ali normativni okvir slovenskega knjižnega jezika se izbrana iztočnica uvršča, katere besede še sodijo v ta okvir in kako se problem rešuje na višji ravni, torej v pravopisnih pravilih. Gre torej za komentar problemsko in pogosto tudi pomensko zaokroženega sklopa slovarskih redakcij v specializiranem pravopisnem slovarju, zaradi povezave s slovarjem pa je uporabniku omogočeno tudi, da pregleduje konkretne rešitve.



Pravopisne kategorije ePravopisa predstavljajo tudi evidentiranje odklonov od obstoječega kodifikacijskega priročnika, tj. Slovenskega pravopisa 2001, ki tako sestavljavcem slovarja kot tudi uporabnikom omogočajo vpogled v proces prenove. Normativno veljavnost ubeseditve v pravopisnih pravilih na rednih srečanjih potrjuje Pravopisna komisija, ki deluje pri SAZU in ZRC SAZU, slovarski sestavki pa do potrditve v tem delovnem telesu nosijo oznako »predlog«.

Leta 2019 je bilo v ePravopis dodanih 1200 slovarskih sestavkov, več kot 400 obstoječih pa je bilo dopolnjenih s podatki o rabi, pa tudi razširjenih glede na pomensko razvejanost posameznih gesel. Vsak problemski sklop prinaša še neuslovarjene novosti, ki niso pisno neproblematične, saj jih v nekaterih jezikih zapisujejo z veliko začetnico, npr. falungong (kitajska verska skupina), brexit (odhod Združenega kraljstva iz EU) ali Al Kaida in besedna družina, ki se na ime nanaša ( Al Kaida: alkaidovec, alkaidovka, alkaidovski).

Problemske sklope, ki so do sedaj vključevali večinoma slovenska lastna imena (razen psevdonimov in umetniških imen), smo razširili, ko se je večbesedne iztočnice ločilo na osebna rojstna imena in priimke.

Slednji se pogosto uporabljajo le ob ženskih imenih, kar predstavlja izziv za slovarsko obravnavo ( Catherine Deneuve, Coco Chanel). Gre za imena, ki so problematična predvsem z vidika govorjene realizacije v slovenščini, posledično tudi pregibanja. Tej problematiki bo namenjeno tudi precej pozornosti v slovničnem poglavju pravopisnih pravil.

Pomembno dopolnilo pri redigiranju zemljepisnih imen je uvedba posebnega razdelka o predložni rabi v mestniku ( Kje? ), rodilniku ( Od kod? ) in tožilniku ( Kam? ). S tem razdelkom so bila dopolnjena tudi vsa do sedaj vključena zemljepisna imena.

2015

V letu ustanovitve zbirke (2015) smo vanjo vključili 16 problemskih sklopov, med katerimi so nekateri še podrobneje členjeni (okrajšave, simboli, psevdonimi ...), in ti problemski sklopi vključujejo približno 1600 slovarskih sestavkov. Skupaj z opisi prinaša posamezna enota zbirke (torej pravopisna kategorija) tudi možnost pregleda vseh slovarskih sestavkov, ki so bili pripravljeni za ponazoritev sklopa.

V.

2016

Leta 2016 so bila v zbirko dodana domišljijska imena, imena držav, religijska in mitološka imena, poimenovanja mitoloških in nadnaravnih bitij, poobčnoimenjeni samostalniki, različni tipi svojilnih pridevnikov … – skupaj 14 problemskih sklopov z več kot 800 slovarskimi sestavki.

2017

Pravopisne kategorije 2017 so se povečale za imena celin in podobnih velikih področij na Zemlji, dopolnjena so bila imena držav (abecedno do Južni Sudan), na novo je bila vzpostavljena velika skupina izlastnoimenskih pridevnikov na -ov/-ev ali -in, ki nastopajo v stalnih besednih zvezah. Novi sklopi so še: samostalniške izpeljanke iz lastnih imen ( brajica, petrijevka), lastna imena v frazemih ( kaditi kot Turek), merske enote, poimenovanja nagrad, odlikovanj in častnih nazivov (zlati znak svobode – kresnik), manjši sklop predstavlja prva faza pripravljenih stvarnih lastnih imen, ki so na izrazni ravni prekrivna s priimki ( Tesla, m – Tesla, ž). Med prebivalska imena so vključena imena pripadnikov in pripadnic plemen ( Očipva, Očipvejec, Očipvejka), zaradi katerih sta bila dopolnjena tudi sklopa pridevniki na -ski/-ški ( očipvejski) in svojilni pridevniki iz prebivalskih imen ( Očipvejčev). Posebna skupina z imenom

»Pravopisne zanimivosti« se je izoblikovala kot stranski produkt delovanja članic in članov pravopisne skupine v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, kamor uporabniki mesečno pošljejo povprečno 30 vprašanj različnih tipov. Zanimivejša so od leta 2017 sproti dodajana v pravopisni slovar ( kvevri, vodja (m, ž), karitas, zika).

V letu 2017 smo v rastoči slovar ePravopis uvedli 850 novih slovarskih sestavkov.

2018

Leta 2018 je bilo v ePravopis dodanih 1189 slovarskih sestavkov, več kot 500 obstoječih pa je bilo dopolnjenih s podatki o rabi, pa tudi razširjenih glede na pomensko razvejanost posameznih gesel, npr.

Viking (kot pripadnik ljudstva in igralec športne ekipe ter kot nadomestno ime za Norvežane oz.

Skandinavce), Amerika (tudi kot skrajšano ime za Združene države Amerike) ali Evropa (tudi kot nadomestno ime za Evropsko unijo).

Mikrostrukturno najobširnejši problemski sklopi se navezujejo na poglavje o pisnih znamenjih v pripravljajočem se predlogu novih pravopisnih pravil. V sklopu »Pisna znamenja« smo obravnavali ločila in različna znamenja z dveh vidikov, in sicer kot lekseme v skladenjski vlogi in kot znamenja v posebnih položajih (ob števkah, v tehničnih besedilih ipd.). Med obsežnejše problemske sklope, ki zaokrožajo problematiko, se uvrščajo tudi »Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov v tednu in mesecev«, »Nazivi in naslovi ob imenu«, »Imena pokrajin in otokov«, z njimi povezana prebivalska imena in pridevniki na - ski/- ški ter iz vseh sklopov izhajajoči svojilni pridevniki.

Pomembno dopolnilo pri redigiranju zemljepisnih imen je uvedba posebnega razdelka o predložni rabi v mestniku ( Kje? ), rodilniku ( Od kod? ) in tožilniku ( Kam? ). S tem razdelkom so bila dopolnjena tudi vsa do sedaj vključena zemljepisna imena.

2019

Leta 2019 je bilo v ePravopis dodanih več kot 1200 slovarskih sestavkov, več kot 500 obstoječih pa je bilo dopolnjenih s podatki o rabi, pa tudi razširjenih glede na nove pravopisne kategorije (npr. pojavitve iztočničnega leksema ali imena v posebni zvezi tipa železna lady ali izpostavitev vrstnega pomena pri iztočnici v nedoločni pridevniški obliki – budističen in budistični; arktičen – arktični). Dodanih je bilo 8

problemskih sklopov, in sicer: »Kratice«; »Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov)«;

»Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami jezikovnih, verskih, rasnih skupin)«; »Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami nazorov, gibanj, političnih skupin)«; »Pripadniki in pripadnice jezikovnih, verskih, rasnih skupin«; »Pripadniki in pripadnice nazorov, gibanj, političnih skupin«;

»Smeri, nazori, gibanja«; »Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen)«.

VI.

Sprejete so bile naslednje leksikografske odločitve: izpostavitve iztočničnega leksema ali imena v posebni zvezi tipa železna lady; izpostavitev vrstnega pomena pri iztočnici, ki je v nedoločni pridevniški obliki – budističen in budistični; arktičen – arktični. Slednje je tudi razlog, da se pridevniške kategorije ne imenujejo več »Pridevniki na -ski«, temveč smo se odločili za splošnejše poimenovanje »Pridevniki«, v katerega je mogoče umestiti tako pridevnike na -ski kot vrstne pridevnike na -ni ( evropski – arktični).

Povezovanje problemskih sklopov je spodbudilo uslovarjenje povezanih iztočnic, npr. ob redigiranju pripadnikov in pripadnic političnih, verskih, oboroženih, vohunskih, rasnih in drugih skupin so bila uslovarjena tudi imena organizacij, skupnosti, ustanov, katerih pripadniki in pripadnice so ( Gestapo –

gestapovec, gestapovka, gestapovski). Za kratice med njimi je bilo uvedeno skladenjsko razlikovanje med tipi desnega prilastka, in sicer s pojasnilom »kot prilastek, v imenovalniku« ( pripadnik mirovne sile KFOR) in »za izražanje svojine, kot prilastek v rodilniku« ( pripadniki KFOR-ja/KFOR).

Pri uslovarjanju ženskih priimkov ( Potter, ž) ob moških ( Potter, m) je poudarjena možnost rabe priimka ženskega spola, in sicer s pojasnilom »navadno ob ženskem imenu« ( zgodbe Beatrix Potter).

Merske enote so obravnavane kot pisne dvojnice, ki jih v nepodomačeni obliki (te normativno niso prednostne) uporabljamo večinoma v strokovnih besedilih, kar je izpostavljeno s posebnim pojasnilom

»v strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno«.

Vse dvobesedne slovarske iztočnice, ki so bile uslovarjene v sklopu psevdonimi, vzdevki, umetniška imena v značilni strukturi ime + priimek, so bile v letu 2019 zaradi potrebe po razlikovanju med rojstnimi imeni in priimki ter potrebami, povezanimi z različnimi možnostmi izreke posameznih imen ( Edith –

angleško [ídit] in francosko [edít]), prikazane ločeno, kar je gradivsko relevantno zlasti v povezavi z nastajajočim poglavjem pravopisnih pravil »Slovnični oris za pravopis«.

Zaradi enakozvočnic z lastnimi imeni so bile uslovarjene tudi občnoimenske iztočnice, ki sicer ne bi bile vključene v pravopisni slovar, npr. Abesinec (prebivalec Abesinije) – abesinec (slovenski vojak v Abesiniji), Albanka (prebivalka Albanije) – albanka (droga iz Albanije); slednje zaradi neformalnosti pogosto izstopajo iz registra knjižnega jezika, zato je bila pri njih poskusno uvedena tudi oznaka

»neformalno/pogovorno«.

Nabor problemskih sklopov po abecedi

1. Črke (imena grških črk)

2. Črke (slovenske)

3. Črke (tuje)

4. Domišljijska imena

5. Enakozvočnice

6. Imena celin

7. Imena držav

8. Imena pokrajin, otokov

9. Izlastnoimenski pridevniki na -ov ali -ev in -in v stalnih besednih zvezah 10. Kratice

11. Izpeljanke iz lastnih imen

12. Lastna imena (osebna, moška)

13. Lastna imena (osebna, ženska)

14. Lastna imena (priimki)

15. Lastna imena v frazemih

16. Leksikalizirane okrajšave

17. Merske enote

18. Nazivi in naslovi ob imenu

VII.

19. Občnoimenska jedra stalnih besednih zvez z lastnimi imeni 20. Okrajšave

21. Pisna znamenja

22. Poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij

23. Poimenovanja nagrad, odlikovanj in častnih nazivov

24. Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev

25. Pravopisne zanimivosti

26. Prebivalska imena (iz imen držav, celin)

27. Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov)

28. Prebivalska imena (iz imen pokrajin, otokov)

29. Pridevniki (iz imen držav, celin)

30. Pridevniki (iz imen plemen, ljudstev, narodov)

31. Pridevniki (iz imen pokrajin, otokov)

32. Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami jezikovnih, verskih, rasnih skupin) 33. Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami nazorov, gibanj, političnih, umetnostnih skupin) 34. Priimki s predimki

35. Pripadniki in pripadnice jezikovnih, verskih, rasnih skupin

36. Pripadniki in pripadnice nazorov, gibanj, političnih, umetnostnih skupin 37. Priredne zloženke (vezalne zloženke)

38. Psevdonimi (vzdevki ter skrivna in umetniška imena)

39. Religijska in mitološka imena

40. Smeri, nazori, gibanja

41. Simboli

42. Stalni pridevki ob osebnih imenih

43. Stvarna lastna imena

44. Svojilni pridevniki (iz domišljijskih imen)

45. Svojilni pridevniki (iz mitoloških in religijskih imen)

46. Svojilni pridevniki (iz nazivov in naslovov ob imenu)

47. Svojilni pridevniki (iz občnoimenskih jeder stalnih besednih zvez z lastnimi imeni) 48. Svojilni pridevniki (iz osebnih moških imen)

49. Svojilni pridevniki (iz osebnih ženskih imen)

50. Svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij) 51. Svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen)

52. Svojilni pridevniki (iz priimkov s predimki)

53. Svojilni pridevniki (iz priimkov)

54. Svojilni pridevniki (iz psevdonimov)

55. Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen)

56. Svojilni pridevniki (iz živalskih imen)

57. Živalska imena

Pravopisne kategorije

kot faza v procesu prenove pravopisa

Pri prenovi pravopisa izhajamo iz želje po preseganju zasnove predhodnih pravopisov, , predvsem s sklicevanjem na slovar in obratno. Problemska zasnova poudarja normativne zadrege v najširšem pomenu besede, četudi prinaša le tiste jezikovne enote, ki uporabnikom povzročajo normativne in pravopisno-slovnične težave, npr. o zapisu besed (zapis osnovne oblike ter raba velike in male začetnice, pisanje skupaj in narazen), rabi ločil, zapis glede na podomačene prvine (stopnja pisne prevzetosti besede), oblikoslovnem pregibanju in besedotvorju ipd.

Da bi med nastajajočimi slovarskimi redakcijami in pravopisnimi pravili ustvarili vez, smo se odločili, da bomo slovarske sestavke povezali v problemske sklope s skupnim imenovalcem in jih poimenovali pravopisne kategorije.

VIII.

Na koncu slovarskega sestavka stoji kazalka »pravopisna kategorija«, ki vodi k ustreznemu poglavju v pravilih:

apólon -a m;

Apólon -a m; ime bitja; religijsko ime

|metulj|: Med najlepšimi evropskimi vrstami

|grški bog svetlobe in sonca|: antična pripov-

metuljev so apoloni, ki imajo endemično

edka o Apolonu in Dafne;

podvrsto – slovenskega trnovskega gorskega

prim. apolon

apolona;

{B} Apolonov

prim. Apolon

{O} EDNINA: im. Apólon, rod. Apólona, daj.

{B} apolonov

Apólonu, tož. Apólona, mest. Ari apólonu, or.

{O} EDNINA: im. apólon, rod. apólona, daj.

z Apólonom; DVOJINA: im. Apólona, rod.

apólonu, tož. apólona, mest. pri apólonu, or.

Apólonov, daj. Apólonoma, tož. Apólona, mest.

z apólonom; DVOJINA: im. apólona, rod.

pri Apólonih, or. z Apólonoma; MNOŽINA: im.

apólonov, daj. apólonoma, tož. apólona, mest.

Apóloni, rod. Apólonov, daj. Apólonom, tož.

pri apólonih, or. z apólonoma; MNOŽINA: im.

Apólone, mest. pri Apólonih, or. z Apóloni

apóloni, rod. apólonov, daj. apólonom, tož.

STATUS: predlog

apólone, mest. pri apólonih, or. z apóloni

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnica

Slika: Ponazoritev slovarskega sestavka z navezavo na ustrezen problemski sklop ePravopis bo tako lahko opravljal svojo temeljno vlogo – gradivsko nadgrajeval in razširjal pravopisna pravila. Načrtovano povezanost pravil in slovarja omogoča dejstvo, da se pravopisna dejavnost argumentativnega in leksikografskega značaja prvič po petih desetletjih odvija vzporedno in vzajemno, kar omogoča zlasti povezanost Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU kot nadinstitucionalnega telesa z delovno skupino za pripravo pravopisnega priročnika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Tako ob prenovi pravopisnih pravil nastajajo slovarske redakcije, ki tudi vplivajo na oblikovanje pravil, vsaj v smislu detektiranja odklonov od sistemskih rešitev.

Nacela opisov pravopisnih kategorij

v

Vsak opis pravopisne kategorije prinaša:

podatek o geslovniku,

opis novosti v kodifikaciji (tj. v novih pravopisnih pravilih),

sklic na pravopisna pravila v Slovenskem pravopisu 2001,

podatek o zadnji spremembi,

predstavitev vzorčnih slovarskih sestavkov,

nabor vključenih iztočnic.

IX.

Podatek o geslovniku vključuje število vključenih redakcij in morebitne informacije o tem, kako je bil geslovnik sestavljen ter po katerih merilih so bile izbrane besede, pa tudi o tem, ali je geslovnik spremenjen glede na Slovenski pravopis 2001.

V razdelku Novosti so predstavljene novosti v slovarskem sestavku, ki uporabniku pomagajo pri razumevanju okoliščin rabe iztočnične besede in pri tolmačenju slovničnih podatkov. S kodifikacijskega vidika so pomembne zlasti novosti pri določanju norme slovenskega knjižnojezikovnega standarda, ob čemer je vsaka tovrstna novost – premik od kodifikacije, kakršno predstavljata Slovenski pravopis 2001

ali starejši Slovar slovenskega knjižnega jezika – kategorizirana kot predlog Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU. Zato je tudi izrecno omenjena – bodisi kot odklon od tradicionalnega ali novost.

V nabor gesel so vključena vsa gesla, ki so opisana v okviru izbrane kategorije, naj bo to kot iztočnica ali posebna besedna zveza ali frazem. To je iz nabora tudi razvidno.

Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani razvil Peter Weiss.

Problemski sklopi





Črke (imena grških črk)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 25 slovarskih iztočnic in zajema imena grških črk.

NOVOSTI:

V slovar ePravopisa so vključena vsa imena grških črk, torej tudi kapa, hi, mi, ni, ki jih v SP 2001 in SSKJ

ni.

Imena grških črk so v slovarju prikazana v posebnih oziroma pogostih okoliščinah rabe, o čemer je uporabnik obveščen z oznakovnimi pojasnili, npr. kadar iztočnična beseda nastopa kot »imenovalniški prilastek«.

Novost glede na SP 2001 je izčrpnejša obvestilnost glede položajev, v katerih nastopajo grške črke kot deli tvorjenk oziroma kot nepregibni prvi deli besednih zvez. Glede na že ugotovljene in pojasnjene premike v jezikovni rabi je normiran zapis narazen ( alfa žarek), uvedeno pa je pojasnilo »nesklonljivo v zvezi« (npr. alfa žarek) in napotilo na sistemsko ustreznejšo zvezo ( žarek alfa). Slednje se nanaša na obstoječo kodifikacijo v SP 2001, Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU še ni obravnavala poglavja o pisanju skupaj ali narazen, zato sklic na posodobljeno kodifikacijo ni mogoč.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 16.

SLOVARSKI PRIKAZ:

fí -ja m

|grška črka φ|: Premer označi s fijem; kot imenovalniški prilastek črka fi

{O} EDNINA: im. fí, rod. fíja, daj. fíju, tož. fí, mest. pri fíju, or. s fíjem; DVOJINA: im. fíja, rod. fíjev, daj.

fíjema, tož. fíji, mest. pri fíjih, or. s fíjema; MNOŽINA: im. fíji, rod. fíjev, daj. fíjem, tož. fíje, mest. pri fíjih, or. s fíji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

lámbda -e ž

|grška črka λ|: Wilksova lambda; stavba v obliki lambde; kot imenovalniški prilastek črka lambda; nesklonljivo v zvezi lambda tipalo Dovod zraka v sekundarno gorišče uravnava lambda tipalo tipalo lambda

{O} EDNINA: im. lámbda, rod. lámbde, daj. lámbdi, tož. lámbdo, mest. pri lámbdi, or. z lámbdo; DVOJINA: im. lámbdi, rod. lámbd, daj. lámbdama, tož. lámbdi, mest. pri lámbdah, or. z lámbdama; MNOŽINA: im.

lámbde, rod. lámbd, daj. lámbdam, tož. lámbde, mest. pri lámbdah, or. z lámbdami STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

1





ómikron -a m

|grška črka o|: Iz omikrona izvira latinična črka o; kot imenovalniški prilastek črka omikron

{O} EDNINA: im. ómikron, rod. ómikrona, daj. ómikronu, tož. ómikron, mest. pri ómikronu, or. z ómikronom; DVOJINA: im. ómikrona, rod. ómikronov, daj. ómikronoma, tož. ómikrona, mest. pri ómikronih, or. z ómikronoma; MNOŽINA: im. ómikroni, rod. ómikronov, daj. ómikronom, tož. ómikrone, mest. pri ómikronih, or. z ómikroni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške)

Zadnja sprememba: 5. decembra 2017

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

alfa

ksi

beta

lambda

delta

mi

dzeta

ni

epsilon

omega

eta

omikron

fi

pi

gama

psi

hi

sigma

iks

tau

ipsilon

theta

jota

zeta

kapa

2





Črke (slovenske)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 50 slovarskih iztočnic ter zajema male in velike črke slovenske abecede.

NOVOSTI:

V slovarju so sicer sklonljive samostalniške črkovne enote prikazane v posebnih oziroma pogostih okoliščinah rabe, o čemer je uporabnik obveščen prek oznakovnih pojasnil, npr. kadar nastopa iztočnica »kot desni prilastek« in je »v imenovalniku«, je »nesklonljiva«, se pojavlja »ob številki«, na primer ob hišnih številkah in drugih primerih druženja črk in številk.

Novost glede na SP 2001 je prikaz razlike med govorno in pisno uresničitvijo v nekaterih položajih, npr. pri rabi predloga z/s v orodniku do sedaj ni bilo upoštevano razlikovanje med izgovorom črke s soglasnikom ( s s-jem) in s samoglasnikom ( s s-om), čeprav je iz sklonila razvidno, da se izgovor razlikuje ( Beseda se zapiše z dvema s-jema/s-oma). Sprememba je uvedena pri črkah, kjer je razlikovanje uresničeno ( f, s, š).

Vse črkovne iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 6, 7, 8.

SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL:

Pravopisna pravila: poglavje »Pisna znamenja«.

SLOVARSKI PRIKAZ:

C1 C-ja tudi C -- [cə̀, rod. cə̀ja in cé, rod. cêja] m

|ime črke|: tehnologija visokih C-jev; navadno nesklonljivo S svojim visokim C je navdušila občinstvo; kot prilastek, v imenovalniku Zbolela je za hepatitisom C; ob številki vinogradniška cona C1; Zvon je uglašen na ton C2; Velikost njenega modrčka je 80C

{O} EDNINA: im. C tudi C, rod. C-ja tudi C, daj. C-ju tudi C, tož. C tudi C, mest. pri C-ju tudi pri C, or.

s C-jem tudi s C; DVOJINA: im. C-ja tudi C, rod. C-jev tudi C, daj. C-jema tudi C, tož. C-ja tudi C, mest. pri C-jih tudi pri C, or. s C-jema tudi s C; MNOŽINA: im. C-ji tudi C, rod. C-jev tudi C, daj. C-jem tudi C, tož. C-je tudi C, mest. pri C-jih tudi pri C, or. s C-ji tudi s C

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)

F1 F-ja in F F-a tudi F -- [fə̀, rod. fə̀ja, or. s fə̀jem in èf, rod. êfa, or. z êfom] m

|ime črke|: veliki F; Všeč mi je Facebookova ikona s F-jem/z F-om; navadno nesklonljivo Šolanje v Etonu je razdeljeno na bloke od F do B, od katerih vsak traja leto dni; kot prilastek, v imenovalniku tipka F; Virusa F in G sodelujeta pri klinični sliki virusnega hepatitisa; ob številki tipka F2; Poslovil se je od tekmovanj F1

{O} EDNINA: im. F in F tudi F, rod. F-ja in F-a tudi F, daj. F-ju in F-u tudi F, tož. F in F tudi F, mest.

pri F-ju in pri F-u tudi pri F, or. s F-jem in z F-om tudi s F in z F; DVOJINA: im. F-ja in F tudi F, rod.

3

F-jev in F-ov tudi F, daj. F-jema in F-oma tudi F, tož. F-ja in F-a tudi F, mest. pri F-jih in pri F-ih tudi pri F, or. s F-jema in z F-oma tudi s F in z F; MNOŽINA: im. F-ji in F-i tudi F, rod. F-jev in F-ov tudi F, daj. F-jem in F-om tudi F, tož. F-je in F-e tudi F, mest. pri F-jih in pri F-ih tudi pri F, or. s F-ji in z F-i tudi s F in z F

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)



j j-ja tudi j -- [jə̀, rod. jə̀ja in jé, rod. jêja] m

|ime črke ali glasu|: mali j; Besedo pacient piši brez j-ja; beseda s tremi j-ji; navadno nesklonljivo Pri sklanjanju imena Aci podaljšujemo osnovo z j; kot prilastek, v imenovalniku črka j; ob številki slika 3j

{O} EDNINA: im. j tudi j, rod. j-ja tudi j, daj. j-ju tudi j, tož. j tudi j, mest. pri j-ju tudi pri j, or. z j-jem tudi z j; DVOJINA: im. j-ja tudi j, rod. j-jev tudi j, daj. j-jema tudi j, tož. j-ja tudi j, mest. pri j-jih tudi pri j, or. z j-jema tudi z j; MNOŽINA: im. j-ji tudi j, rod. j-jev tudi j, daj. j-jem tudi j, tož. j-je tudi j, mest. pri j-jih tudi pri j, or. z j-ji tudi z j

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)



M1 M-ja tudi M M-a tudi M -- [mə̀, rod. mə̀ja, or. z mə̀jem in èm, rod. êma, or. z êmom] m

|ime črke|: veliki M; Zaročenca sta se zaobljubila s prstani z vgraviranim M-jem/M-om; navadno nesklonljivo Izpisal je vsa imena od M do Ž; kot prilastek, v imenovalniku črka M; velikost M; ob številki Motor je na ogrodje pritrjen s tremi vijaki M8; Izpolnite obrazec M4; avtocesta M7

{O} EDNINA: im. M in M tudi M, rod. M-ja in M-a tudi M, daj. M-ju in M-u tudi M, tož. M in M tudi M, mest. pri M-ju in pri M-u tudi pri M, or. z M-jem in z M-om tudi z M; DVOJINA: im. M-ja in M

tudi M, rod. M-jev in M-ov tudi M, daj. M-jema in M-oma tudi M, tož. M-ja in M-a tudi M, mest. pri M-jih in pri M-ih tudi pri M, or. z M-jema in z M-oma tudi z M; MNOŽINA: im. M-ji in M-i tudi M, rod. M-jev in M-ov tudi M, daj. M-jem in M-om tudi M, tož. M-je in M-e tudi M, mest. pri M-jih in pri M-ih tudi pri M, or. z M-ji in z M-i tudi z M

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)



v1 v-ja tudi v -- [və̀, rod. və̀ja in vé, rod. vêja] m

|ime črke ali glasu|: zobnoustnični v; Kakšna je izgovarjava predponskega v-ja?; navadno nesklonljivo Azbuka dela razliko med glasovoma f in p ter med b in v; kot prilastek, v imenovalniku Poznaš vse izgovorne variante soglasnika v?; ob številki različica v3

{O} EDNINA: im. v tudi v, rod. v-ja tudi v, daj. v-ju tudi v, tož. v tudi v, mest. pri v-ju tudi pri v, or. z vjem tudi z v; DVOJINA: im. v-ja tudi v, rod. v-jev tudi v, daj. v-jema tudi v, tož. v-ja tudi v, mest. pri v-jih tudi pri v, or. z v-jema tudi z v; MNOŽINA: im. v-ji tudi v, rod. v-jev tudi v, daj. v-jem tudi v, tož.

v-je tudi v, mest. pri v-jih tudi pri v, or. z v-ji tudi z v

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske)



4





Zadnja sprememba: 5. decembra 2017.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

a A

m M

b B

n N

c C

o O

č Č

p P

d D

r R

e E

s S

f F

š Š

g G

t T

h H

u U

i I

v V

j J

z Z

k K

ž Ž

l L





5





Črke (tuje)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 12 slovarskih iztočnic ter zajema male in velike črke, ki niso del slovenske abecede.

NOVOSTI:

V slovarju so prikazane posebne oziroma pogoste okoliščine rabe, v katerih nastopa črka oziroma slovarska iztočnica »kot desni prilastek« in je »v imenovalniku«, se pojavlja »ob številki«, na primer ob hišnih številkah in drugih primerih druženja črk in številk.

Novost glede na obstoječo kodifikacijo je povezana z zamenjavo vrstnega reda izgovarjave pri črki q (zdaj kú ali kvə̀).

Vse črke so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 6, 7, 8.

SLOVARSKI PRIKAZ:

ć ć-ja tudi ć -- [mêhki čə̀, rod. mêhkega čə̀ja in čé, rod. mêhkega čêja] m

|ime tuje črke|: Končni ć v priimku je zamenjala s č; Priimek je zapisan s ć-jem; navadno nesklonljivo Ali pišeš Milič s ć?; kot prilastek, v imenovalniku črka ć

{O} EDNINA: im. ć tudi ć, rod. ć-ja tudi ć, daj. ć-ju tudi ć, tož. ć tudi ć, mest. pri ć-ju tudi pri ć, or. s ć-

jem tudi s ć; DVOJINA: im. ć-ja tudi ć, rod. ć-jev tudi ć, daj. ć-jema tudi ć, tož. ć-ja tudi ć, mest. pri ć-

jih tudi pri ć, or. s ć-jema tudi s ć; MNOŽINA: im. ć-ji tudi ć, rod. ć-jev tudi ć, daj. ć-jem tudi ć, tož. ć-

je tudi ć, mest. pri ć-jih tudi pri ć, or. s ć-ji tudi s ć

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje)



Ć Ć-ja tudi Ć -- [mêhki čə̀, rod. mêhkega čə̀ja in čé, rod. mêhkega čêja] m

|ime tuje črke|: veliki Ć; Priimek Ćosić se zapisuje s Ć-jem; navadno nesklonljivo Zamenjal je Č s Ć; kot prilastek, v imenovalniku črka Ć

{O} EDNINA: im. Ć tudi Ć, rod. Ć-ja tudi Ć, daj. Ć-ju tudi Ć, tož. Ć tudi Ć, mest. pri Ć-ju tudi pri Ć, or.

s Ć-jem tudi s Ć; DVOJINA: im. Ć-ja tudi Ć, rod. Ć-jev tudi Ć, daj. Ć-jema tudi Ć, tož. Ć-ja tudi Ć, mest. pri Ć-jih tudi pri Ć, or. s Ć-jema tudi s Ć; MNOŽINA: im. Ć-ji tudi Ć, rod. Ć-jev tudi Ć, daj. Ć-

jem tudi Ć, tož. Ć-je tudi Ć, mest. pri Ć-jih tudi pri Ć, or. s Ć-ji tudi s Ć

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje)





6





x x-a tudi x -- [íks] m

|ime tuje črke|: mali x; Ali pišeš besedo taksi z x-om?; kot prilastek, v imenovalniku črka x; spremenljivka x; ob številki BMW-jev model x3; prim. íks

{O} EDNINA: im. x tudi x, rod. x-a tudi x, daj. x-u tudi x, tož. x tudi x, mest. pri x-u tudi pri x, or. z x-om tudi z x; DVOJINA: im. x-a tudi x, rod. x-ov tudi x, daj. x-oma tudi x, tož. x-a tudi x, mest. pri x-ih tudi pri x, or. z x-oma tudi z x; MNOŽINA: im. x-i tudi x, rod. x-ov tudi x, daj. x-om tudi x, tož. x-e tudi x, mest. pri x-ih tudi pri x, or. z x-i tudi z x

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje)



X1 X-a tudi X -- [íks] m

|ime tuje črke|: veliki X; Vrh hriba je označen z X-om; kot prilastek, v imenovalniku kromosom X; os X; ob številki Vam je model X3 všeč?; prim. íks

{O} EDNINA: im. X tudi X, rod. X-a tudi X, daj. X-u tudi X, tož. X tudi X, mest. pri X-u tudi pri X, or.

z X-om tudi z X; DVOJINA: im. X-a tudi X, rod. X-ov tudi X, daj. X-oma tudi X, tož. X-a tudi X, mest.

pri X-ih tudi pri X, or. z X-oma tudi z X; MNOŽINA: im. X-i tudi X, rod. X-ov tudi X, daj. X-om tudi X, tož. X-e tudi X, mest. pri X-ih tudi pri X, or. z X-i tudi z X

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje)

SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL:

Pravopisna pravila: poglavje »Pisna znamenja«, §

Zadnja sprememba: 5. decembra 2017.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

ć Ć

đ Đ

q Q

x X

y Y

w W





7





Domišljijska imena

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 78 slovarskih iztočnic. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na Slovenski pravopis 2001 in dopolnjen z iztočnicami, ki so v rabi pogoste, hkrati pa jih kot zapisovalno problematične izkazujejo vprašanja v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Med domišljijska imena smo uvrstili imena bitij in poosebljenih bitij, ki jih navadno pišemo tako, kot so jih zapisali pisci ali prevajalci del, v katerih se pojavljajo liki s temi imeni. Tipološko gre za tri skupine, ki se glede na strukturo tudi različno pišejo:

(1) enobesedna imena ( Brdavs, Sapramiška, Trnuljčica, Zvitorepec), ki pogosto nastopajo v v stalnih besednih zvezah (krojaček Hlaček, medved Pu, muca Copatarica, zvezdica Zaspanka); (2) večbesedna imena ( Mali princ, Rdeča kapica, Snežna kraljica); (3) večdelna imena ( Peter Klepec, Peter Pan, Miki Miška).

Opozorjeno je, da domišljijskih imen v stalnih besednih zvezah ne smemo mešati s stvarnimi lastnimi imeni, npr. imeni literarnih stvaritev, kulturnih društev, predstav, filmov ipd., ki jih pišemo z veliko začetnico ( lutkovna igrica Maček Muri, pravljica Ele Peroci Muca Copatarica, povest Ovčar Runo).

NOVOSTI:

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Pri imenih je uvedeno besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri Najdihojca: B Najdihojčev).

Podatek o zapisu domišljijskih imen, ki se v rabi pojavljajo v stalnih besednih zvezah, je vsebovan v slovarskem sestavku občnoimenskih samostalnikov, ki so jedra takih zvez (pri muca je zveza eksplicitno uvedena, npr. »v zvezi« muca Maca; pri racman »v zvezi« racman Jaka oz. Jaka Racman).

Glede na SP 2001 so imena razvrščena v skladu z nakazano kategorizacijo, kar prispeva k lažji zapomnljivosti posamezne skupine imen.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 45.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Lúčka Régrat -e -- ž; ime bitja, osebno ime

|domišljijski lik|: Strniševa poetična pravljica pripoveduje o Lučki Regrat, ki zapusti svoj travnik in se poda v mesto

{O} EDNINA: im. Lúčka Régrat, rod. Lúčke Régrat, daj. Lúčki Régrat, tož. Lúčko Régrat, mest. pri Lúčki Régrat, or. z Lúčko Régrat; DVOJINA: im. Lúčki Régrat, rod. Lúčk Régrat, daj. Lúčkama Régrat, tož. Lúčki Régrat, mest. pri Lúčkah Régrat, or. z Lúčkama Régrat; MNOŽINA: im. Lúčke 8

Régrat, rod. Lúčk Régrat, daj. Lúčkam Régrat, tož. Lúčke Régrat, mest. pri Lúčkah Régrat, or. z Lúčkami Régrat

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena



Martín Krpán -a -a m; ime bitja, osebno ime

|domišljijski lik|: Oblasti so preganjale Martina Krpana, ker je tihotapil sol; Najraje vzamem v roke Levstikovo delo o Martinu Krpanu z ilustracijami Hinka Smrekarja

{O} EDNINA: im. Martín Krpán, rod. Martína Krpána, daj. Martínu Krpánu, tož. Martína Krpána, mest. pri Martínu Krpánu, or. z Martínom Krpánom; DVOJINA: im. Martína Krpána, rod. Martínov Krpánov, daj. Martínoma Krpánoma, tož. Martína Krpána, mest. pri Martínih Krpánih, or. z Martínoma Krpánoma; MNOŽINA: im. Martíni Krpáni, rod. Martínov Krpánov, daj. Martínom Krpánom, tož. Martíne Krpáne, mest. pri Martínih Krpánih, or. z Martíni Krpáni STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena



Péter -tra m; ime bitja, osebno ime

|moško ime|: Grmeči udarec eksplozije je vrgel Petra na tla; Na fotografiji se skriva za Petrom;

|svetopisemska oseba; Simon Peter|: Jezus je poklical Petra za apostola; v zvezi apostol Peter Praznik apostolov Petra in Pavla je dan, ko škofje posvečujejo novomašnike; v zvezi sveti Peter papežev nagovor vernikov na Trgu svetega Petra; |domišljijski lik|: v zvezi poštar Peter V risanki boste videli, kako se je poštar Peter naučil plesati

{B} Petrov

{O} EDNINA: im. Péter, rod. Pétra, daj. Pétru, tož. Pétra, mest. pri Pétru, or. s Pétrom; DVOJINA: im.

Pétra, rod. Pétrov, daj. Pétroma, tož. Pétra, mest. pri Pétrih, or. s Pétroma; MNOŽINA: im. Pétri, rod.

Pétrov, daj. Pétrom, tož. Pétre, mest. pri Pétrih, or. s Pétri

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška); religijska imena; domišljijska imena



Rdéča kápica -e -e ž; ime bitja, osebno ime

|domišljijski lik|: Hudobni volk v zgodbi vpraša Rdečo kapico, kam je namenjena; Priljubljeno pravljico o Rdeči kapici je ruski skladatelj Cezar Cui leta 1911 spremenil v pravljično opero

{O} EDNINA: im. Rdéča kápica, rod. Rdéče kápice, daj. Rdéči kápici, tož. Rdéčo kápico, mest. pri Rdéči kápici, or. z Rdéčo kápico; DVOJINA: im. Rdéči kápici, rod. Rdéčih kápic, daj. Rdéčima kápicama, tož. Rdéči kápici, mest. pri Rdéčih kápicah, or. z Rdéčima kápicama; MNOŽINA: im.

Rdéče kápice, rod. Rdéčih kápic, daj. Rdéčim kápicam, tož. Rdéče kápice, mest. pri Rdéčih kápicah, or. z Rdéčimi kápicami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena





9





Zaspánka -e ž; ime bitja, osebno ime

|domišljijski lik|: v zvezi zvezdica Zaspanka V pravljici je boter Mesec poslal zvezdico Zaspanko na Zemljo

{B} Zaspankin

{O} EDNINA: im. Zaspánka, rod. Zaspánke, daj. Zaspánki, tož. Zaspánko, mest. pri Zaspánki, or. z Zaspánko; DVOJINA: im. Zaspánki, rod. Zaspánk, daj. Zaspánkama, tož. Zaspánki, mest. pri Zaspánkah, or. z Zaspánkama; MNOŽINA: im. Zaspánke, rod. Zaspánk, daj. Zaspánkam, tož.

Zaspánke, mest. pri Zaspánkah, or. z Zaspánkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Aladin

Kekec

Peter Nos

Bambi

Kljuka (kapitan Kljuka)

Peter Pan

Bedanec

Kosobrin

Peter Zajec

Božiček

Kuzma (škrat Kuzma)

Pika Nogavička

Brdavs

Lučka Regrat

Piki Jakob

Brkonja Čeljustnik

Lupinica

Piko Dinozaver

Copatarica (muca

Maja (čebelica Maja)

Pokahontas

Copatarica)

Mali princ

Pu (medvedek Pu)

Čirimbara (čarovnica

Marjanka Vseznanka

Rdeča kapica

Čirimbara)

Martin Krpan

Rožle

Delfina (deklica Delfina)

Mavgli

Samo (gasilec Samo)

Dolgoušček (zajček

Mihec Kašopihec

Sapramiška

Dolgoušček)

Miki Miška

Smuk (palček Smuk)

Dumbo

Miškolin

Sneguljčica

Gandalf

Mojca Pokrajculja

Snežna kraljica

Gatnik (kapitan Gatnik)

Muri (maček Muri)

Šeherezada

Grdi raček

Najdihojca

Špicparkeljc

Harry Potter

Obuti maček

Tarzan

Hlaček (krojaček Hlaček)

Oka (sovica Oka)

Tolovaj

Hlapič (vajenec Hlapič)

Orlovo pero

Trnuljčica

Hudobin Potepin

Ostržek

Zaspanka (zvezdica

Jaka (racman Jaka)

Palčica

Zaspanka)

Jaka Racman

Pedenjped

Zofka (coprnica Zofka)

Janček Ježek

Pehta

Zvitorepec

Jerica (sirota Jerica)

Pepa (pujsa Pepa)

Zvitorepka (lisica

Jurček (Jurček Gobanček)

Pepelka

Zvitorepka)

Juri Muri

Peter (poštar Peter)

Žabji kralj

Kalimero

Peter Klepec



10





Enakozvočnice

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 111 občnoimenskih enakozvočnic z lastnimi imeni, ki so obravnavana v posameznih problemskih sklopih, npr.:

(1) enakozvočnice z osebnimi imeni in priimki ( bert, matija; apgar, watt, gauss); (2) enakozvočnice s prebivalskimi imeni ( afganistanec, brazilke, japonke; paštunka); (3) enakozvočnice z domišljijskimi imeni ( kalimero, rožle); (4) enakozvočnice z zemljepisnimi imeni ( rubikon);

(5) enakozvočnice z religijskimi in mitološkimi imeni ( himera, judež, metuzalem); (6) enakozvočnice s pripadniki in pripadnicami verskih, nazorskih skupin ( binkoštnica, mormon);

(7) enakozvočnice s stvarnimi imeni ( delo, eta).

V rastočem slovarju bo v nadaljevanju zajetih več imen z občnoimenskimi enakozvočnicami, iz katerih bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v problemski sklop.

NOVOSTI:

Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran (npr. afganistanec, matija). Upoštevane so gradivno podprte oblikoslovne razlike glede na lastno ime: samostalnik dioskur je redigiran kot samostalnik, ki se uresničuje v vseh številih, medtem ko je lastno ime Dioskurja redigirano kot zgolj dvojinsko; samostalnik brazilke je redigiran kot zgolj množinski, medtem ko je lastno ime Brazilka redigirano kot števni samostalnik.

Gesla vsebujejo vodilko primerjaj (= prim. ), ki usmerja k enakozvočnemu lastnemu imenu in obratno.

Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri dioskur: B dioskurjev).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 135.

SLOVARSKI PRIKAZ:

čúk -a m

|žival|: skovikanje čukov; prim. Čúk1

{O} EDNINA: im. čúk, rod. čúka, daj. čúku, tož. čúka, mest. pri čúku, or. s čúkom; DVOJINA: im. čúka, rod. čúkov, daj. čúkoma, tož. čúka, mest. pri čúkih, or. s čúkoma; MNOŽINA: im. čúki, rod. čúkov, daj. čúkom, tož. čúke, mest. pri čúkih, or. s čúki

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice



novogvinêjka -e ž

|rastlina, vrsta vodenke|: Za novogvinejke in gomoljne begonije boste odšteli 250 tolarjev za sadiko; prim. Novogvinêjka



11

{O} EDNINA: im. novogvinêjka, rod. novogvinêjke, daj. novogvinêjki, tož. novogvinêjko, mest. pri novogvinêjki, or. z novogvinêjko; DVOJINA: im. novogvinêjki, rod. novogvinêjk, daj.

novogvinêjkama, tož. novogvinêjki, mest. pri novogvinêjkah, or. z novogvinêjkama; MNOŽINA: im. novogvinêjke, rod. novogvinêjk, daj. novogvinêjkam, tož. novogvinêjke, mest. pri novogvinêjkah, or. z novogvinêjkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice



henry -a in hénri -a m

|merska enota|: Vrednost enega henryja/henrija je enaka zmnožku ohma in sekunde; v strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno rezultat, natančnejši od 1,7 henryja <1,7 H>; prim. H3

(< Henry)

{O} EDNINA: im. henry in hénri, rod. henryja in hénrija, daj. henryju in hénriju, tož. henry in hénri, mest. pri henryju in pri hénriju, or. s henryjem in s hénrijem; DVOJINA: im. henryja in hénrija, rod.

henryjev in hénrijev, daj. henryjema in hénrijema, tož. henryja in hénrija, mest. pri henryih in pri hénrijih, or. s henryjema in s hénrijema; MNOŽINA: im. henryiji in hénriji, rod. henryjev in hénrijev, daj. henryjem in hénrijem, tož. henryje in hénrije, mest. pri henryjih in pri hénrijih, or. s henryji in s hénriji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; enakozvočnice; samostalnik moškega spola pêrzijec -jca m

|konj|: Jahal je čudovitega perzijca; |mačka|: Povprečen perzijec živi 15 do 20 let; prim. Pêrzijec

{B} perzijčev

{O} EDNINA: im. pêrzijec, rod. pêrzijca, daj. pêrzijcu, tož. pêrzijca, mest. pri pêrzijcu, or. s pêrzijcem; DVOJINA: im. pêrzijca, rod. pêrzijcev, daj. pêrzijcema, tož. pêrzijca, mest. pri pêrzijcih, or. s pêrzijcema; MNOŽINA: im. pêrzijci, rod. pêrzijcev, daj. pêrzijcem, tož. pêrzijce, mest. pri pêrzijcih, or. s pêrzijci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice



pêrzijka -e ž

|mačka|: Dlaka perzijk je gosta in dolga; prim. Pêrzijka

{B} perzijkin

{O} EDNINA: im. pêrzijka, rod. pêrzijke, daj. pêrzijki, tož. pêrzijko, mest. pri pêrzijki, or. s pêrzijko; DVOJINA: im. pêrzijki, rod. pêrzijk, daj. pêrzijkama, tož. pêrzijki, mest. pri pêrzijkah, or. s pêrzijkama; MNOŽINA: im. pêrzijke, rod. pêrzijk, daj. pêrzijkam, tož. pêrzijke, mest. pri pêrzijkah, or. s pêrzijkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice



12





Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

abesinec

flora

newton

abesinka

francoz

neža

abraham

frankinja

novogvinejka

afganistanec

fulanka

ohm

afričan

gauss

otava

albanka

generalka

parkinson

aleksander

gigant

pascal

alzheimer

goljat

paštunka

amor

graham

perzijec

apgar

gvinejka

perzijka

apolon

henry

prerok

atlant

hepburn

prometej

azijec

hermafrodit

roman

belgijec

himera

rožle

benjamin

holandec

rubikon

bert

islandec

samarijan

binkoštnica

japonec

samarijanka

bor

japonke

samojed

brazilke

joruba

samojedka

burmanka

joule

siamec

cecilijanka

judež

siamka

celzij

kalimero

siemens

coulomb

kamino

sievert

curie

kelvin

skušnjavec

dalmatinec

kiklop

šerpa

danka

korejec

šerpinja

dekanka

kosobrin

tesla

delo

kubanka

tigrovka

dizel

kurent

tolminec

dominikanec

mach

tolstojanka

dominikanka

majevka

turek

ekvadorka

matija

vandal

eros

maxwell

vandalka

eta

metuzalem

vat

evrazijec

mormon

zemlja

fahrenheit

narcis

zidar

favna

nestor





13





Imena celin

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 19 eno- in večbesednih iztočnic (od Afrika do Srednja Amerika), ki jih v različnih geografskih okoljih različno obravnavajo (teorija petih, šestih in sedmih celin). V geslovnik smo vključili tako sodobne celine ( Afrika, Azija, Evropa) kot zgodovinske praceline ( Gondvana), poleg teh pa tudi večja območja, ki jih v stroki pojmujejo kot velike, celinam podobne dele kopnega ( Angloamerika, Antarktika, Mezoamerika).

NOVOSTI:

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. V besedotvornem gnezdu {B} navajamo uresničene oblike prebivalcev, prebivalk in pripadajočih pridevnikov.

Novost je sprejetje do sedaj nekodificiranih imen ( Gondvana, Pangea) in uvedba besedotvornih gnezd, iz katerih je mogoče razbrati besedotvorne načine pri tvorbi prebivalskih imen za oba spola (če obstajajo), svojilnih pridevnikov iz prebivalskih imen obeh spolov in pridevnikov na - ski/ -ški. Pri tem smo upoštevali tudi pogoste, a do sedaj neuslovarjene tvorjenke, npr. poleg Latinskoameričan tudi Latinoameričan.

Uporabnik je poučen o ustrezni predložni rabi imen celin, in sicer v mestniku ( Kje?), rodilniku ( Od kod? ) in tožilniku ( Kam? ). Do zdaj je pravopis navajal le predlog v mestniku, sklonsko obliko pa le s končnico (npr. Arktika: na ~i); uporabnik je zato moral sam sklepati o rabi predloga v rodilniku in tožilniku. V ePravopisu so pri vsakem imenu celine navedeni ustrezni predlogi ( v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami (npr. na Antarktiki, z Antarktike, na Antarktiko).

V redakcijah je upoštevana tudi pomenska razvejanost pogosto rabljenih imen, npr. Amerika (tudi kot skrajšano ime za Združene države Amerike) ali Evropa (tudi kot nadomestno ime za Evropsko unijo).

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 53, 66, 186, 1241.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Evrópa2 -e ž; zemljepisno ime

|celina|: celinska Evropa; severna Evropa; trg jugovzhodne Evrope; Po visoki gozdnatosti je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi

Kje? v Evropi

Od kod? iz Evrope

Kam? v Evropo

{B} Evropejec, Evropejka; Evropejčev, Evropejkin; evropski

{O} EDNINA: im. Evrópa, rod. Evrópe, daj. Evrópi, tož. Evrópo, mest. pri Evrópi, or. z Evrópo STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

14



Gondvána -e ž; zemljepisno ime

|zgodovinska velecelina, pracelina|: Tapirji so živeli že na Gondvani; Od Gondvane se je pred okrog 160 milijoni let najprej odcepila Afrika

Kje? na Gondvani

Od kod? z Gondvane

Kam? na Gondvano

{B} gondvanski

{O} EDNINA: im. Gondvána, rod. Gondváne, daj. Gondváni, tož. Gondváno, mest. pri Gondváni, or.

z Gondváno

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin



Latínska Amêrika -e -e ž; zemljepisno ime

|Južna in Srednja Amerika|: španske posesti v Latinski Ameriki; glasba iz Latinske Amerike; Bolivarjev načrt združitve držav Latinske Amerike je propadel zaradi odpora starih kolonialnih sil

Kje? v Latinski Ameriki

Od kod? iz Latinske Amerike

Kam? v Latinsko Ameriko

{B} Latinoameričan in Latinskoameričan tudi Latinski Američan, Latinoameričanka in Latinskoameričanka tudi Latinska Američanka; Latinoameričanov in Latinskoameričanov, Latinoameričankin in Latinskoameričankin; latinoameriški in latinskoameriški

{O} EDNINA: im. Latínska Amêrika, rod. Latínske Amêrike, daj. Latínski Amêriki, tož. Latínsko Amêriko, mest. pri Latínski Amêriki, or. z Latínsko Amêriko

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin



Lavrázija -e ž; zemljepisno ime

|zgodovinska velecelina, pracelina|: K Lavraziji prištevamo večino območij, ki so danes na severnem delu poloble; V mezozoiku je med Lavrazijo in Gondvano nastalo morje; Severna Amerika in Evrazija sta tvorili severno velecelino, Lavrazijo

Kje? na Lavraziji

Od kod? z Lavrazije

Kam? na Lavrazijo

{B} lavrazijski

{O} EDNINA: im. Lavrázija, rod. Lavrázije, daj. Lavráziji, tož. Lavrázijo, mest. pri Lavráziji, or. z Lavrázijo

STATUS: predlog



15





PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin



Oceánija -e ž; zemljepisno ime

|del Zemljinega površja|: ptice iz Oceanije; Z Dunaja je v 24 urah prispela v Oceanijo Kje? v Oceaniji

Od kod? iz Oceanije

Kam? v Oceanijo

{B} Oceanijec, Oceanijka; Oceanijčev, Oceanijkin; oceanijski

{O} EDNINA: im. Oceánija, rod. Oceánije, daj. Oceániji, tož. Oceánijo, mest. pri Oceániji, or. z Oceánijo

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin



Séverna Amêrika -e -e ž; zemljepisno ime

|severni del ameriške celine|: Prerija je velika naravna travniška površina v Severni Ameriki; Račjo zel so prinesli v Evropo leta 1836 iz Severne Amerike; Angleščina ogroža 54 jezikov prvotnih prebivalcev na severozahodu Severne Amerike

Kje? v Severni Ameriki

Od kod? iz Severne Amerike

Kam? v Severno Ameriko

{B} Severnoameričan, Severnoameričanka; Severnoameričanov, Severnoameričankin; severnoameriški

{O} EDNINA: im. Séverna Amêrika, rod. Séverne Amêrike, daj. Séverni Amêriki, tož. Séverno Amêriko, mest. pri Séverni Amêriki, or. s Séverno Amêriko

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Afrika

Gondvana

Amerika

Južna Amerika

Angloamerika

Latinska Amerika

Antarktika

Lavrazija

Arktika

Mezoamerika

Atlantida

Oceanija

Avstralija

Pangea

Azija

Severna Amerika

Evrazija

Srednja Amerika

Evropa





16





Imena držav

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 270 eno- in večbesednih iztočnic. Pri pripravi smo sledili širšemu seznamu standardiziranih kratkih imen držav sveta, usklajenemu v okviru Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (dalje KSZI).

Vir: Standardizirana kratka, uradna kratka in uradna polna imena držav ter odvisnih ozemelj z najvišjo

stopnjo avtonomije.

V rastočem slovarju smo zajeli imena vseh držav s seznama. Upoštevali smo tudi neaktualna oz.

zastarela imena, ki jih še izkazuje jezikovna raba ali so pomembna za zgodovinsko umestitev, npr.

(1) preimenovane države ( Burma, Cejlon, Njasa, Svazi ...); (2) zgodovinska imena držav ( Ilirske province, Osmansko cesarstvo, Perzija ...).

NOVOSTI:

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Uporabnik je poučen o ustrezni predložni rabi imen celin, in sicer v mestniku ( Kje?), rodilniku ( Od kod? ) in tožilniku ( Kam? ). Do zdaj je pravopis navajal le predlog v mestniku, sklonsko obliko pa le s končnico (npr. Sejšeli: na ~ih); uporabnik je zato moral sam sklepati o rabi predloga v rodilniku in tožilniku. V ePravopisu so pri vsakem imenu države navedeni ustrezni predlogi ( v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami (npr. v Tanzaniji, iz Tanzanije, v Tanzanijo). To je zlasti uporabno tam, kjer prihaja do dvojničnosti – npr. pri otoških državah ( na/v Novi Zelandiji, iz/z Nove Zelandije, na/v Novo Zelandijo).

Pri tistih imenih držav, pri katerih prihaja v tožilniku in mestniku ednine do mešanja paradigem ženskega in srednjega spola (npr. Češka, Češko; Češkoslovaška, Češkoslovaško; Danska, Dansko; Hrvaška, Hrvaško; Irska, Irsko; Japonska, Japonsko) v tožilniku in mestniku ednine, uporabnika z napotilom ustrezneje usmerjamo k obliki, ki se je uveljavila kot nevtralna ( veleposlanik v Danski > na Danskem). Z

uporabo dvojničnih oznak navajamo tudi pojavljanje dvojnic v rodilniku, kjer se je v rabi uveljavila mešana raba predloga in imena (npr. delavec iz/s Poljske).

Pri standardiziranih imenih držav smo sledili dogovoru jezikoslovcev in geografov v KSZI, ki ga preverjamo po aktualnem gradivu in Wikipediji. Novost glede na Slovenski pravopis 2001 je dosledna seznanitev uporabnika z uradnim kratkim imenom (npr. Afganistan, Armenija, Bolivija) in uradnim dolgim imenom (npr. Islamska država Afganistan, Republika Armenija, Večnacionalna država Bolivija).

Novost glede na SP 2001 so do zdaj neuslovarjena imena nekaterih (lahko mlajših) državnih tvorb, npr.

Palav, Tuvalu, Vzhodni Kongo, Zahodni Kongo, Vzhodni Timor. Novost so tudi poslovenjena imena držav, za katere so se prej uporabljala neposlovenjena ali delno poslovenjena imena; na poslovenjeno različico uporabnika usmeri kazalka glej (= gl.) (npr. São Tomé in Príncipe > Sveti Tomaž in Princ, Saint Kitts in Nevis > Sveti Krištof in Nevis, Mauritius > Mavricij, Liechtenstein > Lihtenštajn). Nova so še tista imena držav, katerih slovensko ime se je v zadnjih letih spremenilo (npr. Sveti Vincenc in Grenadini > Sveti Vincencij in Grenadine, Savdska Arabija > Saudova Arabija, Zelenortsko otočje > Zelenortski otoki).

Nova v primerjavi s prejšnjimi priročniki so nekatera spremenjena naglasna mesta, ki so rezultat spremenjene rabe (npr. Kapvêrdsko otóčje > Kápvêrdski otoki, Srednjeáfriška repúblika > Srédnjeáfriška repúblika) ali poenotenja slovarskih oblik (npr. Sahára in Sáhara). Prav tako so ponekod v primerjavi s prejšnjimi priročniki (glede na spremembo spola, npr. Burkina Faso m > ž) spremenjene oblikoslovne 17





paradigme (prej Burkina Faso – Burkina Fasa, zdaj Burkina Faso – Burkine Faso, tako še Gvineja Bissau Gvineje Bissau).

Kot samostojne iztočnice so navedena tudi nekatera zgodovinska imena oziroma v rabi uveljavljena nekdanja imena, ki so označena kot »stara imena« ( Vzhodni Pakistan, Britanski Honduras, Dahomej, Južnoafriška republika). Povezava med posameznimi različicami imena iste državne entitete je nakazana z vodilko primerjaj (= prim.). Z vodilko so uvedena tudi nekatera druga imena držav, ki so slovnično povsem korektna, a niso več aktualna. V zgodovinskih besedilih oz. v besedilih, ki opisujejo stanje v preteklosti, so ta imena nevtralna. Kadar pa je ime le deloma poslovenjeno, se na ustreznejšo obliko sklicujemo s kazalko glej (= gl.).

Pogostejša nadomestna oziroma sopomenska poimenovanja ( dežela tam spodaj, dežela orlov) so prikazana v zgledih, kot stalne besedne zveze bodo vključena pri iztočnicah, npr. pri dežela.

Pri vsaki državi je uvedeno besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek ter vsebuje podatek o tvorbi prebivalskih imen za oba spola, svojilnih pridevnikov iz prebivalskih imen obeh spolov ter pridevnika na - ski/ -ški. Prikazane so tudi že uveljavljene besedotvorne dvojnice, ki jih izkazuje vse pogostejša raba oblik (npr. Etiopijec proti Etiopec, Sirec proti Sirijec, Singapurec proti Singapurčan, Litovec proti Litvanec, Samoanec proti Samojec).

Novost v primerjavi s prejšnjimi priročniki so besedotvorna gnezda pri tistih državah, kjer prej niso bila navedena (npr. Salomonovi otoki, Slonokoščena obala) oz. tam, kjer so se v rabi uveljavile druge oblike (npr. Velika Britanija). V besedotvornih gnezdih pri tistih državah, ki imajo v imenu priredno zvezo (npr. Antigva in Barbuda, Bosna in Hercegovina, Trinidad in Tobago), je naveden le pridevnik na

- ski/- ški, medtem ko so prebivalska imena in svojilni pridevniki iz prebivalskih imen navedeni pri posameznih enotah (otokih ali pokrajinah, a le pri pogostejših, npr. Antigva: Antigovec, Antigovka, Antigovčev, Antigovkin). Napotek za imenovanje prebivalcev držav z zapletenejšimi imeni, katerih raba je vprašljiva, je mogoče najti v zgledih pri posameznih državah (npr. Sveti Tomaž in Princ: prebivalci Svetega Tomaža in Princa).

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 63.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Ávstro-Ógrska -e ž; zemljepisno ime

|avstrijsko cesarstvo po letu 1867|; |podomačeno za Österreich-Ungarn|: Do razpada Avstro-Ogrske je prišlo v letu 1918

Kje? v Avstro-Ogrski

Od kod? iz Avstro-Ogrske

Kam? v Avstro-Ogrsko

{O} EDNINA: im. Ávstro-Ógrska, rod. Ávstro-Ógrske, daj. Ávstro-Ógrski, tož. Ávstro-Ógrsko, mest. pri Ávstro-Ógrski, or. z Ávstro-Ógrsko

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav



Búrma -e ž; zemljepisno ime

|staro ime države|: Rodila se je v britanski Burmi; Burmo naseljuje kar 135 etničnih manjšin Kje? v Burmi



18

Od kod? iz Burme

Kam? v Burmo

{B} Burmanec, Burmanka; Burmančev, Burmankin; burmanski

{O} EDNINA: im. Búrma, rod. Búrme, daj. Búrmi, tož. Búrmo, mest. pri Búrmi, or. z Búrmo STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav



Ilírske provínce -ih -ínc ž mn.; zemljepisno ime

|slovenske in hrvaške dežele pod francosko oblastjo (1809–1814)|; |podomačeno za Provinces illyriennes|: Glavno mesto Ilirskih provinc je bila Ljubljana

Kje? v Ilirskih provincah

Od kod? iz Ilirskih provinc

Kam? v Ilirske province

{B} Ilir, Ilirka; Ilirčev, Ilirkin; ilirski

{O} MNOŽINA: im. Ilírske provínce, rod. Ilírskih provínc, daj. Ilírskim províncam, tož. Ilírske provínce, mest. pri Ilírskih províncah, or. z Ilírskimi províncami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav



Jugoslávija -e ž; zemljepisno ime

|dolgo ime Kraljevina Jugoslavija|; |dolgo ime Demokratična federativna Jugoslavija|; |dolgo ime Federativna ljudska republika Jugoslavija|; |dolgo ime Socialistična federativna republika Jugoslavija|; |dolgo ime Zvezna republika Jugoslavija|; |države južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana (1918–2003)|: razpad Jugoslavije

Kje? v Jugoslaviji

Od kod? iz Jugoslavije

Kam? v Jugoslavijo

{B} Jugoslovan, Jugoslovanka; Jugoslovančev, Jugoslovankin; jugoslovanski

{O} EDNINA: im. Jugoslávija, rod. Jugoslávije, daj. Jugosláviji, tož. Jugoslávijo, mest. pri Jugosláviji, or. z Jugoslávijo

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav



Trétji rájh -ega -a m; zemljepisno ime

|Nemčija v času nacizma (1933–1945)|; |podomačeno za Drittes Reich|: zaton Tretjega rajha Kje? v Tretjem rajhu

Od kod? iz Tretjega rajha

Kam? v Tretji rajh



19





{O} EDNINA: im. Trétji rájh, rod. Trétjega rájha, daj. Trétjemu rájhu, tož. Trétji rájh, mest. pri Trétjemu rájhu, or. s Trétjim rájhom

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Abesinija

Danska – Dansko

Afganistan

Dominika

Albanija

Dominikanska republika

Alžirija

Dominiška zveza

Andora

Džibuti

Angola

Egipt

Antigva in Barbuda

Ekvador

Argentina

Ekvatorialna Gvineja

Armenija

Emirati

Avstralija

Eritreja

Avstrija

Estonija

Avstrijsko cesarstvo

Etiopija

Avstro-Ogrska

Fidži

Azerbajdžan

Filipini

Bahami

Finska – Finsko

Bahrajn –Bahrein

Formoza

Bangladeš

Francija

Barbados

Gabon

Bečuanija

Gambija

Belgija

Gana

Belize

Grčija

Belorusija

Grenada

Beneška republika

Gruzija

Benin

Gvajana

Bizantinsko cesarstvo

Gvatemala

Bocvana

Gvineja

Bolgarija

Gvineja Bisao – Gvineja Bissau

Bolivija

Haiti

Bosna in Hercegovina

Honduras

Brazilija

Hrvaška – Hrvaško

Britanski Honduras

Ilirske province

Brunej

Indija

Burkina Faso

Indonezija

Burma

Irak

Burundi

Iran

Butan

Irska – Irsko

Cejlon

Islandija

Centralnoafriška republika

Italija

Ciper

Izrael

Čad

Jamajka

Čehoslovaška

Japonska – Japonsko

Češka – Češko

Jemen

Češkoslovaška – Češkoslovaško

Jordanija

Čile

Jugoslavija

Črna gora

Južna Afrika – Južnoafriška republika

Dahomej

Južna Koreja



20

Južna Rodezija

Nikaragva

Južni Sudan

Nizozemska – Nizozemsko – Holandija

Kambodža

Njasa

Kamerun

Norveška – Norveško

Kampučija

Nova Zelandija

Kanada

Novi Hebridi

Kapverdski otoki

Oman

Katar

Osmansko cesarstvo – Otomansko cesarstvo

Kazahstan

Pakistan

Kenija

Palau – Palav

Kirgizija – Kirgizistan

Palestina

Kiribati

Panama

Kitajska – Kitajsko

Papeška država

Kolumbija

Papua Nova Gvineja

Komori

Paragvaj

Kongo

Peru

Kosovo

Perzija

Kostarika

Poljska – Poljsko

Kuba

Portugalska – Portugalsko

Kuvajt

Portugalska Gvineja

Laos

Romunija

Latvija

Ruanda

Lesoto

Rusija

Libanon

Salomonovi otoki

Liberija

Salvador

Libija

Samoa

Lihtenštajn

San Marino

Litva

Saudova Arabija – Savdska Arabija

Luksemburg

Sejšeli

Madagaskar

Senegal

Madžarska – Madžarsko

Severna Koreja

Makedonija

Severna Makedonija

Malavi

Severna Rodezija

Maldivi

Siam

Malezija

Sierra Leone

Malgaška republika

Singapur

Mali

Sirija

Malta

Slonokoščena obala

Maroko

Slovaška – Slovaško

Marshal ovi otoki

Slovenija – Slovensko

Mavretanija

Somalija

Mavricij – Mauritius

Srbija

Mehika

Srednjeafriška republika

Mikronezija

Sudan

Mjanmar

Surinam

Moldavija

Svazi

Monako

Sveta Lucija

Mongolija

Sveti Krištof in Nevis – Saint Kitts in Nevis

Mozambik

Sveti Tomaž in Princ – Sao Tome in Principe

Namibija

Sveti Vincencij in Grenadine – Sveti Vincenc in

Nauru

Grenadini

Nemčija

Sveto rimsko cesarstvo

Nemška jugozahodna Afrika

Španija

Nepal

Šrilanka

Niger

Švedska – Švedsko

Nigerija

Švica



21

Tadžikistan

Vatikan

Tajska – Tajsko

Velika Britanija

Tajvan

Venezuela

Tanzanija

Vietnam

Teksas

Vzhodni Kongo

Togo

Vzhodni Pakistan

Tonga

Vzhodni Timor

Tretji rajh

Zahodna Sahara

Trinidad in Tobago

Zahodna Samoa

Tunizija

Zahodni Kongo

Turčija

Zahodni Pakistan

Turkmenija – Turkmenistan

Zair

Tuvalu

Zambija

Uganda

Združene države Amerike – Amerika

Ukrajina

Združeni arabski emirati

Urugvaj

Združeno kraljestvo

Uzbekistan

Zelenortski otoki

Vanuatu

Zimbabve





22





Imena pokrajin, otokov

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 14 enobesednih iztočnic. Geslovnik bo dopolnjen pri redigiranju pokrajin in otokov kot samostojnih, od državnih tvorb neodvisnih entitet.

NOVOSTI:

Nova v slovarju glede na SP 2001 so nekatera imena otokov, ki so bila do zdaj navedena le v imenih držav (npr. Antigva in Barbuda: Antigva, Barbuda; Trinidad in Tobago: Trinidad, Tobago). V ePravopis smo jih uvrstili, ker se v rabi pojavljajo tudi posamezne oblike. Tako besedotvorno gnezdo pri teh redakcijah prinaša pomemben podatek o tvorbi prebivalskega imena za oba spola, svojilnega pridevnika in pridevnika na - ski/ -ški (npr. Antigva: Antigovec, Antigovka, Antigovčev, Antigovkin, antigovski).

Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena pokrajin in otokov v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku ( Kje?), rodilniku ( Od kod? ) in tožilniku ( Kam? ).

Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog ( v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami (npr. na Antigvi, z Antigve, na Antigvo).

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 63.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Dalmácija -e ž; zemljepisno ime

|hrvaška obmorska pokrajina|: severna, srednja in južna Dalmacija

Kje? v Dalmaciji

Od kod? iz Dalmacije

Kam? v Dalmacijo

{B} Dalmatinec, Dalmatinka; Dalmatinčev, Dalmatinčin; dalmatinski

{O} EDNINA: im. Dalmácija, rod. Dalmácije, daj. Dalmáciji, tož. Dalmácijo, mest. pri Dalmáciji, or.

z Dalmácijo

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin



Mórdor -ja m; zemljepisno ime

|pokrajina iz Tolkienovega romana »Gospodar prstanov«|: vrata Mordorja; Za petami so jim bili črni jezdeci iz Mordorja

Kje? v Mordorju



23





Od kod? iz Mordorja

Kam? v Mordor

{B} mordorski

{O} EDNINA: im. Mórdor, rod. Mórdorja, daj. Mórdorju, tož. Mórdor, mest. pri Mórdorju, or. z Mórdorjem

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin; samostalnik moškega spola



Spódnja Panónija -e -e ž; zemljepisno ime

|frankovska mejna grofija|: Po smrti Pribine je Spodnjo Panonijo vodil Kocelj, njegov sin; Brižinske spomenike naj bi uporabljali tudi v Spodnji Panoniji

Kje? v Spodnji Panoniji

Od kod? iz Spodnje Panonije

Kam? v Spodnjo Panonijo

{O} EDNINA: im. Spódnja Panónija, rod. Spódnje Panónije, daj. Spódnji Panóniji, tož. Spódnjo Panónijo, mest. pri Spódnji Panóniji, or. s Spódnjo Panónijo

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin



Šájerska -e ž; zemljepisno ime

|pokrajina iz Tolkienovega romana »Gospodar prstanov«|: idilične vasice hobitov na Šajerskem; Tolkien je želel s Šajersko obuditi ruralno Anglijo

Kje? v Šajerski, ustrezneje na Šajerskem

Od kod? iz Šajerske in s Šajerske

Kam? v Šajersko, ustrezneje na Šajersko

{B} šajerski

{O} EDNINA: im. Šájerska, rod. Šájerske, daj. Šájerski, tož. Šájersko, mest. pri Šájerski, or. s Šájersko

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Bosna

Mordor

Barbuda

Dalmacija

Spodnja Panonija

Nova Gvineja

Dravska banovina

Šajerska

Tobago

Frigija

Tartar

Trinidad

Hercegovina

Antigva



24





Izlastnoimenski pridevniki na - ov ali - ev in - in v stalnih besednih zvezah

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 237 izlastnoimenskih pridevnikov z obrazilom - ov oz. - ev ali pri ženskih osebah z - in, ki nastopajo v prostih in stalnih besednih zvezah ter izražajo bodisi svojilni bodisi vrstni pomen. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer: (1) pridevniki v stalnih besednih zvezah, ki označujejo izume, iznajdbe, tehnične in znanstvene zakone ipd. ( Atkinsonov cikel, Boltzmannova konstanta, Kelvinova lestvica, Ohmov zakon); (2) pridevniki v stalnih besednih zvezah, ki označujejo nagrade, priznanja, odlikovanja ( Andersenova nagrada, Bookerjeva nagrada, Goncourtova/Goncourteva nagrada, Viktorijin križ); (3) pridevniki v stalnih besednih zvezah, ki označujejo bolezni, rastlinske in živalske vrste ter dele telesa ( Crohnova/crohnova bolezen, Sjögrenov/sjögrenov sindrom; Priolov/priolov delišes; Humboldtov/humboldtov pingvin; Evstahijeva/evstahijeva cev, ); (4) pridevniki v stalnih besednih zvezah, ki označujejo praznike in posebne datume ( Gospodovo/gospodovo razglašenje, Martinova/martinova nedelja, Prešernov dan);

(5) pridevniki v stalnih besednih zvezah, v katerih je pomen prenesen ( Adamov/adamov kostum, Eridino/eridino jabolko, Judežev/judežev poljub, Pandorina/pandorina skrinjica); (6) pridevniki v stalnih besednih zvezah, pri katerih je prišlo do občutka izgube lastnoimenskega nanosnika in se pišejo z malo začetnico ( alahov biser, alojzijeva lilija, jakobova pokrovača); (7) pridevniki v stalnih besednih zvezah, ki so lahko podomačeni v zapisu ( Baumannova/bavmanova reneta, Brail ova/Brail eva/brajeva pisava, Fleischmannov/flajšmanov rebrinec); (8) priredno povezani pridevniki v stalnih besednih zvezah ( Boyle-Mariottov zakon, Ogino-Knausova metoda).

NOVOSTI:

Novost glede na SP 2001 je razlikovalni prikaz rabe pridevnika v t. i. prosti besedni zvezi ( Tantalova gostija) in v stalni besedni zvezi s posebnim pomenom ( Tantalove/tantalove muke). Dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva predstavi uporabniku okoliščine pogoste rabe teh pridevnikov v zvezah in besedilih.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Slovarski sestavek sklene sklic na ime ( Jožef > jožefova brada) oz. priimek ( Cassini > Cassinijeva ločnica), ki vsebuje podatek o podstavi svojilnega pridevnika. V ePravopisu so povezane tudi pisno podomačene oblike, npr. Dieslov/dizlov motor, knajpovo/Kneippovo zdravljenje. Zaporedje pisnih variant ni normativno, vezano je na iztočnični zapis.

Upoštevane so spremembe pravil o rabi začetnice, ki izhajajo iz predloga, predstavljenega Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU. Skladno s tem predlogom izlastnoimenske pridevnike na -ov/ -ev ali -in pišemo z veliko ali malo začetnico, kadar stalne besedne zveze poimenujejo bolezni ( Downov/ downov sindrom, Crohnova/ crohnova bolezen), dele telesa ( Evstahijeva/ evstahijeva cev), rastlinske in živalske vrste ( Sprengerjev/ sprengerjev beluš, Scopolijev/ scopolijev kozliček) – razen v zvezah, v katerih so ti pridevniki izgubili prvotni pomen svojine in jih zato pišemo z malo ( marijini laski, vidov ples). Z malo začetnico so zapisani tudi podomačeno pisani izlastnoimenski pridevniki in tisti pridevniki, pri katerih se je identifikacija z izhodiščnim lastnim imenom že povsem izgubila ( brajeva pisava, saherjeva torta).

Upoštevane so spremembe spola pri pridevnikih, ki so tvorjeni z obrazili - ov/- ev, čeprav je oseba, ki je nosilka podstavnega priimka, ženskega spola ( Virginija Apgar > Apgarjev test, Maria Montessori > Montessorijeva pedagogika).



25





SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 115.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Gárdnerjev -a -o prid.

Leta 1983 je izšla Gardnerjeva knjiga o razsežnostih uma; Gardnerjev/gardnerjev sindrom

||bolezen||: Zdravljenje Gardnerjevega/gardnerjevega sindroma je kirurško (< Gárdner1)

{O} moški: EDNINA: im. Gárdnerjev, rod. Gárdnerjevega, daj. Gárdnerjevemu, tož. Gárdnerjev (živostno Gárdnerjevega), mest. pri Gárdnerjevem, or. z Gárdnerjevim; DVOJINA: im. Gárdnerjeva, rod. Gárdnerjevih, daj. Gárdnerjevima, tož. Gárdnerjeva, mest. pri Gárdnerjevih, or. z Gárdnerjevima; MNOŽINA: im. Gárdnerjevi, rod. Gárdnerjevih, daj. Gárdnerjevim, tož.

Gárdnerjeve, mest. pri Gárdnerjevih, or. z Gárdnerjevimi

ženski: EDNINA: im. Gárdnerjeva, rod. Gárdnerjeve, daj. Gárdnerjevi, tož. Gárdnerjevo, mest. pri Gárdnerjevi, or. z Gárdnerjevo; DVOJINA: im. Gárdnerjevi, rod. Gárdnerjevih, daj. Gárdnerjevima, tož. Gárdnerjevi, mest. pri Gárdnerjevih, or. z Gárdnerjevima; MNOŽINA: im. Gárdnerjeve, rod.

Gárdnerjevih, daj. Gárdnerjevim, tož. Gárdnerjeve, mest. pri Gárdnerjevih, or. z Gárdnerjevimi srednji: EDNINA: im. Gárdnerjevo, rod. Gárdnerjevega, daj. Gárdnerjevemu, tož. Gárdnerjevo, mest. pri Gárdnerjevem, or. z Gárdnerjevim; DVOJINA: im. Gárdnerjevi, rod. Gárdnerjevih, daj.

Gárdnerjevima, tož. Gárdnerjevi, mest. pri Gárdnerjevih, or. z Gárdnerjevima; MNOŽINA: im.

Gárdnerjeva, rod. Gárdnerjevih, daj. Gárdnerjevim, tož. Gárdnerjeva, mest. pri Gárdnerjevih, or. z Gárdnerjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ



Konfúcijev -a -o prid.

Medtem ko je budizem usmerjen k mistično-iracionalnemu, je Konfucijev nauk popolnoma praktičen in racionalen; obisk Konfucijevega templja; Konfucijeva nagrada za mir ||nagrada||: Leta 2014 je Konfucijevo nagrado za mir prejel Fidel Castro

(< Konfucij)

{O} moški: EDNINA: im. Konfúcijev, rod. Konfúcijevega, daj. Konfúcijevemu, tož. Konfúcijev (živostno Konfúcijevega), mest. pri Konfúcijevem, or. s Konfúcijevim; DVOJINA: im. Konfúcijeva, rod. Konfúcijevih, daj. Konfúcijevima, tož. Konfúcijeva, mest. pri Konfúcijevih, or. s Konfúcijevima; MNOŽINA: im. Konfúcijevi, rod. Konfúcijevih, daj. Konfúcijevim, tož.

Konfúcijeve, mest. pri Konfúcijevih, or. s Konfúcijevimi

ženski: EDNINA: im. Konfúcijeva, rod. Konfúcijeve, daj. Konfúcijevi, tož. Konfúcijevo, mest. pri Konfúcijevi, or. s Konfúcijevo; DVOJINA: im. Konfúcijevi, rod. Konfúcijevih, daj. Konfúcijevima, tož. Konfúcijevi, mest. pri Konfúcijevih, or. s Konfúcijevima; MNOŽINA: im. Konfúcijeve, rod.

Konfúcijevih, daj. Konfúcijevim, tož. Konfúcijeve, mest. pri Konfúcijevih, or. s Konfúcijevimi srednji: EDNINA: im. Konfúcijevo, rod. Konfúcijevega, daj. Konfúcijevemu, tož. Konfúcijevo, mest. pri Konfúcijevem, or. s Konfúcijevim; DVOJINA: im. Konfúcijevi, rod. Konfúcijevih, daj.

Konfúcijevima, tož. Konfúcijevi, mest. pri Konfúcijevih, or. s Konfúcijevima; MNOŽINA: im.

Konfúcijeva, rod. Konfúcijevih, daj. Konfúcijevim, tož. Konfúcijeva, mest. pri Konfúcijevih, or. s Konfúcijevimi



26

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ



krístusov -a -o prid.

kristusov trn ||rastlina||: Mnoge rastline iz skupine mlečkovk gojimo kot lončnice, na primer kristusov trn; Kristusova/kristusova leta | starost tri ntrideset let||: Naš najboljši smučar je tudi v Kristusovih/kristusovih letih še vedno poln elana; prim. Krístusov (< Krístus)

{O} moški: EDNINA: im. krístusov, rod. krístusovega, daj. krístusovemu, tož. krístusov (živostno krístusovega), mest. pri krístusovem, or. s krístusovim; DVOJINA: im. krístusova, rod. krístusovih, daj. krístusovima, tož. krístusova, mest. pri krístusovih, or. s krístusovima; MNOŽINA: im.

krístusovi, rod. krístusovih, daj. krístusovim, tož. krístusove, mest. pri krístusovih, or. s krístusovimi

ženski: EDNINA: im. krístusova, rod. krístusove, daj. krístusovi, tož. krístusovo, mest. pri krístusovi, or. s krístusovo; DVOJINA: im. krístusovi, rod. krístusovih, daj. krístusovima, tož. krístusovi, mest.

pri krístusovih, or. s krístusovima; MNOŽINA: im. krístusove, rod. krístusovih, daj. krístusovim, tož.

krístusove, mest. pri krístusovih, or. s krístusovimi

srednji: EDNINA: im. krístusovo, rod. krístusovega, daj. krístusovemu, tož. krístusovo, mest. pri krístusovem, or. s krístusovim; DVOJINA: im. krístusovi, rod. krístusovih, daj. krístusovima, tož.

krístusovi, mest. pri krístusovih, or. s krístusovima; MNOŽINA: im. krístusova, rod. krístusovih, daj.

krístusovim, tož. krístusova, mest. pri krístusovih, or. s krístusovimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ



Krístusov -a -o prid.

Kristusov nauk; evangelijsko poročilo o Kristusovem trpljenju; Kristusova/kristusova leta ||starost triintrideset let||: Naš najboljši smučar je tudi v Kristusovih/kristusovih letih še vedno poln elana; prim. krístusov

(< Krístus)

{O} moški: EDNINA: im. Krístusov, rod. Krístusovega, daj. Krístusovemu, tož. Krístusov (živostno Krístusovega), mest. pri Krístusovem, or. s Krístusovim; DVOJINA: im. Krístusova, rod.

Krístusovih, daj. Krístusovima, tož. Krístusova, mest. pri Krístusovih, or. s Krístusovima; MNOŽINA: im. Krístusovi, rod. Krístusovih, daj. Krístusovim, tož. Krístusove, mest. pri Krístusovih, or. s Krístusovimi

ženski: EDNINA: im. Krístusova, rod. Krístusove, daj. Krístusovi, tož. Krístusovo, mest. pri Krístusovi, or. s Krístusovo; DVOJINA: im. Krístusovi, rod. Krístusovih, daj. Krístusovima, tož.

Krístusovi, mest. pri Krístusovih, or. s Krístusovima; MNOŽINA: im. Krístusove, rod. Krístusovih, daj. Krístusovim, tož. Krístusove, mest. pri Krístusovih, or. s Krístusovimi srednji: EDNINA: im. Krístusovo, rod. Krístusovega, daj. Krístusovemu, tož. Krístusovo, mest. pri Krístusovem, or. s Krístusovim; DVOJINA: im. Krístusovi, rod. Krístusovih, daj. Krístusovima, tož.

Krístusovi, mest. pri Krístusovih, or. s Krístusovima; MNOŽINA: im. Krístusova, rod. Krístusovih, daj. Krístusovim, tož. Krístusova, mest. pri Krístusovih, or. s Krístusovimi STATUS: predlog



27

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ



Nobélov -a -o prid.

Nobelova oporoka je določala, naj bodo nagrade podeljene za fiziko, kemijo, medicino, literaturo in mir; Nobelova nagrada | nagrada||: Dalajlami/dalajlamu so leta 1989 podelili Nobelovo nagrado za mir

(< Nobél)

{O} moški: EDNINA: im. Nobélov, rod. Nobélovega, daj. Nobélovemu, tož. Nobélov (živostno Nobélovega), mest. pri Nobélovem, or. z Nobélovim; DVOJINA: im. Nobélova, rod.

Nobélovih, daj. Nobélovima, tož. Nobélova, mest. pri Nobélovih, or. z Nobélovima; MNOŽINA: im. Nobélovi, rod. Nobélovih, daj. Nobélovim, tož. Nobélove, mest. pri Nobélovih, or. z Nobélovimi

ženski: EDNINA: im. Nobélova, rod. Nobélove, daj. Nobélovi, tož. Nobélovo, mest. pri Nobélovi, or. z Nobélovo; DVOJINA: im. Nobélovi, rod. Nobélovih, daj. Nobélovima, tož.

Nobélovi, mest. pri Nobélovih, or. z Nobélovima; MNOŽINA: im. Nobélove, rod. Nobélovih, daj. Nobélovim, tož. Nobélove, mest. pri Nobélovih, or. z Nobélovimi

srednji: EDNINA: im. Nobélovo, rod. Nobélovega, daj. Nobélovemu, tož. Nobélovo, mest. pri Nobélovem, or. z Nobélovim; DVOJINA: im. Nobélovi, rod. Nobélovih, daj. Nobélovima, tož.

Nobélovi, mest. pri Nobélovih, or. z Nobélovima; MNOŽINA: im. Nobélova, rod. Nobélovih, daj. Nobélovim, tož. Nobélova, mest. pri Nobélovih, or. z Nobélovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov



nóetov -a -o prid.

noetova barčica | školjka||: Kunjka ali noetova barčica ima nesimetrično lupino, ki nekoliko spominja na starinske barke; prim. Nóetov

(< Nóe)

{O} moški: EDNINA: im. nóetov, rod. nóetovega, daj. nóetovemu, tož. nóetov (živostno nóetovega), mest. pri nóetovem, or. z nóetovim; DVOJINA: im. nóetova, rod. nóetovih, daj.

nóetovima, tož. nóetova, mest. pri nóetovih, or. z nóetovima; MNOŽINA: im. nóetovi, rod.

nóetovih, daj. nóetovim, tož. nóetove, mest. pri nóetovih, or. z nóetovimi ženski: EDNINA: im. nóetova, rod. nóetove, daj. nóetovi, tož. nóetovo, mest. pri nóetovi, or. z nóetovo; DVOJINA: im. nóetovi, rod. nóetovih, daj. nóetovima, tož. nóetovi, mest. pri nóetovih, or. z nóetovima; MNOŽINA: im. nóetove, rod. nóetovih, daj. nóetovim, tož. nóetove, mest. pri nóetovih, or. z nóetovimi

srednji: EDNINA: im. nóetovo, rod. nóetovega, daj. nóetovemu, tož. nóetovo, mest. pri nóetovem, or. z nóetovim; DVOJINA: im. nóetovi, rod. nóetovih, daj. nóetovima, tož. nóetovi, mest. pri nóetovih, or. z nóetovima; MNOŽINA: im. nóetova, rod. nóetovih, daj. nóetovim, tož.

nóetova, mest. pri nóetovih, or. z nóetovimi

STATUS: predlog



28

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ



Nóetov -a -o prid.

Ham je drugi Noetov sin; Na ogled je 150 metrov dolga kopija Noetove barke; Noetova/noetova barka | pribežališče, zatočišče||: Treba je bilo najti Noetovo/noetovo barko, se splaziti nanjo in potem poskušati znova živeti; prim. nóetov

(< Nóe)

{O} moški: EDNINA: im. Nóetov, rod. Nóetovega, daj. Nóetovemu, tož. Nóetov (živostno Nóetovega), mest. pri Nóetovem, or. z Nóetovim; DVOJINA: im. Nóetova, rod. Nóetovih, daj.

Nóetovima, tož. Nóetova, mest. pri Nóetovih, or. z Nóetovima; MNOŽINA: im. Nóetovi, rod.

Nóetovih, daj. Nóetovim, tož. Nóetove, mest. pri Nóetovih, or. z Nóetovimi ženski: EDNINA: im. Nóetova, rod. Nóetove, daj. Nóetovi, tož. Nóetovo, mest. pri Nóetovi, or.

z Nóetovo; DVOJINA: im. Nóetovi, rod. Nóetovih, daj. Nóetovima, tož. Nóetovi, mest. pri Nóetovih, or. z Nóetovima; MNOŽINA: im. Nóetove, rod. Nóetovih, daj. Nóetovim, tož.

Nóetove, mest. pri Nóetovih, or. z Nóetovimi

srednji: EDNINA: im. Nóetovo, rod. Nóetovega, daj. Nóetovemu, tož. Nóetovo, mest. pri Nóetovem, or. z Nóetovim; DVOJINA: im. Nóetovi, rod. Nóetovih, daj. Nóetovima, tož.

Nóetovi, mest. pri Nóetovih, or. z Nóetovima; MNOŽINA: im. Nóetova, rod. Nóetovih, daj.

Nóetovim, tož. Nóetova, mest. pri Nóetovih, or. z Nóetovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ



Néperjev -a -o prid.

Po Neperjevem nasvetu je Henry Briggs objavil tabele desetiških štirinajstmestnih logaritmov celih števil; Neperjev logaritem ||logaritem z logaritemsko osnovo e||: Kepler je z uporabo Neperjevih logaritmov sinusov sestavil preglednice logaritmov celih števil (< Néper)

{O} moški: EDNINA: im. Néperjev, rod. Néperjevega, daj. Néperjevemu, tož. Néperjev (živostno Néperjevega), mest. pri Néperjevem, or. z Néperjevim; DVOJINA: im. Néperjeva, rod. Néperjevih, daj. Néperjevima, tož. Néperjeva, mest. pri Néperjevih, or. z Néperjevima; MNOŽINA: im.

Néperjevi, rod. Néperjevih, daj. Néperjevim, tož. Néperjeve, mest. pri Néperjevih, or. z Néperjevimi

ženski: EDNINA: im. Néperjeva, rod. Néperjeve, daj. Néperjevi, tož. Néperjevo, mest. pri Néperjevi, or. z Néperjevo; DVOJINA: im. Néperjevi, rod. Néperjevih, daj. Néperjevima, tož. Néperjevi, mest.

pri Néperjevih, or. z Néperjevima; MNOŽINA: im. Néperjeve, rod. Néperjevih, daj. Néperjevim, tož.

Néperjeve, mest. pri Néperjevih, or. z Néperjevimi

srednji: EDNINA: im. Néperjevo, rod. Néperjevega, daj. Néperjevemu, tož. Néperjevo, mest. pri Néperjevem, or. z Néperjevim; DVOJINA: im. Néperjevi, rod. Néperjevih, daj. Néperjevima, tož.

Néperjevi, mest. pri Néperjevih, or. z Néperjevima; MNOŽINA: im. Néperjeva, rod. Néperjevih, daj.

Néperjevim, tož. Néperjeva, mest. pri Néperjevih, or. z Néperjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki 29





Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC IN STALNIH ZVEZ:

Abbejevo število

blažev žegen

Abelova grupa

Bloudkova nagrada

Abelova nagrada

Bloudkova plaketa

Abrahamov/abrahamov sin

Boltzmannova konstanta

Abrahamova/abrahamova hči

Bookerjeva nagrada

Abrahamova/abrahamova leta

Boolova algebra

Abrahamovo/abrahamovo naročje

Borštnikov prstan

Adamov/adamov kostum

Boyle-Mariottov zakon

Adamov/adamov sin

Boylov zakon

Adamovo/adamovo jabolko

Braillova/Brailleva/brajeva pisava

Adamovo/adamovo rebro

Braillova/Brailleva/brajeva vrstica

Addisonova/addisonova bolezen

Braunova elektronka

Ahilova/ahilova peta

Briggsov logaritem

Ahilova/ahivova tetiva

Büchnerjeva nagrada

Alahov/alahov sin

Cankarjevo priznanje

alahov biser

Cassinijeva ločnica

Albertijev panj

Celzijeva lestvica

Alberti-Žnideršičev panj

Celzijeva stopinja

alojzijeva lilija

Cervantesova nagrada

Alzheimerjeva/alzheimerjeva bolezen

Cooperjev test

Amorjeva/amorjeva puščica

Coulombov zakon

Ampèrov/Ampèrjev zakon

Creutzfeldt-Jakobova/creutzfeldt-jakobova

Andersenova nagrada

bolezen

Andrejev/andrejev križ

Crohnova/crohnova bolezen

Ångströmov eksponent

Curiejeva temperature

Apgarjeva lestvica

Čopova diploma

Arhimedova/arhimedova točka

Čopovo priznanje

Arhimedova nagrada

Damoklejev/damoklejev meč

Arhimedova vijačnica

Davidova zvezda

Arhimedov zakon

Davisov pokal

Ariadnina/ariadnina nit

Dieslov/dizlov motor

Artaudova/Artaudeva nagrada

Dopplerjev pojav

Aspergerjev/aspergerjev sindrom

Dopplerjev ultrazvok

Atkinsonova dieta

Downov/downov sindrom

Atkinsonov cikel

Edisonova žarnica

Avgijev/avgijev hlev

Edisonov efekt

Avogadrova konstanta

Einspielerjeva nagrada

Avogadrovo število

Einsteinova teorija relativnosti

Badjurova nagrada

Elektrin/elektrin kompleks

Balintova skupina

Elijev/elijev ogenj

Bartolova nagrada

Eolova/eolova harfa

Basedowova/basedowova bolezen

Epstein-Barrov virus

Baumannova/bavmanova reneta

Eratostenovo sito

Beaufortova/Beauforteva lestvica, skala

Eridino/eridino jabolko

Becquerelovi žarki

Evin/evin kostum

Bellov telefon

Evina/evina hči

Bernoul ijeva enačba

Evstahijeva/evstahijeva cev

Bessemerjev postopek

Evstahijeva/evstahijeva tuba

Betettova nagrada

Fahrenheitova lestvica

Bethejev cikel

Fahrenheitova stopinja

Bethe-Weizsäckerjev cikel

Faradayeva kletka

Blagajev/blagajev volčin

Faradayev pojav



30

Faradayev zakon

Knafelčeva markacija

Fassbinderjeva nagrada

knajpovo/Kneippovo zdravljenje

Fehlingov reagent

Kneippovo/knajpovo zdravljenje

Fehlingov test

Kocjančičeva nagrada

Fibonaccijevo število

Kolumbovo/kolumbovo jajce

Fibonaccijevo zaporedje

Konfucijeva nagrada za mir

Fleischmannov/flajšmanov rebrinec

Kopernikova teorija

Fleischmannovo/flajšmanovo grabljišče

Kopernikov nauk

Galilejevi sateliti

Koraćev pokal

Galilejev zakon

Kozinova nagrada

Gardnerjev/gardnerjev sindrom

Kristusova/kristusova leta

Gauss-Krügerjev koordinatni sistem

kristusov trn

Gaussova krivulja

Levstikova nagrada

Gaussov sistem enot

Ludolfovo število

Gay-Lussacov zakon

Machovo število

Geigerjev števec

Magirusova lestev

Geiger-Müllerjev števec

marijini laski

Gerbčevo priznanje

Mariottov zakon

Gerbičeva nagrada

Martinova/martinova gos

Glazerjeva nagrada

Martinova/martinova nedelja

Goethejeva nagrada

Martinova/martinova sobota

Golgijev aparat

Martinova peč

Goncourtova/Goncourteva nagrada

Maxwellove enačbe

Gospodov/gospodov dan

Mendlovi zakoni (dednosti)

Gospodov/gospodov vinograd

Mercallijeva lestvica

Gospodovo/gospodovo razglašenje

Michelinova zvezdica

grahamov/Grahamov kruh

Mohrova sol

Grayejeve bralne stopnje

Montessorijeva pedagogika

Grumova nagrada

Moorov zakon

Halleyjev komet

Morsejeva abeceda

Henryjev zakon

Mozartova kroglica

Heraklejeva stebra

Murkova nagrada

Herkulova stebra

Neperjev logaritem

Herschlov vremenski ključ

Newtonov zakon

Higgsov bozon

Nobelova nagrada

Hipokratova prisega

Noetova/noetova barka

Hookov zakon

noetova barčica

Hubblov zakon

Ogino-Knausova metoda

Humboldtov/humboldtov pingvin

Ohmov zakon

Humboldtov tok

Ojdipov/ojdipov kompleks

Jakobova lestev

Ottov motor

jakobova pokrovača, školjka

Pagetova/pagetova bolezen

Jakopičeva nagrada

Pandorina/pandorina skrinjica

Jenkova nagrada

Papinov lonec

Joulov zakon

Parkinsonova/parkinsonova bolezen

jožefova brada

Pascalov trikotnik

jožefov plašč

Peltonova turbina

Judežev/judežev poljub

Petrijeva mreža

judeževo drevo

Petrijeva plošča, posodica

Jurčičeva nagrada

Petrov naslednik

Jurijev križ

Pirova zmaga

Kaplanova turbina

Pitagorov izrek

Kasandrin/kasandrin sindrom, kompleks

Playboyevo dekle (leta, meseca)

Keglove vaje

Plečnikova nagrada

Kelvinova lestvica

Potemkinova/potemkinova vas

Keplerjevi zakoni

Preglova nagrada



31

Preglovo priznanje

Teslov tok

Prešernova nagrada

Teslov transformator

Prešernov dan

Tespisov/tespisov voz

Pretnarjeva nagrada

Thomasov fosfat

Priolov delišes

Tollensov reagent

Pritzkerjeva nagrada

Tomaževa žlindra

Prokrustova/prokrustova postelja

Turnerjev/turnerjev sindrom

Pulitzerjeva nagrada

Turnerjeva nagrada

Richterjeva lestvica

Tyndallov pojav

Rožančeva nagrada

Valvasorjeva nagrada

Rubikova kocka

venerin griček

Sacherjeva/saherjeva torta

Veronikina nagrada

salamonov pečat

vidov ples

Schwannova celica

Viktorijin križ

Scopolijev/scopolijev kozliček

Voltov člen

Severjeva nagrada

Voltov steber, stolp

Sizifovo/sizifovo delo

Wanklov motor

Sjögrenov/sjögrenov sindrom

Wassermannova reakcija

Sovretova nagrada

Wattov parni stroj

Sprengerjev/sprengerjev beluš

Wertheimova operacija

Stalinove orglice

Zoisova/zoisova zvončica

Steletova nagrada

Zoisova nagrada

Steletovo prizanje

Žnideršičev panj

Stritarjeva nagrada

Župančičeva nagrada

Šeligova nagrada

Škerjančeva nagrada



Talijin hram

Tantalove/tantalove muke





32





Kratice

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 20 kratic. Nastal je ob redigiranju poimenovanj pripadnikov in pripadnic različnih političnih in vojaških skupin, katerih izhodišče je kratica kot ime organizacije, stranke, skupine. Gre za zdaj le za tri skupine z izbranimi, na prenovljena pravopisna pravila in zglede v njih nanašajočimi se kraticami, in sicer:

(1) politične stranke ( DEMOS, DeSUS, SLS);

(2) vojaške in obveščevalne ter paravojaške organizacije ( ETA, KFOR, SS, UDBA).

NOVOSTI:

V ePravopisu je podrobneje glede na prejšnje priročnike in v skladu s korpusno izkazano rabo kratica uslovarjena tudi v več spolih (npr. SLS m in ž), v ponazarjalnih zgledih pa je pripadnost kategoriji spola ponazorjena z zgledom, npr. koalicija z DeSUS- om nasproti predsednik ljubljanske DeSUS.

V slovarskem sestavku je pri kraticah vedno prikazana tudi identifikacijska razvezava, npr. NATO < Severnoatlantska zveza, če je kratica nastala v tujem jeziku, je to nakazano (angl. North Atlantic Treaty Organization). Če je iz kratice nastalo stvarno ime, je uporabnik nanj napoten z vodilko prim. (=

primerjaj): ETA, prim. Eta. Stvarna imena, nastala iz kratic, so obravnavana kot vsa stvarna imena (z identifikacijsko uvrstitvijo): ETA [...] bask. Euskadi Ta Askatasuna, Baskovska domovina in svoboda proti Eta |baskovska paravojaška teroristična organizacija|.

Zaradi posebne skladenjske stave kratic in iz njih nastalih stvarnih imen sta v razlagalno-ponazarjalnem delu slovarskega sestavka v ePravopisu izrecno izpostavljeni pozicija desnega imenovalniškega prilastka (npr. KFOR [...] kot prilastek v imenovalniku pripadniki mirovnih sil KFOR) in desnega rodilniškega prilastka za izražanje svojine (npr. KFOR [...] »za izražanje svojine, kot prilastek, v rodilniku« pripadniki KFOR-ja/ KFOR).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

slovar

SKLIC NA PRAVOPIS 8.0:

Poglavje »Krajšave«

SLOVARSKI PRIKAZ:

DÉMOS DÉMOS-a tudi DÉMOS -- m; kratica

|Demokratična opozicija Slovenije|: Ustni dogovor o ustanovitvi DEMOS-a je bil sklenjen novembra 1989; kot prilastek, v imenovalniku člani koalicije DEMOS; za izražanje svojine, kot prilastek, v rodilniku volilni štab DEMOS-a/DEMOS; prim. Démos

{B} DEMOS-ov

{O} EDNINA: im. DÉMOS, rod. DÉMOS-a tudi DÉMOS, daj. DÉMOS-u tudi DÉMOS, tož.

DÉMOS, mest. pri DÉMOS-u tudi pri DÉMOS, or. z DÉMOS-om tudi z DÉMOS; DVOJINA: im.

DÉMOS-a tudi DÉMOS, rod. DÉMOS-ov tudi DÉMOS, daj. DÉMOS-oma tudi DÉMOS, tož.



33

DÉMOS-a tudi DÉMOS, mest. pri DÉMOS-ih tudi pri DÉMOS, or. z DÉMOS-oma tudi z DÉMOS; MNOŽINA: im. DÉMOS-i tudi DÉMOS, rod. DÉMOS-ov tudi DÉMOS, daj. DÉMOS-om tudi DÉMOS, tož. DÉMOS-e tudi DÉMOS, mest. pri DÉMOS-ih tudi pri DÉMOS, or. z DÉMOS-i tudi z DÉMOS

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik moškega spola



DéSUS1 DéSUS-a tudi DéSUS -- m; kratica

|Demokratična stranka upokojencev Slovenije|: koalicija z DeSUS-om; kot prilastek, v imenovalniku Kandidiral je na listi stranke DeSUS; za izražanje svojine, kot prilastek, v rodilniku Ustanovili so pokrajinski odbor DeSUS-a/DeSUS za Dolenjsko; prim. Désus

{B} DeSUS-ov

{O} EDNINA: im. DéSUS, rod. DéSUS-a tudi DéSUS, daj. DéSUS-u tudi DéSUS, tož. DéSUS, mest.

pri DéSUS-u tudi pri DéSUS, or. z DéSUS-om tudi z DéSUS; DVOJINA: im. DéSUS-a tudi DéSUS, rod. DéSUS-ov tudi DéSUS, daj. DéSUS-oma tudi DéSUS, tož. DéSUS-a tudi DéSUS, mest. pri DéSUS-ih tudi pri DéSUS, or. z DéSUS-oma tudi z DéSUS; MNOŽINA: im. DéSUS-i tudi DéSUS, rod. DéSUS-ov tudi DéSUS, daj. DéSUS-om tudi DéSUS, tož. DéSUS-e tudi DéSUS, mest. pri DéSUS-ih tudi pri DéSUS, or. z DéSUS-i tudi z DéSUS

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik moškega spola



DeSUS2 -- ž; kratica

|Demokratična stranka upokojencev Slovenije|: predsednik ljubljanske DeSUS; prim. Désus

{O} EDNINA: im. DéSUS, rod. DéSUS, daj. DéSUS, tož. DéSUS, mest. pri DéSUS, or. z DéSUS; DVOJINA: im. DéSUS, rod. DéSUS, daj. DéSUS, tož. DéSUS, mest. pri DéSUS, or. z DéSUS; MNOŽINA: im. DéSUS, rod. DéSUS, daj. DéSUS, tož. DéSUS, mest. pri DéSUS, or. z DéSUS

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice



ÉTA ÉTE ž; kratica

|bask. Euskadi Ta Askatasuna|; |Baskovska domovina in svoboda|: Za ETO najbolj značilen način napada je bil podtikanje bomb; kot prilastek, v imenovalniku član baskovske teroristične organizacije ETA; za izražanje svojine, kot prilastek, v rodilniku oporišča ETE; prim. Éta

{B} ETIN

{O} EDNINA: im. ÉTA, rod. ÉTE, daj. ÉTI, tož. ÉTO, mest. pri ÉTI, or. z ÉTO; DVOJINA: im. ÉTI, rod. ÉT, daj. ÉTAMA, tož. ÉTI, mest. pri ÉTAH, or. z ÉTAMA; MNOŽINA: im. ÉTE, rod. ÉT, daj.

ÉTAM, tož. ÉTE, mest. pri ÉTAH, or. z ÉTAMI

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice





34





KFÓR KFÓR-ja tudi KFÓR -- m; kratica

|angl. Kosovo Force|; |Kosovska sila|: KFOR je v mesto poslal dodatne enote in helikopter; V

sodelovanju s policijo Kosova in KFOR-jem skrbi za varnost prebivalcev; kot prilastek, v imenovalniku pripadniki mirovnih sil KFOR; za izražanje svojine, kot prilastek, v rodilniku pripadniki KFOR-ja/KFOR; poveljstvo KFOR-ja/KFOR; prim. Kfór

{B} KFOR-jev

{O} EDNINA: im. KFÓR, rod. KFÓR-ja tudi KFÓR, daj. KFÓR-ju tudi KFÓR, tož. KFÓR, mest. pri KFÓR-ju tudi pri KFÓR, or. s KFÓR-jem tudi s KFÓR; DVOJINA: im. KFÓR-ja tudi KFÓR, rod.

KFÓR-jev tudi KFÓR, daj. KFÓR-jema tudi KFÓR, tož. KFÓR-ja tudi KFÓR, mest. pri KFÓR-jih tudi pri KFÓR, or. s KFÓR-jema tudi s KFÓR; MNOŽINA: im. KFÓR-ji tudi KFÓR, rod. KFÓR-jev tudi KFÓR, daj. KFÓR-jem tudi KFÓR, tož. KFÓR-je tudi KFÓR, mest. pri KFÓR-jih tudi pri KFÓR, or. s KFÓR-ji tudi s KFÓR

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik moškega spola



SS1 SS-a tudi SS -- [èsès tudi esès, rod. èsêsa tudi esêsa, or. z èsêsom tudi z esêsom] m; kratica

|nem. Schutzstaffeln|; |nacistična vojaška organizacija|: Hitlerjev SS ga je aretiral in zaprl; kot prilastek, v imenovalniku Himmler je organizacijo SS ustanovil po načelih jezuitskega reda; za izražanje svojine, kot prilastek, v rodilniku pripadniki SS-a/SS; bojne enote SS-a/SS

{B} SS-ov

{O} EDNINA: im. SS, rod. SS-a tudi SS, daj. SS-u tudi SS, tož. SS, mest. pri SS-u tudi pri SS, or. s SS-om tudi s SS; DVOJINA: im. SS-a tudi SS, rod. SS-ov tudi SS, daj. SS-oma tudi SS, tož. SS-a tudi SS, mest. pri SS-ih tudi pri SS, or. s SS-oma tudi s SS; MNOŽINA: im. SS-i tudi SS, rod. SS-ov tudi SS, daj. SS-om tudi SS, tož. SS-e tudi SS, mest. pri SS-ih tudi pri SS, or. s SS-i tudi s SS

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice



SS2 SS-ja [sə̀sə̀ tudi səsə̀, rod. sə̀sə̀ja tudi səsə̀ja] m; kratica

|Slovenska slovnica|

{O} EDNINA: im. SS, rod. SS, daj. SS, tož. SS, mest. pri SS, or. s SS; DVOJINA: im. SS, rod. SS, daj.

SS, tož. SS, mest. pri SS, or. s SS; MNOŽINA: im. SS, rod. SS, daj. SS, tož. SS, mest. pri SS, or. s SS

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

DEMOS

LDS (m)

DeSUS (m)

LDS (ž)

DeSUS (ž)

NATO

ETA

SD (m)

IRA

SD (ž)

KFOR

SDS (m) (‘Slovenska demokratska stranka’)



35



SDS (ž) (‘Slovenska demokratska stranka’)

SMC (ž)

SDS (m) (‘Slavistično društvo Slovenije’)

SS (m)

SLS (m)

SS (ž)

SLS (ž)

TIGR

SMC (m)

UDBA





36





Izpeljanke iz lastnih imen

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 6 izlastnoimenskih samostalniških izpeljank in je nastal ob redigiranju imenskih problemskih sklopov, pri katerih podstavna imena v slovenščini bodisi ohranjamo v izvirnem zapisu ( nobelovec < Nobel, petrijevka < Petri) ali pa se pisno podomači šele izpeljanka ( brajica < Brail e, knajpanje < Kneipp, saherica < Sacher).

NOVOSTI:

Razen dejstva, da je v ePravopisu vsaka iztočnična beseda prikazana v polni, neokrajšani obliki in redakcija obsega tudi onaglašene pregibne oblike, je pri izpeljankah iz lastnih imen nakazano tudi podstavno imensko izhodišče, s katerim se sklene slovarski sestavek.

Sprememba glede na SP 2001 in predhodne kodifikacije je zapis brajica, ki nadomešča zapis brajlica, kar je posledica neustreznega branja po črki ( Brail e [bráj]).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

slovar

SLOVARSKI PRIKAZ:

bázedovka -e ž

|bolezen|: predavanje o bazedovki; Po zdravljenju bazedovke z radioaktivnim jodom najpogosteje pride do prešibkega delovanja ščitnice; prim. Basedow, Basedowov

{O} EDNINA: im. bázedovka, rod. bázedovke, daj. bázedovki, tož. bázedovko, mest. pri bázedovki, or. z bázedovko; DVOJINA: im. bázedovki, rod. bázedovk, daj. bázedovkama, tož. bázedovki, mest.

pri bázedovkah, or. z bázedovkama; MNOŽINA: im. bázedovke, rod. bázedovka, daj. bázedovk, tož.

bázedovke, mest. pri bázedovkah, or. z bázedovkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen



brájica -e ž

|pisava za slepe|: učenje brajice; Za tisk v brajici porabimo kar tri tone posebnega brajevega papirja na leto; prim. Braille, Braillov

{O} EDNINA: im. brájica, rod. brájice, daj. brájici, tož. brájico, mest. pri brájici, or. z brájico; DVOJINA: im. brájici, rod. brájic, daj. brájicama, tož. brájici, mest. pri brájicah, or. z brájicama; MNOŽINA: im. brájice, rod. brájica, daj. brájic, tož. brájice, mest. pri brájicah, or. z brájicami STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen





37





knájpanje -a s

|Kneippovo zdravljenje|: bazen za knajpanje; Zakaj ne bi poskusili s knajpanjem? Menjavanje tople in mrzle vode spodbuja krvni pretok ter utrjuje krvne žile

(< Kneipp)

{O} EDNINA: im. knájpanje, rod. knájpanja, daj. knájpanju, tož. knájpanje, mest. pri knájpanju, or. s knájpanjem; DVOJINA: im. knájpanji, rod. knájpanj, daj. knájpanjema, tož. knájpanji, mest. pri knájpanjih, or. s knájpanjema; MNOŽINA: im. knájpanja, rod. knájpanj, daj. knájpanjem, tož.

knájpanja, mest. pri knájpanjih, or. s knájpanji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen



petríjevka -e ž

|laboratorijska posoda|: Za raziskavo so dali dvajset koruznih zrn v petrijevko s petnajstimi mililitri vode; Po mizah je bilo veliko petrijevk, v katerih so rasle bakterije; prim. Pétri, Pétrijev

{O} EDNINA: im. petríjevka, rod. petríjevke, daj. petríjevki, tož. petríjevko, mest. pri petríjevki, or.

s petríjevko; DVOJINA: im. petríjevki, rod. petríjevk, daj. petríjevkama, tož. petríjevki, mest. pri petríjevkah, or. s petríjevkama; MNOŽINA: im. petríjevke, rod. petríjevka, daj. petríjevk, tož.

petríjevke, mest. pri petríjevkah, or. s petríjevkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen



sáherica -e ž

|čokoladna torta|: Leta 1876 je Edvard odprl svoj Hotel Sacher, kjer je saherica tudi danes paradna specialiteta; Vsak lahko naredi čokoladno torto, ne pa prave saherice; prim. Sacher, Sacherjev

{O} EDNINA: im. sáherica, rod. sáherice, daj. sáherici, tož. sáherico, mest. pri sáherici, or. s sáherico; DVOJINA: im. sáherici, rod. sáheric, daj. sáhericama, tož. sáherici, mest. pri sáhericah, or. s sáhericama; MNOŽINA: im. sáherice, rod. sáherica, daj. sáheric, tož. sáherice, mest. pri sáhericah, or.

s sáhericami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

bazedovka (< Basedow)

nobelovec (< Nobel)

brajica (< Brail e)

petrijevka (< Petri)

knajpanje (< Kneipp)

saherica (< Sacher)





38





Lastna imena (osebna, moška)

GESLOVNIK:

Geslovnik obsega 153 imen. Prvotno je bil oblikovan na osnovi podatkov Statističnega urada RS, in sicer so bila iz skupine 200 najpogosteje rabljenih imen v Republiki Sloveniji izbrana: (1) imena, ki so problematična z vidika oblikospreminjanja, npr. orodniške preglašene oblike ( z oz.

s - em);

(2) imena, v katerih se pogovorno uresničuje podaljšava osnove s t (tip Niko), oziroma neimenovalniško prekrivna podobna imena (tip Nik);

(3) imena, v katerih se obvezno uresničuje podaljšava osnove s t (tip Jure); (4) imena, ki lahko izgubljajo neobstojni polglasnik (tip Klemen); (5) imena, ki so enakozvočna z ženskimi imeni (tip Aljoša, Saša, Dominique); (6) imena z dvojno paradigmo (tip Luka).

Drugo merilo za sprejem osebnih lastnih imen v geslovnik ePravopisa je enakozvočnost, ki se pojavlja ob redigiranju občnoimenskih poimenovanj, npr. poimenovanj nagrad, odlikovanj in častnih nazivov ( bert – Bert, tony – Tony). Po tem merilu se v sklop vključujejo tudi svetopisemska imena, ki imajo enakozvočne občnoimenske različice, npr. benjamin ‘najmlajši’, |rastlina| – Benjamin; metuzalem

‘stari’, |stoletnik| – Metuzalem, ter nekatera imena, ki so izhodišče za poimenovanja pripadnikov oz.

pripadnic, npr. Avguštin – avguštinec ‘pripadnik reda avguštincev’ (tako tudi Frančišek).

Geslovnik smo v letu 2017 razširili tudi z imeni, ki so podstava izlastnoimenskim pridevnikom v stalnih besednih zvezah ( Martin: Martinova nedelja, Evstahij: Evstahijeva cev).

V letu 2019 je bila sprejeta odločitev, da pri psevdonimih ne bodo uslovarjene dvobesedne, temveč enobesedne iztočnice (izjema so nekatera umetniška imena). V geslovnik moških imen so bila tako sprejeta zlasti imena neslovenskega izvora ( Bob, Bruce, Carlo, Eric, Harry, John, Kirk, Sándor, Silvin, Stevie, Yves ...), ki so bila prej del večbesednih iztočnic.

NOVOSTI:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen pri uvajanju naglasnih dvojnic nekaterih imen ( Alèš in Áleš), pri katerih opažamo spremembe tudi v osrednjeslovenski normi.

Uporabniku prijaznejša sta dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja.

Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki sklene slovarski sestavek (npr. pri Niko in Nik: B Nikov).

Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti: medtem ko smo za osebna lastna imena tipa Luka ( Luke in Luka) ugotovili, da je sklanjanje po moški in ženski (II. moški) sklanjatvi enakovredno in je zato povezano z dvojnično oznako »in«, smo pri tipu Roza (tako še Kaligula, Mahatma, Petruška), kjer gre za vzdevke ali kot priimke rabljena imena, odkrili precej večjo pojavnost oblik, ki sledijo ženski paradigmi ( z Mahatmo), zato smo dvojnico (npr. z Mahatmom) uvedli kot neprednostno (tj. uvedeno z dvojnično oznako »tudi«).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 41.



39





SLOVARSKI PRIKAZ:

Avguštín -a m; ime bitja, osebno ime

|moško ime|: Svetopisemski kanon je bil dokončno opredeljen šele z Avrelijem Avguštinom; v zvezi sveti Avguštin Po študiju je stopil v red svetega Avguština

{B} Avguštinov

{O} EDNINA: im. Avguštín, rod. Avguštína, daj. Avguštínu, tož. Avguštína, mest. pri Avguštínu, or.

z Avguštínom; DVOJINA: im. Avguštína, rod. Avguštínov, daj. Avguštínoma, tož. Avguštína, mest.

pri Avguštínih, or. z Avguštínoma; MNOŽINA: im. Avguštíni, rod. Avguštínov, daj. Avguštínom, tož. Avguštíne, mest. pri Avguštínih, or. z Avguštíni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška)



Carlo -a [kárlo] m; ime bitja, osebno ime

|moško ime|: Prebrali smo Ostržka, delo pisatelja Carla Collodija

{B} Carlov

{O} EDNINA: im. Carlo, rod. Carla, daj. Carlu, tož. Carla, mest. pri Carlu, or. s Carlom; DVOJINA: im.

Carla, rod. Carlov, daj. Carloma, tož. Carla, mest. pri Carlih, or. s Carloma; MNOŽINA: im. Carli, rod.

Carlov, daj. Carlom, tož. Carle, mest. pri Carlih, or. s Carli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška)



Eric -a [êrik] m; ime bitja, osebno ime

|angleško moško ime|: zgodovinar Eric Hobsbawm; Z Ericom sta se spoznala pred štiridesetimi leti

{B} Ericov

{O} EDNINA: im. Eric, rod. Erica, daj. Ericu, tož. Erica, mest. pri Ericu, or. z Ericom; DVOJINA: im.

Erica, rod. Ericov, daj. Ericoma, tož. Erica, mest. pri Ericih, or. z Ericoma; MNOŽINA: im. Erici, rod.

Ericov, daj. Ericom, tož. Erice, mest. pri Ericih, or. z Erici

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška)



Frančíšek -ška m; ime bitja, osebno ime

|moško ime|: razstava del Frančiška Smerduja; |ime papeža|: srečanje Obame s Frančiškom; v zvezi papež Frančišek obisk pri papežu Frančišku

{B} Frančiškov

{O} EDNINA: im. Frančíšek, rod. Frančíška, daj. Frančíšku, tož. Frančíška, mest. pri Frančíšku, or. s Frančíškom; DVOJINA: im. Frančíška, rod. Frančíškov, daj. Frančíškoma, tož. Frančíška, mest. pri Frančíških, or. s Frančíškoma; MNOŽINA: im. Frančíški, rod. Frančíškov, daj. Frančíškom, tož.

Frančíške, mest. pri Frančíških, or. s Frančíški



40





STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška)



Savín -a m; ime bitja, osebno ime

|osebno ime|: arhitektura Savina Severja; |priimek|; Risto Savin ||umetniško ime Friderika Širce, slovenskega skladatelja||: Pravi skladateljski razvoj je Risto Savin doživel po letu 1891, ko je bil premeščen na Dunaj; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem rojstna hiša skladatelja Friderika Širce – Rista Savina

{B} Savinov

{O} EDNINA: im. Savín, rod. Savína, daj. Savínu, tož. Savína, mest. pri Savínu, or. s Savínom; DVOJINA: im. Savína, rod. Savínov, daj. Savínoma, tož. Savína, mest. pri Savínih, or. s Savínoma; MNOŽINA: im. Savíni, rod. Savínov, daj. Savínom, tož. Savíne, mest. pri Savínih, or. s Savíni STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); lastna imena (osebna, moška)



Tóm -a m; ime bitja, osebno ime

|moško ime|: S Tomom se odlično razumeta

{B} Tómov

{O} EDNINA: im. Tóm, rod. Tóma, daj. Tómu, tož. Tóma, mest. pri Tómu, or. s Tómom; DVOJINA: im. Tóma, rod. Tómov, daj. Tómoma, tož. Tóma, mest. pri Tómih, or. s Tómoma; MNOŽINA: im.

Tómi, rod. Tómov, daj. Tómom, tož. Tóme, mest. pri Tómih, or. s Tómi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška)

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Adam

Bogomir

Franci

Ahac

Bor

Frančišek

Aleksander

Bruce

Franjo

Aleš

Carlo

Fred

Aljoša

Celestin

Gabrijel

Alojzij

Cezar

Gašper

Andraž

Damir

George

Andrej

Danilo

Grega

Andy

David

Gregor

Anej

Davor

Haile

Anže

Dominik

Harry

Avguštin

Dominique

Ignac

Benedikt

Drejček

Igor

Benjamin

Dylan

Ivo

Bernard

Eratosten

Izidor

Bert

Eric

Jaka

Blaž

Evstahij

Jakob

Bob

Filip

Janez



41

Jani

Miha

Silvester

Janko

Mihael

Silvin

Jean

Miloš

Silvo

Jeremija

Mirko

Simon

Jernej

Miro

Slavko

Joe

Mitja

Srečko

John

Mohor

Stanko

Jona

Nejc

Stevie

Joško

Nik

Stewart

Jože

Niko

Tadej

Jožef

Nikolaj

Tihomir

Judež

Nino

Timotej

Jurček

Oskar

Tine

Jure

Pavel

Tom

Jurij

Pavle

Tomaž

Kirk

Peter

Tony

Klemen

Primož

Uroš

Kočo

Rado

Valter

Kuzma

Rafael

Vasja

Lee

Rajko

Vid

Lovro

Ralph

Viktor

Luka

Renato

Vincenc

Maj

Rene

Vinko

Maks

Risto

Vladimir

Mario

Robin

Vlado

Mark

Roman

Vojan

Marko

Rudi

Vojko

Martin

Samir

Yves

Matej

Samo

Zdravko

Matevž

Sándor

Željko

Matic

Saš

Žiga

Matija

Saša

Zlatko

Matjaž

Sašo

Zvonko

Metuzalem

Sergej





42





Lastna imena (osebna, ženska)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 87 imen. Prvotno je bil oblikovan na osnovi podatkov Statističnega urada RS, in sicer so bila iz skupine 200 najpogosteje rabljenih imen v Republiki Sloveniji izbrana: (1) imena, ki so problematična z vidika besedotvorja, npr. pri tvorbi svojilnega pridevnika (- ica

: - ičin);

(2) imena, ki so homonimna moškim imenom (tip Aljoša, Saša); (3) dvodelna imena (tip Ana Marija);

(4) nesklonljiva imena (tip Ines);

(5) imena z enozložno podstavo (tip Lea), hkrati z njihovimi poslovenjenimi oblikami (tip Leja).

Pri redigiranju v letu 2017 smo v geslovnik ePravopisa sprejeli tudi imena, ki so podstava različnim izlastnoimenskim pridevnikom, ki v stalnih besednih zvezah označujejo npr. nagrade ( Viktorija > Viktorijin križ), ali so enakozvočna občnoimenskim poimenovanjem nagrad, odlikovanj in častnih nazivov ( emmy – Emmy). Po tem merilu se v sklop vključujejo tudi imena, ki so izhodišče za poimenovanja pripadnikov oz. pripadnic, npr. Cecilija – ceciljanec, ceciljanka ‘pripadnik, pripadnica ceciljanskega gibanja’.

V letu 2019 je bila sprejeta odločitev, da pri psevdonimih ne bodo uslovarjene dvobesedne, temveč enobesedne iztočnice (izjema so nekatera umetniška imena). V geslovnik ženskih imen so bila tako sprejeta zlasti imena neslovenskega izvora ( Doris, Edith, Jean, Joan, Whoopi ...), ki so bila prej del večbesednih iztočnic.

NOVOSTI:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen izjemoma, ko smo spremembo naglasne norme oprli na ugotovitev o govorni realizaciji z vmesnim j (naglas Têa namesto Téa po SP 2001, kjer je bil naglas podrejen moški obliki ( Téodor)).

Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki sklene slovarski sestavek (npr. pri Teja: B Tejin, pri Tea: B Tein in Tejin). Do potrditve novih pravopisnih pravil ohranjamo dvojnico, a je bilo tudi že predlagano ostro ločevanje med Lea – Lein in Leja – Lejin.

Uporabniku prijaznejše je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami.

Vsa imena so opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 41.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Audrey -- [ódri] ž; ime bitja, osebno ime

|angleško žensko ime|: zajtrk z Audrey

{B} Audreyjin

{O} EDNINA: im. Audrey, rod. Audrey, daj. Audrey, tož. Audrey, mest. pri Audrey, or. z Audrey; DVOJINA: im. Audrey, rod. Audrey, daj. Audrey, tož. Audrey, mest. pri Audrey, or. z Audrey; MNOŽINA: im. Audrey, rod. Audrey, daj. Audrey, tož. Audrey, mest. pri Audrey, or. z Audrey 43

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska)



Edith -- [angl. ídit, fr. edít] ž; ime bitja, osebno ime

|žensko ime|: Poročil se je z Edith

{B} Edithin

{O} EDNINA: im. Edith, rod. Edith, daj. Edith, tož. Edith, mest. pri Edith, or. z Edith; DVOJINA: im.

Edith, rod. Edith, daj. Edith, tož. Edith, mest. pri Edith, or. z Edith; MNOŽINA: im. Edith, rod. Edith, daj. Edith, tož. Edith, mest. pri Edith, or. z Edith

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska)



Jána -e ž; ime bitja, osebno ime

|žensko ime|: Z Jano sta nekaj let živela v stanovanju v Postojni

{B} Janin

{O} EDNINA: im. Jána, rod. Jáne, daj. Jáni, tož. Jáno, mest. pri Jáni, or. z Jáno; DVOJINA: im. Jáni, rod.

Ján, daj. Jánama, tož. Jáni, mest. pri Jánah, or. z Jánama; MNOŽINA: im. Jáne, rod. Ján, daj. Jánam, tož. Jáne, mest. pri Jánah, or. z Jánami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska)



Jane -- [džêjn] ž; ime bitja, osebno ime

|angleško žensko ime|: Govorili smo o Jane

{B} Janin

{O} EDNINA: im. Jane, rod. Jane, daj. Jane, tož. Jane, mest. pri Jane, or. z Jane; DVOJINA: im. Jane, rod. Jane, daj. Jane, tož. Jane, mest. pri Jane, or. z Jane; MNOŽINA: im. Jane, rod. Jane, daj. Jane, tož.

Jane, mest. pri Jane, or. z Jane

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska)



Natalie -- [angl. nêtali, fr. natalí] ž; ime bitja, osebno ime

|angleško žensko ime|: O Natalie se v teh dneh veliko govori

{B} Nataliejin

{O} EDNINA: im. Natalie, rod. Natalie, daj. Natalie, tož. Natalie, mest. pri Natalie, or. z Natalie; DVOJINA: im. Natalie, rod. Natalie, daj. Natalie, tož. Natalie, mest. pri Natalie, or. z Natalie; MNOŽINA: im. Natalie, rod. Natalie, daj. Natalie, tož. Natalie, mest. pri Natalie, or. z Natalie STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska); samostalnik ženskega spola 44





Néža -e ž; ime bitja, osebno ime

|žensko ime|: Z Vesno in Nežo sem odšel na sprehod v gozd; prim. néža

{B} Nežin

{O} EDNINA: im. Néža, rod. Néže, daj. Néži, tož. Néžo, mest. pri Néži, or. z Néžo; DVOJINA: im.

Néži, rod. Néž, daj. Néžama, tož. Néži, mest. pri Néžah, or. z Néžama; MNOŽINA: im. Néže, rod.

Néž, daj. Néžam, tož. Néže, mest. pri Néžah, or. z Néžami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska)



Níka1 -e ž; ime bitja, osebno ime

|žensko ime|: Obema Nikama je čestital k uspehu

{B} Nikin

{O} EDNINA: im. Níka, rod. Níke, daj. Níki, tož. Níko, mest. pri Níki, or. z Níko; DVOJINA: im. Níki, rod. Ník, daj. Níkama, tož. Níki, mest. pri Níkah, or. z Níkama; MNOŽINA: im. Níke, rod. Ník, daj.

Níkam, tož. Níke, mest. pri Níkah, or. z Níkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska)

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Aljoša

Iris

Ana

Ita

Ana Marija

Ita Rina

Anamarija

Jana

Anica

Jane

Audrey

Jean

Billie

Jerica

Catherine

Joan

Cecilija

Jožica

Coco

Judy

Danae

Juno

Danica

Karin

Dike

Karmen

Dominika

Lauren

Dominique

Lea

Doris

Lee

Dragica

Leja

Edith

Ljubica

Emmy

Lucija

Eva

Magdalena

Flora

Maja

Gaja

Manca

Greta

Maria

Helena

Marica

Ines

Marija



45

Marilyn

Selena

Marlene

Slavica

Mateja

Tea

Matilda

Teja

Milica

Tereza

Mojca

Terezija

Natalie

Tia

Neža

Tija

Nika

Uršula

Nike

Vera

Nives

Veronika

Pepa

Vesna

Pia

Vida

Pija

Viktorija

Rita

Whoopi

Robin

Živa

Saša

Zofka





46





Lastna imena (pri mki)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 411 priimkov. Prvotni seznam je bil oblikovan na osnovi podatkov Statističnega urada RS, in sicer so bili iz skupine 200 najbolj razširjenih priimkov v Republiki Sloveniji izbrani:

(1) priimki, ki so problematični z vidika oblikospreminjanja, npr. orodniške preglašene oblike ( z oz. s

- em);

(2) priimki, v katerih se pogovorno uresničuje podaljšava osnove s t (tip Jenko); (3) priimki, v katerih se obvezno uresničuje podaljšava osnove s t (tip Černe); (4) priimki, ki izgubljajo neobstojni samoglasnik (tip Krivic); (5) priimki z naglasno in oblikoslovno dvojnico (tip Kováčič in Kôvačič).

Geslovnik smo v letu 2017 razširili predvsem s priimki, ki so podstava izlastnoimenskim pridevnikom v stalnih besednih zvezah ( Knafelc: Knafelčeva markacija, Higgs: Higgsov bozon).

Vključeni so tudi priimki, ki so posebnost zaradi enakopisnih stvarnih imen ženskega spola ( Honda, Škoda, Tesla), in priimki, ki pogosteje nastopajo ob osebah ženskega spola ( Apgar, Montessori).

V slovar smo vključili tudi dve zgodovinski enobesedni imeni ( Hipokrat in Pitagora), ki nista priimka v današnjem pomenu besede, hkrati pa nista mitološki ali religijski imeni.

V letu 2019 je bila sprejeta odločitev, da pri psevdonimih ne bodo uslovarjene dvobesedne, temveč enobesedne iztočnice (izjema so nekatera umetniška imena). V geslovnik priimkov so bili tako sprejeti zlasti priimki neslovenskega izvora ( Cocker, Guevara, Hepburn, Orwel , Starr ...), ki so bili prej del večbesednih iztočnic.

NOVOSTI:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen pri uvajanju naglasnih dvojnic nekaterih priimkov ( Kováčič in Kôvačič).

Sprememba glede na SP 2001 je upoštevanje rabe pri francoskih imenih z izgovorjenim izglasnim [r], za katere je očitno, da prednostno ne podaljšujejo osnove z j, temveč je ta možnost redka, pri posameznih zvezah celo neizražena ( Ampère: Amperov in ne Amperjev zakon). Oblika brez podaljšave je zato v slovarju zapisana na prvem mestu ( Apol inaire: Apol inaira in Apol inairja).

Priimki, pri katerih obstaja pisna dvojnična možnost orodniške preglašene končnice ( Goncourt), v rabi pogosteje sledijo zapisu kot izgovoru, zato je preglašena dvojnica uvrščena na drugo mesto ( Goncourtom in Goncourtem).

Kot posebne iztočnice so uvedene tiste, pri katerih se ob priimkih pogosto pojavljajo osebe ženskega spola ( Apgar, Garland, Hepburn, Montessori, Piaf). Redakcija za ženski spol je zaradi prevladujoče rabe uvedena s pojasnilom »navadno ob ženskem imenu«.

Uporabniku prijaznejše je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, a uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki sklene slovarski sestavek in vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri Černe: B Černetov).

Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti.



47





SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 41.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Ávsenik1 -a m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |slovenski glasbeniki|: Iz tria Slavka Avsenika so kmalu naredili kvartet

{B} Avsenikov

{O} EDNINA: im. Ávsenik, rod. Ávsenika, daj. Ávseniku, tož. Ávsenika, mest. pri Ávseniku, or. z Ávsenikom; DVOJINA: im. Ávsenika, rod. Ávsenikov, daj. Ávsenikoma, tož. Ávsenika, mest. pri Ávsenikih, or. z Ávsenikoma; MNOŽINA: im. Ávseniki, rod. Ávsenikov, daj. Ávsenikom, tož.

Ávsenike, mest. pri Ávsenikih, or. z Ávseniki

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)



Bell -a [bél] m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |britansko-ameriški izumitelj|: Za izumitelja telefona najpogosteje navajamo Alexandra Grahama Bella

{B} Bellov

{O} EDNINA: im. Bell, rod. Bella, daj. Bellu, tož. Bella, mest. pri Bellu, or. z Bellom; DVOJINA: im.

Bella, rod. Bel ov, daj. Belloma, tož. Bella, mest. pri Bellih, or. z Belloma; MNOŽINA: im. Belli, rod.

Bellov, daj. Bellom, tož. Belle, mest. pri Bellih, or. z Belli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)



Júng -a m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |švicarski psiholog|: Junga štejemo med začetnike analitske psihologije; Sovpadanje okoliščin s človekovimi potrebami se po Carlu Gustavu Jungu imenuje sinhronost; prim.

júngovec

{B} Jungov

{O} EDNINA: im. Júng, rod. Júnga, daj. Júngu, tož. Júnga, mest. pri Júngu, or. z Júngom; DVOJINA: im. Júnga, rod. Júngov, daj. Júngoma, tož. Júnga, mest. pri Júngih, or. z Júngoma; MNOŽINA: im.

Júngi, rod. Júngov, daj. Júngom, tož. Júnge, mest. pri Júngih, or. z Júngi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)



Keynes -a [kêjns] m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |britanski ekonomist|: teorija ekonomista Johna Maynarda Keynesa; polemika med Hayekom in Keynesom; prim. keynesijanec

{B} Keynesov



48

{O} EDNINA: im. Keynes, rod. Keynesa, daj. Keynesu, tož. Keynesa, mest. pri Keynesu, or. s Keynesom; DVOJINA: im. Keynesa, rod. Keynesov, daj. Keynesoma, tož. Keynesa, mest. pri Keynesih, or. s Keynesoma; MNOŽINA: im. Keynesi, rod. Keynesov, daj. Keynesom, tož. Keynese, mest. pri Keynesih, or. s Keynesi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)



Kánt -a m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |nemški filozof|: poziv Immanuela Kanta k večnemu miru; prim. kántovec

{B} Kantov

{O} EDNINA: im. Kánt, rod. Kánta, daj. Kántu, tož. Kánta, mest. pri Kántu, or. s Kántom; DVOJINA: im. Kánta, rod. Kántov, daj. Kántoma, tož. Kánta, mest. pri Kántih, or. s Kántoma; MNOŽINA: im.

Kánti, rod. Kántov, daj. Kántom, tož. Kánte, mest. pri Kántih, or. s Kánti STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)



Lúter -tra m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |nemški verski reformator|; gl. Luther

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)



Luther -thra [lútər, rod. lútra] m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |ameriški aktivist in pridigar|: govor Martina Luthra Kinga; |nemški verski reformator|: kot zgodovinsko ime tudi podomačeno v obliki Luter Za martinovo se evangeličani spominjajo krsta reformatorja Martina Luthra/Lutra; prim. luterán

{B} Luthrov

{O} EDNINA: im. Luther, rod. Luthra, daj. Luthru, tož. Luthra, mest. pri Luthru, or. z Luthrom; DVOJINA: im. Luthra, rod. Luthrov, daj. Luthroma, tož. Luthra, mest. pri Luthrih, or. z Luthroma; MNOŽINA: im. Luthri, rod. Luthrov, daj. Luthrom, tož. Luthre, mest. pri Luthrih, or. z Luthri STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); samostalnik moškega spola



Zwingli -ja tudi Cvíngli -a [cvíngli, rod. cvínglija] m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |švicarski reformator|: V Zürichu in nekaterih mestnih kantonih je uvajal reformacijo Ulrich Zwingli; prim. cvinglijánec

{B} Zwinglijev tudi Cvínglijev

{O} EDNINA: im. Zwingli tudi Cvíngli, rod. Zwinglija tudi Cvínglija, daj. Zwingliju tudi Cvíngliju, tož. Zwinglija tudi Cvínglija, mest. pri Zwingliju tudi pri Cvíngliju, or. s Zwinglijem tudi s Cvínglijem; DVOJINA: im. Zwinglija tudi Cvínglija, rod. Zwinglijev tudi Cvínglijev, daj.

Zwinglijema tudi Cvínglijema, tož. Zwinglija tudi Cvínglija, mest. pri Zwinglijih tudi pri 49





Cvínglijih, or. s Zwinglijema tudi s Cvínglijema; MNOŽINA: im. Zwingliji tudi Cvíngliji, rod.

Zwinglijev tudi Cvínglijev, daj. Zwinglijem tudi Cvínglijem, tož. Zwinglije tudi Cvínglije, mest. pri Zwinglijih tudi pri Cvínglijih, or. s Zwingliji tudi s Cvíngliji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); samostalnik moškega spola Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Abbe

Bonaparte

Abel

Boole

Addison

Bor

Alberti

Borštnik

Aljaž

Bowie

Aljaž

Boyle

Alzheimer

Božič

Ambrožič

Braille

Ampère

Braun

Andersen

Bregar

Ångström

Briggs

Apgar

Büchner

Apgar

Bukovec

Arhar

Byron

Artaud

Cankar

Asperger

Cassini

Astaire

Celzij

Atkins

Cerar

Atkinson

Cervantes

Austen

Chanel

Avogadro

Chavez

Avsenik

Cochrane

Babič

Cocker

Badjura

Collodi

Bajc

Cooper

Bajec

Coulomb

Balint

Crawford

Barilla

Creutzfeldt

Barr

Crohn

Bartol

Curie

Basedow

Curtis

Beaufort

Čeh

Becquerel

Černe

Bell

Čop

Bernoul i

Čuk

Bessemer

Cvetko

Betetto

Dajnko

Bethe

Darwin

Bevc

Davis

Blagaj

Day

Blagay

Demšar

Blažič

Deneuve

Bloudek

Derrida

Bogataj

Diesel

Boltzmann

Dietrich



50

Dolenc

Hepburn

Dolinar

Herschel

Doppler

Hertz

Douglas

Higgs

Down

Hipokrat

Dylan

Hipokrates

Edison

Hitler

Einspieler

Hočevar

Einstein

Hodžić

Epstein

Hofer

Erjavec

Holiday

Fahrenheit

Honda

Fajdiga

Hood

Faraday

Hooke

Fassbinder

Hribar

Fehling

Hubble

Feuerbach

Humar

Fibonacci

Ilić

Filipič

Ivančič

Fleischmann

Jakopič

Freud

Janežič

Gajšek

Jansen

Galilej

Jarc

Garbo

Jazbec

Gardner

Jenko

Garland

Jerič

Gatnik

Jones

Gauss

Joule

Gay-Lussac

Jovanović

Geiger

Jung

Gerbec

Jurčič

Gerbic

Kant

Gerbič

Kaplan

Givenchy

Kastelic

Glazer

Kaučič

Godec

Kavčič

Goethe

Kegel

Goldberg

Kelvin

Goldwyn

Kepler

Golgi

Keynes

Goncourt

Klemenčič

Gorenc

Knafelc

Gorjan

Knaus

Gorjup

Kneipp

Graham

Kobilca

Granger

Kočevar

Gray

Kocjančič

Gregorčič

Kodrič

Gregorič

Kokalj

Grum

Kolar

Guevara

Kolarič

Hafner

Kolenc

Halley

Kolumb

Hegel

Konfucij

Heidegger

Kopernik

Henry

Korać



51

Korošec

Mlinarič

Kosi

Mohorič

Košir

Mohr

Kovač

Molière

Kovačević

Monroe

Kovačevič

Montessori

Kovačič

Moore

Koželj

Morse

Kozina

Mozart

Krajnc

Müller

Kralj

Murko

Kramar

Nemec

Kramberger

Neper

Kranjc

Newton

Kranjec

Nietzsche

Krek

Nikolić

Krivec

Nobel

Krivic

Ogino

Krüger

Ohm

Kuhar

Orwell

Kumer

Otto

Lauren

Paget

Lavrič

Papin

Lazar

Parkinson

Lebar

Pascal

Lee

Pavlič

Leskovar

Pelton

Levstik

Perko

Likar

Petri

Logar

Petrič

Ludolf

Petrović

Luter

Petrovič

Luther

Piaf

Mach

Piazzesi

Machiavel i

Pintar

Magirus

Pintarič

Mahnič

Pirc

Maister

Pitagora

Mao Cetung

Plečnik

Mariotte

Podgoršek

Marković

Pogačar

Markovič

Pohlin

Marx

Popović

Matko

Popovič

Mavrič

Potemkin

Maxwel

Potjomkin

Meglič

Potter

Mendel

Povše

Mercalli

Prada

Mercator

Pregl

Metelko

Prešeren

Michelin

Pretnar

Mihelič

Primožič

Miklavčič

Priol

Mlakar

Pritzker

Mlinar

Pulitzer



52

Ribič

Tomšič

Richter

Trček

Rožanc

Turner

Rožič

Tyndall

Rubik

Uršič

Rutar

Valvasor

Sacher

Vega

Saksida

Velikonja

Sardenko

Vidic

Savić

Vidmar

Schwann

Vidovič

Scopoli

Vodnik

Sever

Vodopivec

Siemens

Volk

Sievert

Volta

Simonič

Vovk

Sitar

Vraz

Sjögren

Wankel

Slak

Wassermann

Slomšek

Watt

Smrekar

Weber

Smuk

Weizsäcker

Sovre

Wertheim

Sprenger

Wonder

Stanley

Wood

Starr

Zadravec

Stele

Zagoričnik

Sterija Popović

Zajc

Stewart

Zakrajšek

Stopar

Zalar

Stritar

Zalokar

Stupica

Zemljič

Šeligo

Zidar

Šinkovec

Zois

Škerjanc

Zorko

Škoda

Zupanc

Škof

Zupančič

Štrukelj

Zver

Šuštar

Zwingli

Tavčar

Žagar

Tesla

Železnik

Tespis

Žibert

Thomas

Žižek

Tollens

Žnideršič

Tolstoj

Župančič

Tomažič





53





Lastna imena v frazemih

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 30 slovarskih sestavkov, v katerem je obravnavanih 36 frazeoloških enot, v katerih nastopa lastno ime, in sicer gre navadno za osebno ( Gospod: zaspati v Gospodu), prebivalsko ( Turek: kaditi kot Turek) ali zemljepisno ( Sava: nositi vodo v Savo) lastno ime.

biti koga/česa kot rusov/Rusov

ne pasti z Marsa

delati kot Noe barko

nositi vodo v Savo

delati se, narediti se Francoza

odkriti Ameriko

delavec v Gospodovem vinogradu

okrogel kot Zemlja

Gospodov dan

oprati si roke kot Pilat

Gospodov vinograd

poslednji, zadnji Mohikanec/mohikanec

Gospodovo razglašenje

potrebovati kaj kot Sahara vodo

hoditi od Poncija do Pilata

po vrsti kot so hiše v Trsti

in mirna Bosna

prekoračiti, prestopiti Rubikon/rubikon

iti kot Elija

raj na Zemlji/zemlji

iti v Canosso

srečati Abrahama/abrahama

iti v Kanoso

star kot Metuzalem

iti v Rim

star kot Peca

iz Savla postati Pavel

star kot Zemlja/zemlja

kaditi kot Turek

stric iz Amerike

kot bi kdo padel z Marsa

Teksas/teksas

Matilda/matilda pobere koga

v letu Gospodovem

med Scilo in Karibdo

zaspati v Gospodu

nekaj gnilega je v deželi Danski

NOVOSTI:

Lastna imena v frazemih do sedaj v pravopisnih pravilih niso bila predstavljena kot problemski sklop, čeprav je v rabi mogoče razbrati zadrege tako zaradi rabe začetnice kot glede podomačitve imen, ki nastopajo v teh enotah. Predlog pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU je, da se imena in izimenski pridevniki v stalnih besednih zvezah (tip Damoklejev meč) in frazemih (tip med Scilo in Karibdo) ohranjajo v obliki, ki je znana najširšemu krogu jezikovnih uporabnikov, in sicer ne glede na to, ali je bila ta oblika kasneje spremenjena (npr. Damoklov meč, med Skilo in Karibdo).

Problematičnost rabe lastnih imen v frazeoloških enotah je najbolj očitna pri rabi male in velike začetnice. Novost prikaza v ePravopisu je izpostavljenost tovrstnih zvez v redakciji ( delati se, narediti se Francoza) ter ponazoritev rabe v besedilu ( Naši politiki še kar ne razmišljajo o odhodu, delajo se Francoze in ignorirajo nepodporo ljudstva) ob nevtralni rabi ( Roman opisuje življenje mladega Francoza iz Pariza) in pri tovrstnih pomenskih prenosih tudi pomenska razlaga (‘ignoranca, sprenevedanje ob izraženem ali storjenem’).

Uporabniku prijaznejša sta dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Normativno je ovrednotenje dvojničnih izraznih možnosti.

SKLIC NA SP 2001:

slovar



54





SLOVARSKI PRIKAZ:

Ábraham -a m; ime bitja, osebno ime

|svetopisemska oseba|: svetopisemski očaki Noe, Abraham in Mojzes; zgodba o Abrahamu in Izaku; srečati Abrahama/abrahama ||dočakati petdeset let||: Letos je srečala Abrahama/abrahama; prim. ábraham

{B} Abrahamov

{O} EDNINA: im. Ábraham, rod. Ábrahama, daj. Ábrahamu, tož. Ábrahama, mest. pri Ábrahamu, or. z Ábrahamom; DVOJINA: im. Ábrahama, rod. Ábrahamov, daj. Ábrahamoma, tož. Ábrahama, mest. pri Ábrahamih, or. z Ábrahamoma; MNOŽINA: im. Ábrahami, rod. Ábrahamov, daj.

Ábrahamom, tož. Ábrahame, mest. pri Ábrahamih, or. z Ábrahami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; lastna imena v frazemih



Gospódov -a -o prid.

|Božji|: Pismo Hebrejcem našteje nekaj pravičnih, ki so v veri pričakovali Gospodov prihod: Abraham in Sara, Izak in Jakob; Gospodov vinograd ||Katoliška cerkev||: Za vzorno in goreče delovanje v Gospodovem vinogradu ga je škof leta 1960 odlikoval z imenovanjem za duhovnega svetnika; delavec v Gospodovem vinogradu ||duhovnik||: Na Slovenskem je praznik svetega Petra in Pavla dan, ko Cerkev dobi nove delavce v Gospodovem vinogradu; Gospodov dan ||nedelja||: V Celju je čutiti še zadnji delovni vrvež pred nedeljo, starodavnim krščanskim Gospodovim dnevom/dnem; Gospodovo razglašenje ||krščanski praznik, 6. januar; praznik Svetih treh kraljev||: Katoličani praznujejo praznik Gospodovega razglašenja, ki se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik Svetih treh kraljev; leto Gospodovo ||leto||: Na cerkvi je vklesan napis:

»Obnovljeno v letu Gospodovem 1925«; prim. A. D.

(< Gospód)

{O} moški: EDNINA: im. Gospódov, rod. Gospódovega, daj. Gospódovemu, tož. Gospódov (živostno Gospódovega), mest. pri Gospódovem, or. z Gospódovim; DVOJINA: im. Gospódova, rod.

Gospódovih, daj. Gospódovima, tož. Gospódova, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovima; MNOŽINA: im. Gospódovi, rod. Gospódovih, daj. Gospódovim, tož. Gospódove, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovimi

ženski: EDNINA: im. Gospódova, rod. Gospódove, daj. Gospódovi, tož. Gospódovo, mest. pri Gospódovi, or. z Gospódovo; DVOJINA: im. Gospódovi, rod. Gospódovih, daj. Gospódovima, tož.

Gospódovi, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovima; MNOŽINA: im. Gospódove, rod.

Gospódovih, daj. Gospódovim, tož. Gospódove, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovimi srednji: EDNINA: im. Gospódovo, rod. Gospódovega, daj. Gospódovemu, tož. Gospódovo, mest.

pri Gospódovem, or. z Gospódovim; DVOJINA: im. Gospódovi, rod. Gospódovih, daj.

Gospódovima, tož. Gospódovi, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovima; MNOŽINA: im.

Gospódova, rod. Gospódovih, daj. Gospódovim, tož. Gospódova, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki; lastna imena v frazemih



Karíbda -e ž; ime bitja, živalsko ime



55

|grško bajeslovno bitje, morska pošast|: V ožini sta na pomorščake prežali pošasti Scila in Karibda; med Scilo in Karibdo ||med dvema nevarnostma, skrajnostma||: Usmerjanje političnega dogajanja pogosto spominja na krmarjenje med Scilo in Karibdo

{B} Karibdin

{O} EDNINA: im. Karíbda, rod. Karíbde, daj. Karíbdi, tož. Karíbdo, mest. pri Karíbdi, or. s Karíbdo; DVOJINA: im. Karíbdi, rod. Karíbd, daj. Karíbdama, tož. Karíbdi, mest. pri Karíbdah, or. s Karíbdama; MNOŽINA: im. Karíbde, rod. Karíbd, daj. Karíbdam, tož. Karíbde, mest. pri Karíbdah, or. s Karíbdami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-rimska imena; lastna imena v frazemih



Metúzalem -a m; ime bitja, osebno ime

|svetopisemska oseba|: Metuzalem, hebrejsko Metušelah, je bil Henohov sin; star kot Metuzalem

||zelo star||: Tako je stara kot Metuzalem; prim. metúzalem

{B} Metuzalemov

{O} EDNINA: im. Metúzalem, rod. Metúzalema, daj. Metúzalemu, tož. Metúzalema, mest. pri Metúzalemu, or. z Metúzalemom; DVOJINA: im. Metúzalema, rod. Metúzalemov, daj.

Metúzalemoma, tož. Metúzalema, mest. pri Metúzalemih, or. z Metúzalemoma; MNOŽINA: im.

Metúzalemi, rod. Metúzalemov, daj. Metúzalemom, tož. Metúzaleme, mest. pri Metúzalemih, or.

z Metúzalemi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška); religijska imena; lastna imena v frazemih



Nóe -ta m; ime bitja, osebno ime

|svetopisemska oseba|: svetopisemska zgodba o Noetu; delati kot Noe barko ||dolgo delati||: Zakaj je potrebno toliko besed o cesti, ki jo delamo kot Noe barko?

{B} Noetov

{O} EDNINA: im. Nóe, rod. Nóeta, daj. Nóetu, tož. Nóeta, mest. pri Nóetu, or. z Nóetom; DVOJINA: im. Nóeta, rod. Nóetov, daj. Nóetoma, tož. Nóeta, mest. pri Nóetih, or. z Nóetoma; MNOŽINA: im.

Nóeti, rod. Nóetov, daj. Nóetom, tož. Nóete, mest. pri Nóetih, or. z Nóeti STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; lastna imena v frazemih Pilát -a m; ime bitja, osebno ime

|svetopisemska oseba|: sojenje pred rimskim upraviteljem Pilatom; hoditi od Poncija do Pilata

||brez uspeha poskušati urediti kako stvar na različnih ustanovah, pri različnih ljudeh||: Hodila sva od Poncija do Pilata, hotela sva sama rešiti zadevo, a nimava več kam; oprati si roke kot Pilat

||ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje||: Pravosodni minister si je kot Pilat opral roke in na sojenju ni bil navzoč

{B} Pilatov



56





{O} EDNINA: im. Pilát, rod. Piláta, daj. Pilátu, tož. Piláta, mest. pri Pilátu, or. s Pilátom; DVOJINA: im. Piláta, rod. Pilátov, daj. Pilátoma, tož. Piláta, mest. pri Pilátih, or. s Pilátoma; MNOŽINA: im.

Piláti, rod. Pilátov, daj. Pilátom, tož. Piláte, mest. pri Pilátih, or. s Piláti STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; lastna imena v frazemih



Sízif -a m; ime bitja, osebno ime

|podomačeno za Sizifos|; |grška bajeslovna oseba|: Cankarjev motiv Francke, ki teče za vozom, primerjajo s Sizifom

{B} Sizifov

{O} EDNINA: im. Sízif, rod. Sízifa, daj. Sízifu, tož. Sízifa, mest. pri Sízifu, or. s Sízifom; DVOJINA: im. Sízifa, rod. Sízifov, daj. Sízifoma, tož. Sízifa, mest. pri Sízifih, or. s Sízifoma; MNOŽINA: im.

Sízifi, rod. Sízifov, daj. Sízifom, tož. Sízife, mest. pri Sízifih, or. s Sízifi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; grško-rimska imena; lastna imena v frazemih



Túrek -rka m; ime bitja, prebivalsko ime

Zmaga Turkov na prvenstvu je bila povsem zaslužena; kaditi kot Turek ||zelo||: Roke so se mu tresle in kadil je kot Turek

(< Túrčija)

{B} Turkov

{O} EDNINA: im. Túrek, rod. Túrka, daj. Túrku, tož. Túrka, mest. pri Túrku, or. s Túrkom; DVOJINA: im. Túrka, rod. Túrkov, daj. Túrkoma, tož. Túrka, mest. pri Túrkih, or. s Túrkoma; MNOŽINA: im.

Túrki, rod. Túrkov, daj. Túrkom, tož. Túrke, mest. pri Túrkih, or. s Túrki STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; lastna imena v frazemih; samostalnik moškega spola Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Abraham

Karibda

rus

Amerika

Mars

Rus

Bosna

Matilda

Sahara

Canossa

Metuzalem

Sava

Danska

Mohikanec

Scila

Elija

Noe

Sizif

Francoz

Pavel

Teksas

Goljat

Peca

Trst

Gospod

Pilat

Turek

Gospodov

Rim

Zemlja

Kanosa

Rubikon





57





Leksikalizirane okrajšave

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 4 leksikalizirane okrajšave ( dede, deoo, espe, vede), tj. tiste črkovalno brane okrajšave, ki postopno prehajajo med občna poimenovanja in jih sklanjamo kot navadne samostalnike ( dede dedeja).

NOVOSTI:

Vse iztočnične oblike so v različnih skladenjskih položajih prikazane v ponazarjalnem gradivu, v oblikoslovnem gnezdu pa so tudi onaglašene.

Pri branju sledimo načinu, ki ga je Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU predlagala za kratice: prednostno naglašujemo vsak zlog, neprednostno pa le zadnjega.

SKLIC NA SP 2001:

slovar

SKLIC NA PRAVOPIS 8.0:

Poglavje »Krajšave«

SLOVARSKI PRIKAZ:

dedé -êja m

|delniška družba|: Podjetje ima statut dedeja; Sestal se je z direktorji večjih dedejev; Med invalidskimi podjetji je manj kot 3,5 odstotka dedejev, preostalo pa so deooji (< d. d.)

{O} EDNINA: im. dedé, rod. dedêja, daj. dedêju, tož. dedé, mest. pri dedêju, or. z dedêjem; DVOJINA: im. dedêja, rod. dedêjev, daj. dedêjema, tož. dedêja, mest. pri dedêjih, or. z dedêjema; MNOŽINA: im.

dedêji, rod. dedêjev, daj. dedêjem, tož. dedêje, mest. pri dedêjih, or. z dedêji STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane okrajšave



deoó -ja m

|družba z omejeno odgovornostjo|: računalniški deoo; lastnica deooja; Podpisal je pogodbo z neznanim deoojem; Motijo ga tuja imena različnih deoojev

(< d. o. o.)

{O} EDNINA: im. deoó, rod. deoója, daj. deoóju, tož. deoó, mest. pri deoóju, or. z deoójem; DVOJINA: im. deoója, rod. deoójev, daj. deoójema, tož. deoója, mest. pri deoójih, or. z deoójema; MNOŽINA: im. deoóji, rod. deoójev, daj. deoójem, tož. deoóje, mest. pri deoójih, or. z deoóji STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane okrajšave





58





espé -êja m

|samostojni podjetnik|: popoldanski espe; Kakšna je prednost deooja pred espejem?; Radi bi oblikovali svojo mrežo espejev

(< s. p.)

{O} EDNINA: im. espé, rod. espêja, daj. espêju, tož. espé, mest. pri espêju, or. z espêjem; DVOJINA: im. espêja, rod. espêjev, daj. espêjema, tož. espêja, mest. pri espêjih, or. z espêjema; MNOŽINA: im.

espêji, rod. espêjev, daj. espêjem, tož. espêje, mest. pri espêjih, or. z espêji STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane okrajšave



vedé -êja m

|vršilec dolžnosti|: S tem, ko so me imenovali za vedeja, so mi naložili dodatno breme; Mestni svet je podaljšal mandate vsem vedejem

(< v. d.)

{O} EDNINA: im. vedé, rod. vedêja, daj. vedêju, tož. vedéja, mest. pri vedêju, or. z vedêjem; DVOJINA: im. vedêja, rod. vedêjev, daj. vedêjema, tož. vedêja, mest. pri vedêjih, or. z vedêjema; MNOŽINA: im. vedêji, rod. vedêjev, daj. vedêjem, tož. vedêje, mest. pri vedêjih, or. z vedêji STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane okrajšave

Zadnja sprememba: 5. decembra 2017.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

dede

deoo

espe

vede





59





Merske enote

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 55 samostalnikov, ki so bodisi enakozvočni z lastnimi imeni ( newton, Celzij), obravnavanimi v drugih problemskih skupinah ePravopisa ( Newton), bodisi podomačene različice teh enot ( njuton).

NOVOSTI:

Vse iztočnične oblike so v različnih skladenjskih položajih prikazane v ponazarjalnem gradivu, v oblikoslovnem gnezdu pa so tudi onaglašene.

Čeprav SP 2001 uporabnika dosledno usmerja k podomačenemu zapisu, je pregled rabe pri nekaterih merskih enotah pokazal na razmeroma pogosto zastopanost mednarodnih oz. nepodomačenih zapisov ( ohm, newton, mach) predvsem v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, na kar je v slovarju tudi opozorjeno s pojasnilom: »v strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno«. Obe obliki –

podomačena in mednarodna – sta predstavljeni v istem slovarskem sestavku, njuno normativno vrednost nakazujemo z dvojničnima oznakama »in« oz. »tudi«.

SKLIC NA SP 2001:

slovar

SLOVARSKI PRIKAZ:

ángstrem -a tudi ångström -a [ánkstrem] m

|merska enota|: En angstrem je enak desettisočemu delu milimetra <1 Å>; Skala spektra je ponavadi izražena v angstremih na milimeter; lijak, globok okoli 20 angstremov <20 Å>; kot prilastek, v imenovalniku Enota angstrem je poimenovana po švedskem astronomu in fiziku Andersu Jonasu Ångströmu; prim. Å

(< Ångström)

{O} EDNINA: im. ángstrem in ångström, rod. ángstrema in ångströma, daj. ángstremu in ångströmu, tož. ángstrem in ångström, mest. pri ángstremu in pri ångströmu, or. z ángstremom in z ångströmom; DVOJINA: im. ángstrema in ångströma, rod. ángstremov in ångströmov, daj.

ángstremoma in ångströmoma, tož. ángstrema in ångströma, mest. pri ángstremih in pri ångströmih, or. z ángstremom in z ångströmom; MNOŽINA: im. ángstremi in ångströmi, rod.

ángstremov in ångströmov, daj. ángstremom in ångströmom, tož. ángstreme in ångströme, mest.

pri ángstremih in pri ångströmih, or. z ángstremi in z ångströmi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; samostalnik moškega spola ångström -a m; obširneje glej pri ángstrem



curie -ja in kirí -ja [kirí] m

|merska enota|: Na stotine milijonov curiejev/kirijev radioaktivnega materiala je imelo ob nesreči prosto pot v ozračje; v strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno Radioaktivnost odvrženih odpadkov je presegala 40.000 curiejev <40.000 Ci>; prim. Ci



60

(< Curie1)

{O} EDNINA: im. curie in kirí, rod. curieja in kiríja, daj. curieju in kiríju, tož. curie in kirí, mest. pri curieju in pri kiríju, or. s curiejem in s kiríjem; DVOJINA: im. curieja in kiríja, rod. curiejev in kiríjev, daj. curiejema in kiríjema, tož. curieja in kiríja, mest. pri curiejih in pri kiríjih, or. s curiejema in s kiríjema; MNOŽINA: im. curieji in kiríji, rod. curiejev in kiríjev, daj. curiejem in kiríjem, tož. curieje in kiríje, mest. pri curiejih in pri kiríjih, or. s curieji in s kiríji STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; enakozvočnice; samostalnik moškega spola fahrenheit -a [fárənhajt] m

|merska enota|: Razmerje med fahrenheiti in celziji ni premo sorazmerno; Ledišču vode ustreza 32 fahrenheitov <32 °F>; prim. F2

(< Fahrenheit2)

{O} EDNINA: im. fahrenheit, rod. fahrenheita, daj. fahrenheitu, tož. fahrenheit, mest. pri fahrenheitu, or. s fahrenheitom; DVOJINA: im. fahrenheita, rod. fahrenheitov, daj. fahrenheitoma, tož.

fahrenheita, mest. pri fahrenheitih, or. s fahrenheitoma; MNOŽINA: im. fahrenheiti, rod.

fahrenheitov, daj. fahrenheitom, tož. fahrenheite, mest. pri fahrenheitih, or. s fahrenheiti STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; enakozvočnice



farád -a m

|merska enota|: Kapacitivnost je sposobnost shranjevanja naboja in se meri v faradih; Če kondenzator shrani naboj 1 kulon pri napetosti 2 volta, je njegova kapaciteta 0,5 farada <0,5

F>; prim. F2

(< Faraday)

{O} EDNINA: im. farád, rod. faráda, daj. farádu, tož. farád, mest. pri farádu, or. s farádom; DVOJINA: im. faráda, rod. farádov, daj. farádoma, tož. faráda, mest. pri farádih, or. s farádoma; MNOŽINA: im.

farádi, rod. farádov, daj. farádom, tož. faráde, mest. pri farádih, or. s farádi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote



kandéla -e in candela -a [kandéla] ž

|merska enota|: žarnice, označene s 16 kandelami/candelami <16 cd>; v strokovnih besedilih tudi nepodomačeno halogenska svetilka s svetilnostjo 2500 candel <2500 cd>

{O} EDNINA: im. kandéla in candela, rod. kandéle in candele, daj. kandéli in candeli, tož. kandélo in candelo, mest. pri kandéli in pri candeli, or. s kandélo in s candelo; DVOJINA: im. kandéli in candeli, rod. kandél in candel, daj. kandélama in candelama, tož. kandéli in candeli, mest. pri kandélah in pri candeli, or. s kandélama in s candelama; MNOŽINA: im. kandéle in candele, rod.

kandél in candel, daj. kandélam in candelam, tož. kandéle in candele, mest. pri kandélah in pri candelah, or. s kandélami in s candelami

STATUS: predlog



61

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; samostalnik ženskega spola



kélvin -a m

|merska enota|: V mednarodnem sestavu enot se za temperaturo rabijo kelvini, a je dovoljeno rabiti tudi stopinje Celzija; Klasični fotografski filmi se razlikujejo po temperaturi bele barve, ki podnevi znaša približno 6000 kelvinov <6000 K>; prim. K2

(< Kélvin)

{O} EDNINA: im. kélvin, rod. kélvina, daj. kélvinu, tož. kélvin, mest. pri kélvinu, or. s kélvinom; DVOJINA: im. kélvina, rod. kélvinov, daj. kélvinoma, tož. kélvina, mest. pri kélvinih, or. s kélvinoma; MNOŽINA: im. kélvini, rod. kélvinov, daj. kélvinom, tož. kélvine, mest. pri kélvinih, or. s kélvini STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske enote



têsla -e in têsla -a m

|merska enota|: Merska enota za gostoto magnetnega polja se imenuje tesla; slikanje z magnetno resonanco do 7 tesel/teslov <7 T>; prim. T2

(< Têsla1)

{O} EDNINA: im. têsla, rod. têsle in têsla, daj. têsli in têslu, tož. têslo in têsla, mest. pri têsli in pri têslu, or. s têslo in s têslom; DVOJINA: im. têsli in têsla, rod. têsel in têslov, daj. têslama in têsloma, tož. têsli in têsla, mest. pri têslih in pri têslah, or. s têslama in s têsloma; MNOŽINA: im. têsle in têsla, rod. têsel in têslov, daj. têslam in têslom, tož. têsle in têsla, mest. pri têslah in pri têslih, or. s têslami in s têsli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske enote; samostalnik moškega spola



vólt -a m

|merska enota|: V avto naj bi vgradili gorivno celico, ki bi dajala napetost 42 voltov in delovala neodvisno od motorja z notranjim izgorevanjem <42 V>; prim. V2

(< Vólta)

{O} EDNINA: im. vólt, rod. vólta, daj. vóltu, tož. vólt, mest. pri vóltu, or. z vóltom; DVOJINA: im.

vólta, rod. vóltov, daj. vóltoma, tož. vólta, mest. pri vóltih, or. z vóltoma; MNOŽINA: im. vólti, rod.

vóltov, daj. vóltom, tož. vólte, mest. pri vóltih, or. z vólti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote



lúks -a in lux -a [lúks] m

|merska enota|: Svetilne cevi z močjo nekaj tisoč luksov/luxov; Tem lončnicam zadošča že kakih šeststo luksov/luxov <600 lx>; v strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno Za izvedbo poskusa potrebujemo nebo z najmanj 3000 luxi <3000 lx>; prim. lx 62





{O} EDNINA: im. lux in lúks, rod. luxa in lúksa, daj. luxu in lúksu, tož. lux in lúks, mest. pri luxu in pri lúksu, or. z luxom in z lúksom; DVOJINA: im. luxa in lúksa, rod. luxov in lúksov, daj. luxoma in lúksoma, tož. luxa in lúksa, mest. pri luxih in pri lúksih, or. z luxoma in z lúksoma; MNOŽINA: im.

luxi in lúksi, rod. luxov in lúksov, daj. luxom in lúksom, tož. luxe in lúkse, mest. pri luxih in pri lúksih, or. z luxi in z lúksi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

amper

hertz – herc

mikron

angstrem – ångström

joule – džul

miliamper

bar

kalorija

milibar

becquerel – bekerel

kandela – candela

mol

bel

karat

newton – njuten

bofor

katal

njuton

celzij

kelvin

ohm – om

Celzij

kilogram

pascal – paskal

coulomb – kulon

kilohertz – kiloherc

radian

curie – kiri

kilovolt

siemens – simens

decibel

kvadraten

sievert – sivert

fahrenheit

liter

tesla

Fahrenheit

luks

tona

farad

lumen

vat – watt

gauss – gaus

mach – mah

vatsekunda

grad

maligan

volt

gray

maxwell

voltamper

henry – henri

meter

weber – veber





63





Nazivi in naslovi ob imenu

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 80 iztočnic ter zajema naslednje vrste nazivov in naslovov ob imenu: (1) poklicne ( odvetnik/odvetnica, inženir/inženirka);

(2) akademske ( magister, magistrica, docent/docentka);

(3) vojaške ( generalmajor/generalmajorka);

(4) verske ( pater, sestra; blaženi/blažena);

(5) protokolarne ( eminenca, visokost);

(6) plemiške (vladarske) ( car/carica, vitez);

(7) položajne ( dekan/dekanja, kapetan/kapetanka);

(8) glede na družbeni položaj ( gospod/gospa).

NOVOSTI:

Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na Slovenski pravopis 2001: nova je npr. iztočnica prevzvišeni; ob obliki dekanka je dodana pogostejša dekanja; generalica je po SP 2001 uslovarjena le kot ‘generalova žena’, danes je to vojaški naziv za osebe ženskega spola, ki opravljajo ta poklic, se pa pogosteje uporabljata obliki generalka in generalinja, ki sta dodani osnovni redakciji kot besedotvorni dvojnici. Vse ženske oblike so obravnavane v samostojnih geslih (v SP 2001 so bile navedene kot podiztočnice pri moških oblikah).

Ponazarjalno gradivo je obvestilno razširjeno s primeri tipičnih skladenjskih rab, npr. z opozorilom

»pred imenom« ( spomenik generalu Rudolfu Maistru), »za imenom« ( vaje pri doktorju/dr. Janezu Novaku, asistentu), »kot nagovor« ( Gospod doktor, svetujte mi, kaj naj delam, da bom dočakal sto let«) ipd. Dodane so tudi stalne zveze (npr. dvojna doktorica – ‘oseba z dvema doktoratoma’; doktor/dr. Fig

– |vzdevek Franceta Prešerna|) ter pojasnila tipa »v prenesenem pomenu« ( Poleg študentov se je predavanja udeležilo precej profesorskih eminenc) in »v zvezi« ( izredna profesorica) .

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 128.

SLOVARSKI PRIKAZ:

barónica -e ž

|plemiški naziv|: Za okrasitev dvorane je poskrbelo šest grofic in baronic; pred imenom grad baronice Codelli

(< barón)

{B} baroničin

{O} EDNINA: im. barónica, rod. barónice, daj. barónici, tož. barónico, mest. pri barónici, or. z barónico; DVOJINA: im. barónici, rod. barónic, daj. barónicama, tož. barónici, mest. pri barónicah, or. z barónicama; MNOŽINA: im. barónice, rod. barónic, daj. barónicam, tož. barónice, mest. pri barónicah, or. z barónicami

STATUS: predlog



64

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu



cár -ja m

|vladarski naziv|: Leta 1867 so se ZDA z ruskim carjem dogovorile za nakup celotne Aljaske; Sankt Peterburg je znan kot mesto carjev, generalov in Puškina; pred imenom Čezsibirsko železnico so začeli graditi v času carja Nikolaja Aleksandroviča Romanova; v prenesenem pomenu Bil je pravi car

{B} carjev

{O} EDNINA: im. cár, rod. cárja, daj. cárju, tož. cárja, mest. pri cárju, or. s cárjem; DVOJINA: im. cárja, rod. cárjev, daj. cárjema, tož. cárja, mest. pri cárjih, or. s cárjema; MNOŽINA: im. cárji, rod. cárjev, daj. cárjem, tož. cárje, mest. pri cárjih, or. s cárji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu



caríca -e ž

|vladarski naziv|: Kot nepomembna nemška princesa je postala ena največjih ruskih caric; pred imenom Bolšoj balet in opero je leta 1776 ustanovila carica Katarina Velika; v prenesenem pomenu Na prestolu igralske carice sedi zaradi igralske zrelosti

(< cár)

{B} caričin

{O} EDNINA: im. caríca, rod. caríce, daj. caríci, tož. caríco, mest. pri caríci, or. s caríco; DVOJINA: im. caríci, rod. caríc, daj. carícama, tož. caríci, mest. pri carícah, or. s carícama; MNOŽINA: im. caríce, rod. caríc, daj. carícam, tož. caríce, mest. pri carícah, or. s carícami STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu



dekán -a m

|položajni naziv; vodja fakultete|: srečanje dekana fakultete in rektorja univerze; kolegij dekanov; pred imenom govor dekana doktorja Janeza Novaka; |položajni naziv; vodja dekanije|: Več let je bil župnik in dekan; pred imenom Slovesnosti, ki jo je vodil dekan Janez Novak, je prisostvovalo 3000 ljudi

{B} dekanov

{O} EDNINA: im. dekán, rod. dekána, daj. dekánu, tož. dekána, mest. pri dekánu, or. z dekánom; DVOJINA: im. dekána, rod. dekánov, daj. dekánoma, tož. dekána, mest. pri dekánih, or. z dekánoma; MNOŽINA: im. dekáni, rod. dekánov, daj. dekánom, tož. dekáne, mest. pri dekánih, or. z dekáni STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu



dekánica -e ž; obširneje glej pri dekánja





65

dekánja -e in dekánica -e tudi dekánka -e ž

|položajni naziv; vodja fakultete|: Ladjo je krstila dekanja/dekanica fakultete za pomorstvo; pred imenom odstop dekanje/dekanice doktorice Jane Novak

(< dekán)

{B} dekanjin in dekaničin tudi dekankin

{O} EDNINA: im. dekánja in dekánica tudi dekánka, rod. dekánje in dekánice tudi dekánke, daj.

dekánji in dekánici tudi dekánki, tož. dekánjo in dekánico tudi dekánko, mest. pri dekánji in pri dekánici tudi pri dekánki, or. z dekánjo in z dekánico tudi z dekánko; DVOJINA: im. dekánji in dekánici tudi dekánki, rod. dekánj in dekánic tudi dekánk, daj. dekánjama in dekánicama tudi dekánkama, tož. dekánji in dekánici tudi dekánki, mest. pri dekánjah in pri dekánicah tudi pri dekánkah, or. z dekánjama in z dekánicama tudi z dekánkama; MNOŽINA: im. dekánje in dekánice tudi dekánke, rod. dekánj in dekánic tudi dekánk, daj. dekánjam in dekánicam tudi dekánkam, tož.

dekánje in dekánice tudi dekánke, mest. pri dekánjah in pri dekánicah tudi pri dekánkah, or. z dekánjami in z dekánicami tudi z dekánkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; samostalnik ženskega spola



docênt -a m

|akademski naziv|: Zavzemal se je za boljše plače docentov in docentk; pred imenom Diplomsko nalogo je izdelal pod mentorstvom docenta doktorja Janeza Novaka; prim. doc.

{B} docentov

{O} EDNINA: im. docênt, rod. docênta, daj. docêntu, tož. docênta, mest. pri docêntu, or. z docêntom; DVOJINA: im. docênta, rod. docêntov, daj. docêntoma, tož. docênta, mest. pri docêntih, or. z docêntoma; MNOŽINA: im. docênti, rod. docêntov, daj. docêntom, tož. docênte, mest. pri docêntih, or. z docênti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu



docêntka -e ž

|akademski naziv|: Aprila 1966 je bila habilitirana za docentko pediatrije; Skoraj polovica docentk in asistentk se je srečala z neenakimi možnostmi in predsodki; pred imenom intervju s primarijko docentko doktorico Jano Novak; prim. doc.

(< docênt)

{B} docentkin

{O} EDNINA: im. docêntka, rod. docêntke, daj. docêntki, tož. docêntko, mest. pri docêntki, or. z docêntko; DVOJINA: im. docêntki, rod. docêntk, daj. docêntkama, tož. docêntki, mest. pri docêntkah, or. z docêntkama; MNOŽINA: im. docêntke, rod. docêntk, daj. docêntkam, tož. docêntke, mest. pri docêntkah, or. z docêntkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu





66





eminénca -e tudi Eminénca -e ž

|protokolarni naziv za kardinale|: Leta 1630 je veliki mojster dobil dostojanstvo in naslov kardinala v Katoliški cerkvi – eminenca; s svojilnim zaimkom, pri izražanju v odsotnosti osebe Obred je vodila njegova/Njegova eminenca kardinal Paul Joseph Jean Poupard; s svojilnim zaimkom, pri izražanju v prisotnosti osebe V časopisu so objavili javno pismo, naslovljeno na »vašo/Vašo eminenco, zelo spoštovanega gospoda kardinala«; v prenesenem pomenu Poleg študentov se je predavanja udeležilo precej profesorskih eminenc; siva eminenca ||ugledna ali vplivna osebnost brez formalnega položaja, ki deluje v ozadju||: Bill Gates, ustanovitelj in siva eminenca Microsofta, ni nikoli nadziral podrejenih na delovnem mestu

{B} eminenčin

{O} EDNINA: im. eminénca, rod. eminénce, daj. eminénci, tož. eminénco, mest. pri eminénci, or. z eminénco; DVOJINA: im. eminénci, rod. eminénc, daj. eminéncama, tož. eminénci, mest. pri eminéncah, or. z eminéncama; MNOŽINA: im. eminénce, rod. eminénc, daj. eminéncam, tož.

eminénce, mest. pri eminéncah, or. z eminéncami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; samostalnik ženskega spola Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

admiral

gospa

akademik

gospod

akademikinja

gospodična

asistent

grof

asistentka

grofica

baron

inženir

baronica

inženirka

blažena

kapetan

blaženi

kapetanka

blaženi

kapitan

car

kapitanka

carica

kneginja

cesar

knez

cesarica

kralj

dekan

kraljica

dekanica

lady

dekanja

magister

desetnica

magistrica

desetnik

major

docent

majorka

docentka

monsignor

doktor

monsinjor

doktorica

oče

ekscelenca

pater

eminenca

plemeniti

general

podpolkovnica

generalica – generalka – generalinja

podpolkovnik

generalmajor

polkovnica

generalmajorka

polkovnik

generalpolkovnica

prevzvišenost

generalpolkovnik

primarij



67

primarijka

sveta

princ

sveti

princesa

svetost

profesor

veličanstvo

profesorica

visočanstvo

rektor

visokost

rektorica

vojvoda

sestra

vojvodinja

sir





68





Občnoimenska jedra stalnih besednih zvez z

lastnimi imeni

GESLOVNIK:

Problemski sklop, ki obsega 29 občnoimenskih iztočnic, je nastal ob redigiranju lastnih domišljijskih, religijskih in mitoloških imen, ki nastopajo v stalnih večbesednih zvezah ( pujsa Pepa, krojaček Hlaček; nadangel Gabrijel, evangelist Marko; riba Faronika). Ker se te zveze največkrat sklanjajo v obeh sestavinah, je za uporabnike relevanten tudi podatek o jezikovnem vedenju nelastnoimenske sestavine.

NOVOSTI:

Z vidika slovnične pregibnosti ali naglaševanja ni sprememb glede na ustaljeno jezikovno prakso.

Glede na Slovenski pravopis 2001 je prednost novega prikaza, da slovarsko obravnava tudi dosedanje podiztočnice, npr. muca (v SP 2001 pod muc), pujsa (v SP 2001 pod pujs), tako še coprnica. Nova je iztočnica sovica.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

slovar

SLOVARSKI PRIKAZ:

apóstol -a m

|Kristusov učenec|: nauk apostolov; Jezus in apostoli so od začetka poudarjali pomen nesebične ljubezni; v zvezi apostol Peter Z apostolom Petrom je tesno povezana papeška služba

{B} apostolov

{O} EDNINA: im. apóstol, rod. apóstola, daj. apóstolu, tož. apóstola, mest. pri apóstolu, or. z apóstolom; DVOJINA: im. apóstola, rod. apóstolov, daj. apóstoloma, tož. apóstola, mest. pri apóstolih, or. z apóstoloma; MNOŽINA: im. apóstoli, rod. apóstolov, daj. apóstolom, tož. apóstole, mest. pri apóstolih, or. z apóstoli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ



cóprnica -e ž

|bajeslovno bitje, čarovnica|: Legenda iz Cerknice pripoveduje, da Slivnica ni bila vedno zbirališče coprnic; |domišljijski lik|: v zvezi coprnica Zofka Iz knjige je pokukal krompirjasti nos coprnice Zofke

{B} coprničin

{O} EDNINA: im. cóprnica, rod. cóprnice, daj. cóprnici, tož. cóprnico, mest. pri cóprnici, or. s cóprnico; DVOJINA: im. cóprnici, rod. cóprnic, daj. cóprnicama, tož. cóprnici, mest. pri cóprnicah, 69

or. s cóprnicama; MNOŽINA: im. cóprnice, rod. cóprnic, daj. cóprnicam, tož. cóprnice, mest. pri cóprnicah, or. s cóprnicami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik ženskega spola; jedro SBZ



čebélica -e ž

|manjšalno čebela|: Šola je bila videti kot čebelnjak z marljivimi čebelicami; |domišljijski lik|: v zvezi čebelica Maja Pogrešam tiste stare čase, ko smo se smejali prigodam čebelice Maje

{B} čebeličin

{O} EDNINA: im. čebélica, rod. čebélice, daj. čebélici, tož. čebélico, mest. pri čebélici, or. s čebélico; DVOJINA: im. čebélici, rod. čebélic, daj. čebélicama, tož. čebélici, mest. pri čebélicah, or. s čebélicama; MNOŽINA: im. čebélice, rod. čebélic, daj. čebélicam, tož. čebélice, mest. pri čebélicah, or. s čebélicami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ; samostalnik ženskega spola



evangelíst -a m

|pisec evangelijev|: O tem svetopisemskem dogodku poročajo vsi štirje evangelisti; v zvezi evangelist Janez Po pričevanju evangelista Janeza je mrtvega Lazarja Jezus ubudil k življenju

{B} evangelistov

{O} EDNINA: im. evangelíst, rod. evangelísta, daj. evangelístu, tož. evangelísta, mest. pri evangelístu, or. z evangelístom; DVOJINA: im. evangelísta, rod. evangelístov, daj. evangelístoma, tož. evangelísta, mest. pri evangelístih, or. z evangelístoma; MNOŽINA: im. evangelísti, rod.

evangelístov, daj. evangelístom, tož. evangelíste, mest. pri evangelístih, or. z evangelísti STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ



gasílec -lca m

|poklic|: srečanje gasilcev veteranov; dan slovenskih gasilcev; Pri črpanju vode z zalitih območij ljubljanskim gasilcem pomaga še 200 gasilcev iz drugih krajev; |domišljijski lik|: v zvezi gasilec Samo Telebajski in gasilec Samo so del otroštva današnjih malčkov

{B} gasilčev

{O} EDNINA: im. gasílec, rod. gasílca, daj. gasílcu, tož. gasílca, mest. pri gasílcu, or. z gasílcem; DVOJINA: im. gasílca, rod. gasílcev, daj. gasílcema, tož. gasílca, mest. pri gasílcih, or. z gasílcema; MNOŽINA: im. gasílci, rod. gasílcev, daj. gasílcem, tož. gasílce, mest. pri gasílcih, or. z gasílci STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ; samostalnik moškega spola





70

krojáček -čka m

|manjšalno krojač|: V spominu mi je ostala pravljica o pogumnem krojačku, ki je pokončal kar sedem muh na en mah; |domišljijski lik|: v zvezi krojaček Hlaček V knjižnici bodo otroci lahko prisluhnili zgodbi Leopolda Suhadolčana o krojačku Hlačku

{B} krojačkov

{O} EDNINA: im. krojáček, rod. krojáčka, daj. krojáčku, tož. krojáčka, mest. pri krojáčku, or. s krojáčkom; DVOJINA: im. krojáčka, rod. krojáčkov, daj. krojáčkoma, tož. krojáčka, mest. pri krojáčkih, or. s krojáčkoma; MNOŽINA: im. krojáčki, rod. krojáčkov, daj. krojáčkom, tož. krojáčke, mest. pri krojáčkih, or. s krojáčki

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: samostalnik moškega spola; jedro SBZ



máček -čka m

|žival|: Pri njenih nogah je ležal črn maček in predel; Izbrala si je lepega tigrastega mačka;

|domišljijski lik|: v zvezi maček Muri Bolne otroke v Pediatrični kliniki je ob tednu slovenske slikanice obiskal maček Muri; |slabo počutje, občutek krivde|: Zbudil se je s hudim moralnim mačkom in glavobolom

{B} mačkov

{O} EDNINA: im. máček, rod. máčka, daj. máčku, tož. máčka, mest. pri máčku, or. z máčkom; DVOJINA: im. máčka, rod. máčkov, daj. máčkoma, tož. máčka, mest. pri máčkih, or. z máčkoma; MNOŽINA: im. máčki, rod. máčkov, daj. máčkom, tož. máčke, mest. pri máčkih, or. z máčki STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ; samostalnik moškega spola



ríba -e ž

|žival|: morska riba; sladkovodna riba; V jezeru živi več vrst rib; |bajeslovno bitje|: v zvezi riba Faronika Stalna spremljevalka vseh tragičnih dogodkov je riba Faronika, ženska z ribjim repom

{B} ribin

{O} EDNINA: im. ríba, rod. ríbe, daj. ríbi, tož. ríbo, mest. pri ríbi, or. z ríbo; DVOJINA: im. ríbi, rod. ríb, daj. ríbama, tož. ríbi, mest. pri ríbah, or. z ríbama; MNOŽINA: im. ríbe, rod. ríba, daj. ríb, tož. ríbe, mest. pri ríbah, or. z ríbami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ



sôvica -e ž

|manjšalno sova|: Otroci so iz usnja izdelovali sovice; |domišljijski lik|: v zvezi sovica Oka V

Svetlaninih pravljicah nastopajo pek Mišmaš, Sapramiška, škrat Kuzma, Tacamuca, sovica Oka, mali parkelj Malič in drugi junaki

{B} sovičin



71





{O} EDNINA: im. sôvica, rod. sôvice, daj. sôvici, tož. sôvico, mest. pri sôvici, or. s sôvico; DVOJINA: im. sôvici, rod. sôvic, daj. sôvicama, tož. sôvici, mest. pri sôvicah, or. s sôvicama; MNOŽINA: im.

sôvice, rod. sôvic, daj. sôvicam, tož. sôvice, mest. pri sôvicah, or. s sôvicami STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ; samostalnik ženskega spola



vájenec -nca m

|učenec, ki se usposablja za poklic|: V prvi generaciji vajencev je šolanje uspešno končalo kar 87 odstotkov vpisanih; |domišljijski lik|: v zvezi vajenec Hlapič V predstavah se bodo otroci srečali s čarovnico Mico, vajencem Hlapičem, čebelico Majo in drugimi literarnimi junaki

{B} vajenčev

{O} EDNINA: im. vájenec, rod. vájenca, daj. vájencu, tož. vájenca, mest. pri vájencu, or. z vájencem; DVOJINA: im. vájenca, rod. vájencev, daj. vájencema, tož. vájenca, mest. pri vájencih, or. z vájencema; MNOŽINA: im. vájenci, rod. vájencev, daj. vájencem, tož. vájence, mest. pri vájencih, or.

z vájenci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ; samostalnik moškega spola



zmáj -a m

|naprava|: Glavna nagrada je polet z motornim zmajem nad Cerkniškim jezerom; |žival, bajeslovno bitje|: Na plošči iz 15. stoletja so odkrili podobo sv. Jurija, ki ubija zmaja;

|domišljijski lik|: v zvezi zmaj Tolovaj Žogico Nogico je strah pognal v kremplje zmaja Tolovaja

{B} zmajev

{O} EDNINA: im. zmáj, rod. zmája, daj. zmáju, tož. zmája, mest. pri zmáju, or. z zmájem; DVOJINA: im. zmája, rod. zmájev, daj. zmájema, tož. zmája, mest. pri zmájih, or. z zmájema; MNOŽINA: im.

zmáji, rod. zmájev, daj. zmájem, tož. zmáje, mest. pri zmájih, or. z zmáji STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij; jedro SBZ; samostalnik moškega spola

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

apostol

lisica

racman

bedak

maček

riba

coprnica

medvedek

sirota

čarovnica

muca

sovica

čebelica

nadangel

škrat

deklica

ovčar

vajenec

evangelist

palček

zajček

gasilec

poštar

zmaj

kapitan

prerok

zvezdica

krojaček

pujsa



72





Okrajšave

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 480 okrajšav. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na SP 2001 in dopolnjen z novimi okrajšavami.

V problemskih sklopih so poleg običajnih okrajšav zajete tudi:

(1) okrajšave s piko spredaj ( .com ‘company’),

(2) okrajšave z vezajem, tj. okrajšave prirednih zloženk ( č.-b. ‘črno-bel’), (3) okrajšave s stično piko, tj. okrajšave podrednih zloženk ( nar.zab. ‘narodnozabavni’), (4) okrajšave lastnih imen ( Dol. ‘Dolenji’, ‘Dolnji’),

(5) okrajšave besednih zvez ( dipl. inž. ‘diplomirani inženir’) in (6) okrajšave delov besedila ( itd. ‘in tako dalje’).

NOVOSTI:

V slovarju so s pomočjo oznakovnih pojasnil izpostavljeni posebni položaji, ko postavimo okrajšavo za ločilo (»z vejico«) ali ko se pojavlja okrajšava v zvezi okrajšav (»v zvezi okrajšav«).

Pri okrajšavah nazivov je prikazan položaj rabe glede na lastno ime (»pred imenom«, »za imenom«).

Pri okrajšavah, ki jih beremo tudi črkovalno ali jih sploh ne razvezujemo (na primer itd., b. p. , d. o. o. , v.

d. ), je podana tudi izgovarjava. Pri nestično pisanih okrajšavah so naglašene vse sestavine, pri stično pisanih in leksikaliziranih pa le zadnje sestavine.

Zaradi prevladujoče rabe in usmerjevalnega zapisa v pravno-upravnih besedilih, med drugim v besedilu Zakona o gospodarskih družbah in registru pri AJPES-u, je bil Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU predlagan zapis okrajšav gospodarskih subjektov ( d. o. o. , d. d. , s. p. , z. b. o. , z. o. o. ) v položajih za imenom tudi stično ( Helidrom, d.d. ). Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU je predlog sprejela.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 595, 596, 597, 598, 1025.

SKLIC NA PRAVOPIS 8.0:

Poglavje »Krajšave«

SLOVARSKI PRIKAZ:

abs. okrajš.

|absolvent; absolventka|: za imenom, z vejico Janez Novak, abs.; |absolutni|: abs. alkohol; abs.

rekord

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



Ac -- [ácə̀ tudi acə̀ in ácé tudi acé] m; simbol

|aktinij|: Simbol za kemijski element aktinij je Ac

STATUS: predlog

73

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



a. Chr. n. okrajš.

|lat. ante Christum (natum): pred Kristusovim rojstvom|: leta 200 a. Chr. n.; gl. pr. Kr., pr. n.

št.

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



A. D. okrajš.

|lat. anno Domini: v letu Gospodovem/gospodovem|: Besedilo je datirano z A. D. 1047; prim.

Gospódov

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



amer. okrajš.

|ameriški|: amer. film; |ameriško|; prim. am.

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



angl. okrajš.

|angleščina|: Prevajam v angl.; |angleški|: angl. film; prim. agl. , ang.

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



apr. okrajš.

|april|: v datumu Rojen je 29. apr. 1934

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



arh. okrajš.

|arhitekt; arhitektka|: delo arh. Janeza Novaka; v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. arh.;

|arhitektura|: v zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. inž. arh.; |arhitekturni|: arh. biro STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave





74

.at okrajš.

|Avstrija|: kot spletna domena Uradna domena za Avstrijo .at je na voljo brez omejitev; v spletnih naslovih, stično www.graz.at

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



kat. okrajš.

|kategorija|: Ima vozniški izpit za kat. B, C, E in D

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



k. g. okrajš.

|kot gost; kot gostja|: za imenom, z vejico V glavni vlogi nastopa Jana Novak, k. g.

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



kit. okrajš.

|kitajski|: kit. armada; |kitajsko|: jin (iz. kit. yin); |kitajščina|; |kitarski|: Nastop kit. dua spremljata dve plesalki

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



k. o. okrajš.

|angl. knock out: nokavt|: Slavil je s k. o. v 15. rundi; |katastrska občina|: parcela na območju k.

o. Črni Vrh

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



kor. okrajš.

|koroški|: kor. napevi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



Kor. okrajš.

|Koroška|: del večbesednih zemljepisnih imen Ravne na Kor.

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave



75





Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

abs.

člov.

ev. št.

.hr

a. Chr. n.

d. d.

.exe

hrv.

A. D.

ddr.

f.

h. št.

adm.

.de

fak.

.html

adv.

dec.

faks.

.hu

agl.

del.

farm.

ibid.

agr.

dim.

fasc.

ide.

akad.

dipl.

fax.

idr.

alp.

dipl. ekon.

fco.

i. e.

am.

dipl. ing.

feb.

ind.

amer.

dipl. inž.

febr.

in dr.

ang.

dipl. oec.

fig.

ing.

angl.

diplomac.

film.

inv. št.

angl.-slov.

d. n. o.

filol.

inž.

apr.

doc.

filoz.

ipd.

arab.

.doc

fiz.

it.

arh.

.docx

fiziol.

.it

asist.

dol.

fiziot.

itd.

astr.

Dol.

fol.

itn.

.at

dol. č.

fot.

izd.

avg.

d. o. o.

fr.

izg.

.ba

dov. gl.

.fr

izr. prof.

belg.

dr.

fra.

izv.

bibl.

dram.

franc.

J.

biokem.

dr. dent. med.

frc.

jan.

biol.

dr. h. c.

g.

jap.

bl.

dr. med.

ga.

jez.

b. l.

dr. sc.

gdč.

jezikosl.

bolg.

dr. sci.

ge.

.jpg

bot.

dr. stom.

gen.

jr.

b. p.

dr. vet. med.

gen.maj.

jsl.

brit.

drž.

gen.polk.

jug.

broš.

dv.

gen.ppolk.

jul.

c.

dvostan.

geod.

jun.

ca.

d. v. z.

geol.

juž.

cca

ed.

germ.

Juž.

cerkv.slov.

ef.

.gif

jv.

cf.

egipč.

gimn.

jz.

Ch.

egipt.

gl.

kal.

cit.

ekol.

glag.

kat.

civ.

ekon.

glasb.

kem.

c.-kr.

el.

gled.

k. g.

Co.

elektr.

go.

kit.

corr.

enostan.

gor.

knjiž.

csl.

erot.

Gor.

k. o.

.cz

eston.

gr.

kor.

č.-b.

etc.

grad.

Kor.

čeb.

etim.

gradb.

kov.

češ.

etn.

harm.

krat.

čet.

.eu

h. c.

kub.

čl.

ev.

hebr.

kult.

člen.

Ev.

hon.

kv.



76

l.

nedol. č.

pred.

spec.

lat.

nedov. gl.

prev.

spl.

latv.

nem.

pribl.

sr.

let.

n. m.

prid.

Sr.

lik.

N. N.

prim.

srb.

lit.

nov.

prir.

sre.

litov.

npr.

prisl.

s. r. l.

lit.zg.

n. št.

pr. Kr.

s. s.

lit. zg.

n. v.

pr. n. št.

ssp.

Lj.

obr.

prof.

st.

l.r.

odd.

prof. dr.

St.

m.

odg.

P. S.

stan.

mag.

odg. ur.

psih.

star.

mag. akad.

odst.

psiht.

stol.

mag. farm.

odv.

r.

str.

mag. inž.

oec.

rač.

sv.

mag. pharm.

ok.

red. prof.

Sv.

mag. prof.

O. K.

reg.

svet.

maj.

okr.

reg. št.

sv. v.

mar.

okrajš.

rel.

sz.

mat.

okt.

rim.

šol.

mat. št.

op.

rim.kat.

šp.

max.

o. p.

R. I. P.

špan.

Mb.

op. a.

r.k.

šport.

mdr.

op. p.

rkp.

št.

med.

op. prev.

rod.

štev.

medm.

op. ur.

roj.

štud.

meh.

org.

rom.

tab.

mes.

orig.

.rtf

tč.

mest.

os.

rus.

teh.

mgr.

otr.

s.

tehn.

mil.

oz.

S.

tel.

min.

p.

sam.

tel. št.

mio.

parc. št.

samozal.

temp.

ml.

p. c.

sek.

teol.

mld.

p. Chr. n.

sep.

t. i.

mn.

p. d.

sept.

tj.

m. p.

.pdf

sev.

t. l.

Mr.

ped.

Sev.

t. m.

mrd.

pet.

.si

tor.

mr. ph.

pl.

sign.

tov.

Mrs.

pog.

simb.

trg.

msgr.

pogl.

skr.

tur.

n.

pok.

sl.

u.

nad.

po Kr.

Sl.

ukr.

nadstr.

pol.

slov.

ul.

nam.

polit.

Slov.

um.

nan.

polj.

slovan.

um. zgod.

naniz.

polk.

sob.

univ.

nar.

pom.

soc.

up.

nar.zab.

pon.

soc. del.

ur.

nas.

por.

soc. kult.

Ur. l.

nav.

p. p.

sod.

ust.

navt.

ppolk.

sp.

V.

n. d.

prav.

Sp.

v. d.

ned.

preb.

s. p.

vel.



77

Vel.

.xls

zf.

zun.

ver.

.xml

zg.

zv.

vet.

Z.

Zg.

ž.

viš. znan. sod.

zah.

zgod.

žarg.

voj.

Zah.

.zip

živ.

v pok.

zal.

znan. sod.

živ. tehn.

vs.

zap. št.

znan. svet.

ž.r.

vzg.

z. b. o.

z. o. o.

vzh.

zdr.

zool.

Vzh.

zdrav.

zoot.





78





Pisna znamenja

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 44 slovarskih iztočnic, izbranih iz poglavja o pisnih znamenjih, ki ga je ob prenovi pravopisnih pravil pripravila Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU.

Gre za pet skupin znamenj:

(1) splošna znamenja ( tilda, znamenja za odstotek, minuto, evro ...); (2) ločila ( apostrof, dvopičje, klicaj, pomišljaj, vezaj ...); (3) znamenja v IT ( afna, ključnik, lojtra, poševnica); (4) matematična znamenja ( koren, plus, minus .. ); (5) izpostavna znamenja ( zvezdica).

NOVOSTI:

Pri nekaterih primerih gre za prvič uslovarjene izraze ( ampersand, ključnik), drugi pa so prvič prikazani v slovarju v zapisovalno problematičnih položajih in vlogah.

Prikazu iztočnice z zaglavjem sledijo trije sklopi pravopisno relevantnih podatkov: v prvem delu je prikazana skladenjska raba iztočnične besede glede na izpostavljeni pomen, v drugem je ponazorjena raba znamenja, ki ga označuje iztočnična beseda, v tretjem razdelku so predstavljene oblikoslovno-besedotvorne posebnosti besede.

Novosti glede na Slovenski pravopis 2001 je precej, najbolj opazna je uvedba posebnega gnezda z imenom »Ponazoritev rabe znamenja«, v katerem s pomočjo pojasnil uporabnik dobi naslednje podatke:

(1) o stičnosti glede na druga znamenja, besede, števke (npr. klicaj: levostično na koncu povedi, ki zaznamuje ukaz, željo, čustva Ojoj, že pet minut do sedmih je! ); (2) o izgovorjavi znamenja (npr. afna: stično v elektronskih naslovih, izgovorjeno »afna«, »pri«: info@oglasi.si, nabiralnik@hotel-park.si);

(3) o rabi iztočnične besede v posebnih zvezah (npr. oklepaj: lomljeni oklepaj za označevanje spletnih naslovov: V knjižnico vstopam prek portala na naslovu <www.nuk.si> ).

Z normativnega vidika je uvedena enakovredna pisna dvojnica pri iztočnici promile, tj. promil, saj se v rabi že dolgo uveljavlja in nadomešča prvotno. Uporabniki so na to že opozarjali (gl. Jezikovna svetovalnica – Izgovarjava matematičnega znaka promile ali promil: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3140/izgovarjava-matematičnega-znaka-promile-ali-promil).

Upoštevana je tudi besednovrstna različnost posameznih izrazov, zato se pri matematičnih znamenjih krat, deljeno, minus, plus pojavljajo tako samostalniška ( Ni znal napisati minusa) kot tudi pridevniška ( minus štiri) in povedkovniška raba ( Šest minus tri je tri).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 4–24.

SKLIC NA PRAVOPIS 8.0:

Poglavje »Pisna znamenja«



79





SLOVARSKI PRIKAZ:

dvópíčje -a s

|ločilo|: Pri poimenovanju mape ne morete uporabiti dvopičij; Programer posamezne 16-bitne besede loči z dvopičji

{PRZ} : levostično pred naštevalnim nizom Pastirji izdelujejo različne dobrote: maslo, mohant in sladek sir; levostično pred pojasnjevalnim delom povedi Zakon je nedvoumen: prijaviti je treba vse; levostično pred dobesednim navedkom v premem govoru Učenci so vprašali: »Zakaj je nebo ponoči črno?«; nestično, izgovorjeno proti Merilo 1 : 200.000; nestično kot matematično znamenje, izgovorjeno deljeno z/s 300 : 150 = 2; nestično pri bibliotekarskem navajanju, sicer levostično Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1992.; stično pri zapisu časa za ločevanje ur in minut Na uri je pisalo 12:30; stično pri športnih rezultatih za ločevanje minut in sekund Maraton je pretekel v času 2;01:39; stično v naslovih spletnih strani https://e-uprava.gov.si

{O} EDNINA: im. dvópíčje, rod. dvópíčja, daj. dvópíčju, tož. dvópíčje, mest. pri dvópíčju, or. z dvópíčjem; DVOJINA: im. dvópíčji, rod. dvópíčij, daj. dvópíčjema, tož. dvópíčji, mest. pri dvópíčjih, or. z dvópíčjema; MNOŽINA: im. dvópíčja, rod. dvópíčij, daj. dvópíčjem, tož. dvópíčja, mest. pri dvópíčjih, or. z dvópíčji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja



évro -a m

|denarna enota|; |pisno znamenje|: Cene so v evrih; Pridobili so projekt v višini 2,1 milijona evrov

{PRZ} € nestično za številko Za vožnjo je plačal 50 €; prim. EUR

{O} EDNINA: im. évro, rod. évra, daj. évru, tož. évro, mest. pri évru, or. z évrom; DVOJINA: im. évra, rod. évrov, daj. évroma, tož. évra, mest. pri évrih, or. z évroma; MNOŽINA: im. évri, rod. évrov, daj.

évrom, tož. évre, mest. pri évrih, or. z évri

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja



korén -a m

|matematično znamenje|: Zapis v korenu lahko nadomestimo z eksponentom; Kubični koren ima korenski eksponent 3

{PRZ} √ desnostično ob številu √36 = 6

{O} EDNINA: im. korén, rod. koréna, daj. korénu, tož. korén, mest. pri korénu, or. s korénom; DVOJINA: im. koréna, rod. korénov, daj. korénoma, tož. koréna, mest. pri korénih, or. s korénoma; MNOŽINA: im. koréni, rod. korénov, daj. korénom, tož. koréne, mest. pri korénih, or. s koréni STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja



lójtra -e ž

|pisno znamenje v IT|: Na Twitterju lahko hitro zberete vse tvite, označene z isto lojtro 80





{PRZ} # desnostično ob ključni besedi na družbenih omrežjih Kdaj vejica stoji in kdaj ne? #slovenščina

#pravopis #vejica; prim. kljúčnik

{O} EDNINA: im. lójtra, rod. lójtre, daj. lójtri, tož. lójtro, mest. pri lójtri, or. z lójtro; DVOJINA: im.

lójtri, rod. lójter, daj. lójtrama, tož. lójtri, mest. pri lójtrah, or. z lójtrama; MNOŽINA: im. lójtre, rod.

lójter, daj. lójtram, tož. lójtre, mest. pri lójtrah, or. z lójtrami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja



mínus1 -a m

|matematično znamenje|: Negativna števila zapisujemo z minusom; pogovorno dve stopinji minusa

{O} EDNINA: im. mínus, rod. mínusa, daj. mínusu, tož. mínus, mest. pri mínusu, or. z mínusom; DVOJINA: im. mínusa, rod. mínusov, daj. mínusoma, tož. mínusa, mest. pri mínusih, or. z mínusoma; MNOŽINA: im. mínusi, rod. mínusov, daj. mínusom, tož. mínuse, mest. pri mínusih, or. z mínusi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja



minúta -e ž

|enota za merjenje časa|; |pisno znamenje|: Sava je naraščala iz minute v minuto

{PRZ} ' levostično s številko pri zapisu zemljepisne širine in dolžine Nahajališče kote je na 46° 09' 12"; levostično s številko pri meritvah časa Osovnikarjev rekord v teku na 100 metrov je 10' 13"

{O} EDNINA: im. minúta, rod. minúte, daj. minúti, tož. minúto, mest. pri minúti, or. z minúto; DVOJINA: im. minúti, rod. minút, daj. minútama, tož. minúti, mest. pri minútah, or. z minútama; MNOŽINA: im. minúte, rod. minút, daj. minútam, tož. minúte, mest. pri minútah, or. z minútami STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja



tílda -e ž

|pisno znamenje|: V španščini uporabljajo tildo nad črko n

{PRZ} ~ nestično kot ponavljalno znamenje v slovarjih, kadar nadomešča celotno besedo hiša: atrijska ~; desnostično kot ponavljalno znamenje v slovarjih, kadar nadomešča del besede hiša: gradnja ~e; prim. vijúga

{O} EDNINA: im. tílda, rod. tílde, daj. tíldi, tož. tíldo, mest. pri tíldi, or. s tíldo; DVOJINA: im. tíldi, rod.

tíld, daj. tíldama, tož. tíldi, mest. pri tíldah, or. s tíldama; MNOŽINA: im. tílde, rod. tíld, daj. tíldam, tož. tílde, mest. pri tíldah, or. s tíldami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:



81

afna

paragraf

ampersand

pika (dvignjena pika)

apostrof

plus

člen

podčrtaj

deljaj

podpičje

dolar (avstralski dolar, ameriški dolar,

pokončnica

kanadski dolar)

pomišljaj (predložni pomišljaj, dvodelni

dvopičje

pomišljaj, alinejni pomišljaj)

enačaj

ponavljaj

evro

poševnica (leva poševnica, poševnica nazaj,

funt (funt šterling, ciprski funt, irski funt)

dvojna poševnica)

klicaj

promile in promil

ključnik

sekunda

koren

stopinja

krat

tilda

lojtra

tripičje

minus

tri pike

minuta

tropičje

narekovaj (sredinski narekovaj, zgornji

uklepaj

narekovaj, spodnji-zgornji narekovaj, enojni

vejica

zgornji narekovaj)

vezaj

odstotek

vijuga

oklepaj (pokončni oklepaj, poševni oklepaj,

vprašaj

lomljeni oklepaj, oglati oklepaj, okrogli

zaklepaj

oklepaj)

zvezdica

opuščaj





82





Poimenovanja mitoloških, nadnaravnih,

domišljijskih bitij

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 71 poimenovanj mitoloških, pravljičnih oz. domišljijskih in nadnaravnih bitij.

Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer: (1) poimenovanja, enakozvočna z lastnimi imeni (npr. bog, bedanec, čatež, hudič, satan, sfinga); (2) pogosta splošna poimenovanja (npr. angel, rojenica, seraf, volkodlak), ki se lahko pojavljajo tudi v posebnih zvezah ( ajdovska deklica, angel varuh, povodni mož, žalik žena); (3) še nekodificirana poimenovanja, pogosto iz domišljijskih in fantastičnih pripovedi sodobnega časa (npr. hobit, ork, morakvar, jedi, vinksica).

V rastočem slovarju bo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajetih več poimenovanj, iz katerih bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v problemski sklop.

NOVOSTI:

Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran. V ponazarjalnih primerih so upoštevane gradivsko podprte razlike glede na lastno ime.

Gesla vsebujejo vodilko primerjaj (= prim. ), ki usmerja k enakozvočnemu lastnemu imenu.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri bedanec: B bedančev).

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 132.

SLOVARSKI PRIKAZ:

hóbit -a m

|bajeslovno bitje, mali človek|: Pred Tolkienom so bili hobiti znani v britanski bajeslovni dediščini

{B} hobitov

{O} EDNINA: im. hóbit, rod. hóbita, daj. hóbitu, tož. hóbita, mest. pri hóbitu, or. s hóbitom; DVOJINA: im. hóbita, rod. hóbitov, daj. hóbitoma, tož. hóbita, mest. pri hóbitih, or. s hóbitoma; MNOŽINA: im.

hóbiti, rod. hóbitov, daj. hóbitom, tož. hóbite, mest. pri hóbitih, or. s hóbiti STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij hóbitka -e ž

|bajeslovno bitje|: Oboževalka filma je bila oblečena v hobitko



83

(< hóbit)

{B} hobitkin

{O} EDNINA: im. hóbitka, rod. hóbitke, daj. hóbitki, tož. hóbitko, mest. pri hóbitki, or. s hóbitko; DVOJINA: im. hóbitki, rod. hóbitk, daj. hóbitkama, tož. hóbitki, mest. pri hóbitkah, or. s hóbitkama; MNOŽINA: im. hóbitke, rod. hóbitk, daj. hóbitkam, tož. hóbitke, mest. pri hóbitkah, or. s hóbitkami STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij



klíngonec -nca m

|pripadnik izmišljene rase|: Jezik klingoncev je postal izredno priljubljen med oboževalci Zvezdnih stez

{B} klingončev

{O} EDNINA: im. klíngonec, rod. klíngonca, daj. klíngoncu, tož. klíngonca, mest. pri klíngoncu, or.

s klíngoncem; DVOJINA: im. klíngonca, rod. klíngoncev, daj. klíngoncema, tož. klíngonca, mest. pri klíngoncih, or. s klíngoncema; MNOŽINA: im. klíngonci, rod. klíngoncev, daj. klíngoncem, tož.

klíngonce, mest. pri klíngoncih, or. s klíngonci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij klíngonka -e ž

|pripadnica rase|: Na videz klingonke se ni ozirala

(< klíngonec)

{B} klingonkin

{O} EDNINA: im. klíngonka, rod. klíngonke, daj. klíngonki, tož. klíngonko, mest. pri klíngonki, or.

s klíngonko; DVOJINA: im. klíngonki, rod. klíngonk, daj. klíngonkama, tož. klíngonki, mest. pri klíngonkah, or. s klíngonkama; MNOŽINA: im. klíngonke, rod. klíngonk, daj. klíngonkam, tož.

klíngonke, mest. pri klíngonkah, or. s klíngonkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij smŕkec -kca m

|domišljijski lik, gozdni palček modre barve|: Čarovnik Gargamel je skoval načrt, kako bo ujel smrkce

{B} smrkčev

{O} EDNINA: im. smŕkec, rod. smŕkca, daj. smŕkcu, tož. smŕkca, mest. pri smŕkcu, or. s smŕkcem; DVOJINA: im. smŕkca, rod. smŕkcev, daj. smŕkcema, tož. smŕkca, mest. pri smŕkcih, or. s smŕkcema; MNOŽINA: im. smŕkci, rod. smŕkcev, daj. smŕkcem, tož. smŕkce, mest. pri smŕkcih, or. s smŕkci STATUS: predlog



84





PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij; samostalnik moškega spola; pravopisne zanimivosti



telebájsek -ska m

|domišljijski lik|: Rada gleda telebajske; Bil je navdušen nad telebajskom Dipsijem

{B} telebajskov

{O} EDNINA: im. telebájsek, rod. telebájska, daj. telebájsku, tož. telebájska, mest. pri telebájsku, or.

s telebájskom; DVOJINA: im. telebájska, rod. telebájskov, daj. telebájskoma, tož. telebájska, mest.

pri telebájskih, or. s telebájskoma; MNOŽINA: im. telebájski, rod. telebájskov, daj. telebájskom, tož.

telebájske, mest. pri telebájskih, or. s telebájski

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij; pravopisne zanimivosti; samostalnik moškega spola

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

angel

kerub

rusalka

baba

klingonec

satan

bazilisk

klingonka

satir

bedanec

kresnik

seraf

bes

krivopeta

sfinga

bog

lar

silen

boginja

menada

sirena

čarovnica

mora

smrkec

čatež

morakvar

sojenica

deklica

mož

škrat

demon

mumin

telebajsek

dioskur

nadangel

torka

driada

najada

triton

enorog

nereida

undina

favn

netek

valkira

feniks

nimfa

vampir

gorgona

ork

vila

harpija

palček

vilinec

hipogrif

pasjeglavec

vinksica

hobit

pehtra

volkodlak

hobitka

polbog

zlatorog

hudič

premrl

zmaj

jedi

psoglavec

žena

kentaver

rojenica





85





Poimenovanja nagrad, odlikovanj in častnih

nazivov

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 124 poimenovanj nagrad, odlikovanj in častnih nazivov.

Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov:

(1) enobesedna izlastnoimenska poimenovanja ( bert, vesna); (2) večbesedna poimenovanja ( bob leta; zlati, srebrni medved); (3) poimenovanja, ki so problematična z vidika oblikospreminjanja ( emmy, grammy); (4) poimenovanja, ki so stalne besedne zveze z izlastnoimenskim pridevnikom na - ov/- ev ali - in kot levim prilastkom ( Bloudkova plaketa, Veronikina nagrada); (5) poimenovanja z lastnoimenskim desnim prilastkom ( nagrada Metoda Badjure, nagrada Brede Lipovšek).

Slednje so v spodanjem seznamu sicer navedene, a so v slovarju obravnavane kot posebne stalne besedne zveze pri pridevnikih

NOVOSTI:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, je pa bil nabor obravnavanih nagrad, odlikovanj in častnih nazivov izdatno razširjen. Pri nekaterih nagradah moškega spola se uresničuje tudi kategorija živosti, kar pomeni, da je tožilniška sklonska oblika prekrivna z rodilniško ( prejeti kresnika, vodomca, oskarja). Uporabniki so na to posebej opozorjeni s pojasnilom »živostno«

ob ustreznih zgledih.

V ePravopisu ne navajamo poslovenjenih oblik, če se v rabi ne izkazujejo kot žive (npr. gremi za glasbeno nagrado grammy).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 152.

SLOVARSKI PRIKAZ:

réd -a m

Stanovalci hočejo imeti red; Zakon je na dnevnem redu seje vlade; zlati, srebrni red za zasluge

||nagrada||: Iz rok predsednika države je prejela zlati red za zasluge; Bil je nagrajen z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo in prispevek k slovenski književnosti

{O} EDNINA: im. réd, rod. réda, daj. rédu, tož. réd, mest. pri rédu, or. z rédom; DVOJINA: im. réda, rod. rédov, daj. rédoma, tož. réda, mest. pri rédih, or. z rédoma; MNOŽINA: im. rédi, rod. rédov, daj.

rédom, tož. réde, mest. pri rédih, or. z rédi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov





86

satir2 -a in sátir -a m

|grško bajeslovno bitje, spremljevalec boga Dioniza|: prizor plešočih satirov; |nagrada|: Nagrado satir vsako leto podeli občina Šmarje pri Jelšah; živostno Letos je satira za najbolj angažirano tematiko prejelo besedilo Sončni mrk

{B} satirov

{O} EDNINA: im. satír in sátir, rod. satíra in sátira, daj. satíru in sátiru, tož. satíra in sátira, mest. pri satíru in pri sátiru, or. s satírom in s sátirom; DVOJINA: im. satíra in sátira, rod. satírov in sátirov, daj. satíroma in sátiroma, tož. satíra in sátira, mest. pri satírih in pri sátirih, or. s satíroma in s sátiroma; MNOŽINA: im. satíri in sátiri, rod. satírov in sátirov, daj. satírom in sátirom, tož. satíre in sátire, mest. pri satírih in pri sátirih, or. s satíri in s sátiri

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov srcé -á s

Zdrav življenjski slog vpliva na zdravje srca in žil; Trudil se je, da bi osvojil njeno srce; izdelovalci lectovih src; srce Sarajeva ||nagrada||: Za ssrce Sarajeva se v kategorijah igranega, dokumentarnega in kratkega filma potegujejo štirje slovenski filmi

{O} EDNINA: im. srcé, rod. srcá, daj. sŕcu, tož. srcé, mest. pri sŕcu, or. s sŕcem; DVOJINA: im. sŕci, rod.

sŕc, daj. sŕcema, tož. sŕci, mest. pri sŕcih, or. s sŕcema; MNOŽINA: im. sŕca, rod. sŕc, daj. sŕcem, tož.

sŕca, mest. pri sŕcih, or. s sŕci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov



svínčnik -a m

|pisalo|: kemični svinčnik; Na temeljno barvo s svinčnikom narišemo želeni motiv; platinasti, zlati, zeleni svinčnik ||nagrada||: Med prejemniki zlatega svinčnika je Univerza na Primorskem; Zlati in platinasti svinčnik so prejeli arhitekti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci

{B} svinčnikov

{O} EDNINA: im. svínčnik, rod. svínčnika, daj. svínčniku, tož. svínčnik, mest. pri svínčniku, or. s svínčnikom; DVOJINA: im. svínčnika, rod. svínčnikov, daj. svínčnikoma, tož. svínčnika, mest. pri svínčnikih, or. s svínčnikoma; MNOŽINA: im. svínčniki, rod. svínčnikov, daj. svínčnikom, tož.

svínčnike, mest. pri svínčnikih, or. s svínčniki

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov



špórtnica -e ž

Na kariero profesionalne športnice jo vežejo lepi spomini; športnica leta ||častni naziv||: Za športnico leta so izbrali tekačico na smučeh

(< špórtnik)

{B} športničin



87





{O} EDNINA: im. špórtnica, rod. špórtnice, daj. špórtnici, tož. špórtnico, mest. pri špórtnici, or. s špórtnico; DVOJINA: im. špórtnici, rod. špórtnic, daj. špórtnicama, tož. špórtnici, mest. pri špórtnicah, or. s špórtnicama; MNOŽINA: im. špórtnice, rod. špórtnic, daj. špórtnicam, tož. špórtnice, mest. pri špórtnicah, or. s špórtnicami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov



tony -ja [tóni] m

|nagrada|: Nagrado tony so začeli podeljevati leta 1947; živostno Igralka je prejela tonyja za svoj broadwayski debi; Letošnji tonyji pričajo o raznolikosti del, ki jih predvajajo na Broadwayu; prim. Tony

{B} tonyjev

{O} EDNINA: im. tony, rod. tonyja, daj. tonyju, tož. tonyja, mest. pri tonyju, or. s tonyjem; DVOJINA: im. tonyja, rod. tonyjev, daj. tonyjema, tož. tonyja, mest. pri tonyjih, or. s tonyjema; MNOŽINA: im.

tonyji, rod. tonyjev, daj. tonyjem, tož. tonyje, mest. pri tonyjih, or. s tonyji STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

angel (modri angel)

kralj (kralj cvička)

aleksander

kraljica (kraljica terana, cvička; vinska

ambasador (ambasador znanosti, Unicefov

kraljica)

ambasador)

kresnik

ambasadorka (ambasadorka znanosti,

lev (zlati, srebrni lev)

Unicefova ambasadorka)

lisica (zlata lisica)

arena (zlata arena)

medalja (zlata, srebrna, bronasta medalja)

bafta

malina (zlata malina)

bambi

medved (zlati, srebrni medved)

bert

mesto (evropsko mesto športa, mesto

bob (bob leta)

literature)

cezar

miss (miss Slovenije, sveta, fotogeničnosti,

čaša (čaša nesmrtnosti)

športa)

desetnica

mister (mister Slovenije)

emmy

nagelj (turistični nagelj)

fabula

nagrada (nagrada Franeta Milčinskega – Ježka;

fatalka (fatalka (leta))

nagrada Brede Lipovšek; nagrada Franceta

femme fatale

Štiglica; nagrada Hinka Smrekarja; nagrada

gazela

Metoda Badjure; nagrada Prešernovega

globus (mali, veliki kristalni globus; zlati

sklada; nagrada Riharda Jakopiča; nagrada

globus)

Sklada Josipa Jurčiča; nagrada Sklada Staneta

gong

Severja; nagrada vilenica)

grammy

neža (bodeča neža)

Ježek (nagrada Franeta Milčinskega – Ježka)

oskar

kolut (zlati kolut)

osebnost (Delova osebnost leta; Timova

komedijant (žlahtni komedijant)

osebnost leta / osebnost leta revije Time)

komedijantka (žlahtna komedijantka)

palma (zlata palma)

kosobrin

piščal (zlata piščal)



88





porin

Davisov pokal

prometej znanosti



Einspielerjeva nagrada

prvak (državni, evropski, olimpijski, svetovni

Fassbinderjeva nagrada

prvak)

Gerbčevo priznanje



prvakinja (državna, evropska, olimpijska,

Gerbičeva nagrada



svetovna prvakinja)

Glazerjeva nagrada



ptica (zlata ptica)

Goethejeva nagrada



red (zlati, srebrni red za zasluge)

Goncourtova/Goncourteva nagrada



satir

Grumova nagrada



Slovenec (Slovenec leta)

Jakopičeva nagrada



Slovenka (Slovenka leta)

Jenkova nagrada



srce (srce Sarajeva)

Jurčičeva nagrada



svinčnik (zeleni, zlati, platinasti svinčnik)

Jurijev križ



šampion (šampion kakovosti; razstavni,

Kocjančičeva nagrada

mladinski šampion)

Koraćev pokal

šampionka (razstavna, mladinska šampionka)

Kozinova nagrada



športnica (športnica leta)

Levstikova nagrada



športnik (športnik leta)

Michelinova zvezdica

tony

Murkova nagrada



večernica

nagrada Franeta Milčinskega – Ježka



velemojster (šahovski velemojster)

nagrada Prešernovega sklada

velemojstrica (šahovska velemojstrica)

Nobelova nagrada



vesna

Playboyevo dekle (leta, meseca)

viktor

Playboyeva zajčica

vodomec

Plečnikova nagrada



zlatnik (zlatnik poezije)

Preglova nagrada



znak (zlati, srebrni (častni) znak; zlati, srebrni

Preglovo priznanje



častni znak svobode Republike Slovenije)

Prešernova nagrada



zvezdica (Michelinova zvezdica)

Pretnarjeva nagrada

ženska (ženska leta)

Pritzkerjeva nagrada

Pulitzerjeva nagrada

NAGRADE Z IZLASTNOIMENSKIMI ZVEZAMI:

Rožančeva nagrada

Severjeva nagrada

Abelova nagrada

Slovenec leta

Andersenova nagrada

Slovenka leta

Arhimedova nagrada

Sovretova nagrada

Artaudova/Artaudeva nagrada

Stanleyjev pokal

Badjurova nagrada



Steletova nagrada

Bartolova nagrada

Steletovo priznanje

Betettova nagrada



Stritarjeva nagrada

Bloudkova nagrada

Šeligova nagrada

Bloudkova plaketa

Škerjančeva nagrada

Bookerjeva nagrada



Turnerjeva nagrada

Borštnikov prstan



Valvasorjeva nagrada

Büchnerjeva nagrada

Vegova nagrada

Cankarjevo priznanje

Veronikina nagrada

Cervantesova nagrada

Viktorijin križ

Čopova diploma



Zoisova nagrada

Čopovo priznanje



Župančičeva nagrada





89





Poimenovanja praznikov, posebnih datumov,

dnevov, mesecev

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 64 iztočnic in skupaj zajema 93 praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev.

Nabor praznikov je glede na Slovenski pravopis 2001 izdatno razširjen, dopolnjen je bil tudi z nekaterimi novejšimi prazniki (npr. dan Primoža Trubarja, svetovni dan Downowega/downovega sindroma) in prazniki, ki izhajajo iz drugih verskih in kulturnih okolij (npr. ašura, hanuka, holi, noruz).

Nekateri prazniki so vključeni kot posebne samostojne zveze pri poimenovanjih dnevov v tednu in mesecev, npr. sreda ( pepelnična sreda), april ( prvi april).

NOVOSTI:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, je pa razširjeni nabor praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev zajel tudi nekatere pravopisno zanimive primere, ko prihaja do rabe začetnice pri neprvi lastnoimenski sestavini v večbesedni zvezi ( dan svetega Patrika, dan Zemlje)

ali ko svojilni pomen prehaja v vrstnega ( Martinova/martinova sobota ipd.).

Novost glede na SP 2001 je zapis praznika Gospodovo razglašenje, za katerega je bil v SP 2001

predviden le zapis z malo začetnico.

Nekateri prazniki so kot sinonimna poimenovanja povezani, npr. praznik Svetih treh kraljev –

Gospodovo razglašenje; veliki šmaren – Marijino vnebovzetje; judovska velika noč – pasha … Prav zaradi teh povezav so identifikacije praznikov dopolnjene z datumi, kjer je bilo to mogoče, sicer pa z drugimi orientacijskimi opisi.

Opozorjeno je na posebne položaje, ko se zaradi skladenjske spremembe spremeni tudi zapis začetnice, npr. zaradi elipse ( Božični kruh so delili na vse tri božiče: božični dan, novoletni dan in na praznik Svetih treh kraljev; z malo začetnico zaradi elipse Na svete tri kralje so od hiše do hiše hodili koledniki).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 150.

SLOVARSKI PRIKAZ:

rókovo -ega s

|praznik, 16. avgust|: Kip je na god sv. Roka – rokovo blagoslovil mariborski nadškof

{O} EDNINA: im. rókovo, rod. rókovega, daj. rókovemu, tož. rókovo, mest. pri rókovem, or. z rókovim; DVOJINA: im. rókovi, rod. rókovih, daj. rókovima, tož. rókovi, mest. pri rókovih, or. z rókovima; MNOŽINA: im. rókova, rod. rókovih, daj. rókovim, tož. rókova, mest. pri rókovih, or. z rókovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev 90



septêmber -bra m

|mesec v letu|: Kongres stranke bo septembra; Snemanje dokumentarnega filma je potekalo v septembru; pri navajanju datuma Potopisno predavanje bo v ponedeljek, 16. septembra, ob 19. uri

{O} EDNINA: im. septêmber, rod. septêmbra, daj. septêmbru, tož. septêmber, mest. pri septêmbru, or. s septêmbrom; DVOJINA: im. septêmbra, rod. septêmbrov, daj. septêmbroma, tož. septêmbra, mest. pri septêmbrih, or. s septêmbroma; MNOŽINA: im. septêmbri, rod. septêmbrov, daj.

septêmbrom, tož. septêmbre, mest. pri septêmbrih, or. s septêmbri

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev sláva -e ž

|ugled, veljava|: Film ji je prinesel mednarodno slavo; V oddaji je doživel svojih pet minut slave; Je ena izmed zvezd na vrhuncu slave; |pravoslavni praznik|: Na trgu je množica ljudi praznovala slavo sv. Nikole

{O} EDNINA: im. sláva, rod. sláve, daj. slávi, tož. slávo, mest. pri slávi, or. s slávo; DVOJINA: im.

slávi, rod. sláv, daj. slávama, tož. slávi, mest. pri slávah, or. s slávama; MNOŽINA: im. sláve, rod. sláv, daj. slávam, tož. sláve, mest. pri slávah, or. s slávami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev



sobóta -e ž

|dan v tednu|: V soboto zjutraj smo se udeležili čistilne akcije; Tečaji potekajo ob sobotah; pri navajanju datuma Koncert bodo priredile v soboto, 3. februarja, ob 18.30; velika sobota ||krščanski praznik||: Velikonočni ogenj prižgejo zgodaj zjutraj na veliko soboto

{O} EDNINA: im. sobóta, rod. sobóte, daj. sobóti, tož. sobóto, mest. pri sobóti, or. s sobóto; DVOJINA: im. sobóti, rod. sobót, daj. sobótama, tož. sobóti, mest. pri sobótah, or. s sobótama; MNOŽINA: im.

sobóte, rod. sobót, daj. sobótam, tož. sobóte, mest. pri sobótah, or. s sobótami STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev



spomín -a m

Obujala sta spomine na mladost; Sodelavca bomo ohranili v trajnem in lepem spominu; Poklonili smo se spominu na žrtve vojne; spomin vseh vernih rajnih ||krščanski praznik, 2.

november||: Danes obhajajo spomin vseh vernih rajnih

{O} EDNINA: im. spomín, rod. spomína, daj. spomínu, tož. spomín, mest. pri spomínu, or. s spomínom; DVOJINA: im. spomína, rod. spomínov, daj. spomínoma, tož. spomína, mest. pri spomínih, or. s spomínoma; MNOŽINA: im. spomíni, rod. spomínov, daj. spomínom, tož. spomíne, mest. pri spomínih, or. s spomíni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev 91



svéčnica -e ž

|krščanski praznik, 2. februar|: Jaslice stojijo do svečnice; Ljudski pregovor pravi: »Če je na svečnico jug, je še daleč plug.«

{O} EDNINA: im. svéčnica, rod. svéčnice, daj. svéčnici, tož. svéčnico, mest. pri svéčnici, or. s svéčnico; DVOJINA: im. svéčnici, rod. svéčnic, daj. svéčnicama, tož. svéčnici, mest. pri svéčnicah, or. s svéčnicama; MNOŽINA: im. svéčnice, rod. svéčnic, daj. svéčnicam, tož. svéčnice, mest. pri svéčnicah, or. s svéčnicami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev



svéti -ega m

Med blaženimi in svetimi mu gre prav posebno mesto; |verski naziv|: Da nekoga razglasijo za svetega, mora preteči vsaj pet let od njegove smrti; vsi sveti ||krščanski praznik, 1. november; dan spomina na mrtve||: V kraju je bila za vse svete spominska slovesnost

{O} EDNINA: im. svéti, rod. svétega, daj. svétemu, tož. svétega, mest. pri svétem, or. s svétim; DVOJINA: im. svéta, rod. svétih, daj. svétima, tož. svéta, mest. pri svétih, or. s svétima; MNOŽINA: im.

svéti, rod. svétih, daj. svétim, tož. svéte, mest. pri svétih, or. s svétimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev



Svéti tríje králji -ih -tréh -ev m mn.; ime bitja, religijsko ime darila Svetih treh kraljev; praznik Svetih treh kraljev ||krščanski praznik, 6. januar; Gospodovo razglašenje||: Božični kruh so delili na vse tri božiče: božični dan, novoletni dan in na praznik Svetih treh kraljev; z malo začetnico zaradi elipse Na svete tri kralje so od hiše do hiše hodili koledniki

{O} MNOŽINA: im. Svéti tríje králji, rod. Svétih tréh králjev, daj. Svétim trém králjem, tož. Svéte trí králje, mest. pri Svétih tréh králjih, or. s Svétimi trémi králji STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev



šábat -a tudi sábat -a m

|judovska sobota|: V sinagogi oznanjajo začetek šabata z ovnovim rogom

{O} EDNINA: im. šábat, rod. šábata, daj. šábatu, tož. šábat, mest. pri šábatu, or. s šábatom; DVOJINA: im. šábata, rod. šábatov, daj. šábatoma, tož. šábata, mest. pri šábatih, or. s sábatoma; MNOŽINA: im.

šábati, rod. šábatov, daj. šábatom, tož. šábate, mest. pri šábatih, or. s šábati STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev; samostalnik moškega spola



92





Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

advent

Martinov (Martinova/martinova nedelja,

april (prvi april)

Martinova/martinova sobota)

ašura

martinovo

avgust

mevlud

bajram

nedelja (cvetna nedelja)

binkošti

noč (judovska velika noč, velika noč, kresna

božič

noč, noč čarovnic)

četrtek (veliki četrtek)

noruz

dan (materinski dan, zahvalni dan,

november

mednarodni dan maternega jezika, svetovni

oktober

dan boja proti aidsu, svetovni dan

pasha

Downowega/downovega sindroma, dan

pepelnica

državnosti, dan reformacije, dan

pepelnični (pepelnična sreda)

samostojnosti in enotnosti, dan spomina na

petek (veliki petek)

mrtve, dan upora proti okupatorju, dan

ponedeljek (binkoštni ponedeljek, velikonočni

vrnitve Primorske k matični domovini, dan

ponedeljek)

žena, dan Primoža Trubarja, dan Rudolfa

Prešernov (Prešernov dan)

Maistra, dan svetega Patrika, dan Zemlje)

pust

december (veseli december)

ramadan

delo (praznik dela)

ramazan

duša ((vseh) vernih duš dan)

rektorjev (rektorjev dan)

Gospodov (Gospodovo/gospodovo

rokovo

razglašenje)

september

gregorjevo

Silvestrov (Silvestrov večer)

hanuka

silvestrovo

holi

slava

ilinden

sobota (velika sobota)

januar

spomin (spomin vseh vernih rajnih)

jernejevo

sreda (pepelnična sreda)

jožefovo

svečnica

julij

sveti (vsi sveti)

junij

praznik Svetih treh kraljev

jurjevo

šabat

katarinino

šentjanževo

leto (novo leto)

šmaren (mali šmaren, veliki šmaren)

maj

štefanovo

marec

torek

Marijin (Marijino vnebovzetje)

valentinovo

vnebohod





93





Pravopisne zanimivosti

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 27 slovarskih sestavkov, ki izhajajo iz težav, ki smo jih zaznali v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Gre za raznovrstne slovarske obravnave, pri katerih se osredinjamo na tista vprašanja, ki pri obravnavi drugih problemskih sklopov verjetno ne bodo v ospredju, npr. imena sodobnih virusov in bolezni ( ebola, marburg, zika), spremembe v kodifikaciji glede pravopisno-slovničnih vprašanj, npr. zapis ( prekaren, pletna, ekofeminizem, evroarktični, čutnodomišljijski), odločitev o rabi začetnice ( jedi), sprememba slovničnih kategorij ( starš – starši; karitas m, ž; vodja m, ž), sklanjanje ( kvevri, Hofer), podomačitev ( Camino –

kamino).

NOVOSTI:

Leksika, obdelana v tem problemskem sklopu, je bodisi nova bodisi – še pogosteje – odstopa od rešitev v predhodnih kodifikacijah, zato je tudi predstavljena v ePravopisu.

SKLIC NA SP 2001:

slovar

SLOVARSKI PRIKAZ:

alúmen -mna m

|diplomant|: Valvasorjev polbrat je bil alumen jezuitske gimnazije v Ljubljani; Ustanavljanje društev alumnov je v anglosaških deželah stalna praksa

{O} EDNINA: im. alúmen, rod. alúmna, daj. alúmnu, tož. alúmna, mest. pri alúmnu, or. z alúmnom; DVOJINA: im. alúmna, rod. alúmnov, daj. alúmnoma, tož. alúmna, mest. pri alúmnih, or. z alúmnoma; MNOŽINA: im. alúmni, rod. alúmnov, daj. alúmnom, tož. alúmne, mest. pri alúmnih, or.

z alúmni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti



ékofeminízem -zma m

|gibanje, ki združuje ekologijo in feminizem|: zgodovina ekofeminizma

{O} EDNINA: im. ékofeminízem, rod. ékofeminízma, daj. ékofeminízmu, tož. ékofeminízem, mest.

pri ékofeminízmu, or. z ékofeminízmom; DVOJINA: im. ékofeminízma, rod. ékofeminízmov, daj.

ékofeminízmoma, tož. ékofeminízma, mest. pri ékofeminízmih, or. z ékofeminízmoma; MNOŽINA: im. ékofeminízmi, rod. ékofeminízmov, daj. ékofeminízmom, tož. ékofeminízme, mest.

pri ékofeminízmih, or. z ékofeminízmi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti; samostalnik moškega spola; priredne zloženke (vezalne)





94





Hófer2 -ja m; stvarno ime

|trgovsko podjetje|: Kupuje pri Hoferju; krožišče pred Hoferjem; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku V trgovini Hofer imajo danes dan popustov

{B} Hoferjev

{O} EDNINA: im. Hófer, rod. Hóferja, daj. Hóferju, tož. Hófer, mest. pri Hóferju, or. s Hóferjem; DVOJINA: im. Hóferja, rod. Hóferjev, daj. Hóferjema, tož. Hóferja, mest. pri Hóferjih, or. s Hóferjema; MNOŽINA: im. Hóferji, rod. Hóferjev, daj. Hóferjem, tož. Hóferje, mest. pri Hóferjih, or.

s Hóferji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; pravopisne zanimivosti; samostalnik moškega spola



káritas1 -a m

|dobrodelna organizacija|: Vsa oblačila so darovali karitasu; Dela kot prostovoljka pri karitasu

{O} EDNINA: im. káritas, rod. káritasa, daj. káritasu, tož. káritas, mest. pri káritasu, or. s káritasom; DVOJINA: im. káritasa, rod. káritasov, daj. káritasoma, tož. káritasa, mest. pri káritasih, or. s káritasoma; MNOŽINA: im. káritasi, rod. káritasov, daj. káritasom, tož. káritase, mest. pri káritasih, or. s káritasi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti



kvévri -ja m

|sod za vino|: vino iz kvevrija; Prodajajo pripomočke iz češnjevega lubja za čiščenje kvevrijev

{O} EDNINA: im. kvévri, rod. kvévrija, daj. kvévriju, tož. kvévri, mest. pri kvévriju, or. s kvévrijem; DVOJINA: im. kvévrija, rod. kvévrijev, daj. kvévrijem, tož. kvévrija, mest. pri kvévrijih, or. s kvévrijema; MNOŽINA: im. kvévriji, rod. kvévrijev, daj. kvévrijem, tož. kvévrije, mest. pri kvévrijih, or. s kvévriji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti



márburg -a m

|virus, imenovan po nemškem mestu Marburg|: okužba z marburgom; Laboratorijske preiskave so pokazale, da so se vsi okužili z virusom marburg/marburga; |mrzlica zaradi okužbe z marburgom|: Filovirusi povzročajo tudi marburg

{B} marburgov

{O} EDNINA: im. márburg, rod. márburga, daj. márburgu, tož. márburg, mest. pri márburgu, or. z márburgom; DVOJINA: im. márburga, rod. márburgov, daj. márburgoma, tož. márburga, mest. pri márburgih, or. z márburgoma; MNOŽINA: im. márburgi, rod. márburgov, daj. márburgom, tož.

márburge, mest. pri márburgih, or. z márburgi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti



95





Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

alumen

karitas, m

Camino

karitas, ž

čikungunja

kvevri

čutnodomišljijski

marburg

denga

mumin

Dominique, m

pletna

Dominique, ž

prekaren

ebola

starš

ekofeminizem

vinksica

evroarktični

vodja, m

Hofer

vodja, ž

jedi

vodjev

jedijev

vodjin

kamino in camino

zika





96





Prebivalska imena (iz imen držav, celin)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 440 iztočnic. Gre za prebivalska imena prebivalcev in prebivalk držav (418) ter celin (26). Nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Imena držav« in »Imena celin«.

Plemenska imena so obravnavana v posebnem sklopu (gl. problemski sklop »Imena plemen«).

Zaradi slabe zastopanosti posameznih imen v rabi smo seznam že kodificiranih imen v Slovenskem pravopisu 2001 preverjali (a) s sodobnim korpusnim gradivom, (b) z gradivom v virih, ki obravnavajo problematiko tvorbe prebivalskih imen (S. Lenarčič), ali v virih, ki predlagajo drugačne ali potrjujejo predlagane tvorjenke (D. Kladnik, Slovar slovenskih eksonimov; D. Perko in D. Kladnik, Slovenska imena držav), (c) s starejšimi slovenskimi viri (starejši pravopisi in portal dLib). Pogostnost rabe posameznih pogostejših besedotvornih različic je bila preverjena v korpusu Gigafida.

V rastočem slovarju bodo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajeta prebivalska imena po problemskih sklopih izhodiščnih gesel (prebivalci pokrajin, mest, otokov itd.).

NOVOSTI:

Navajanje prebivalskih imen kot samostojnih iztočnic (in sicer tako moške kot ženske oblike) je novost v primerjavi s prejšnjimi priročniki. V SP 2001 so bila prebivalska imena iz imen držav navedena le znotraj besedotvornih gesel, niso pa bila uvrščena med samostojne iztočnice. V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z naglasno-pregibnostnimi vzorci v vseh sklonih in številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, ki so sicer v rabi redke oz. se redko uresničujejo.

Nekatera prebivalska imena imajo večbesedno dvojnico (npr. Južnokorejec/ Južni Korejec, Južnokorejka/ Južna Korejka, Južnosudanec/ Južni Sudanec, Južnosudanka/ Južna Sudanka), kar je rezultat težnje po razlikovanju med državami s podobnimi poimenovanji ( Južna Koreja proti Severna Koreja, Vzhodni Kongo proti Zahodni Kongo itd.), ki se je uveljavilo že v SP 2001.

Pri redigiranju iztočnic smo v primerjavi z normo v SP 2001 uvedli določene spremembe. Nekatera prebivalska imena imajo spremenjena naglasna mesta, ki so rezultat drugačne rabe (npr.

dvonaglasnost pri Júžnoafričán, Srédnjeafričán, izpust kratkega naglasa pri Američán, Hondurašán, Iračán itd.). Izpustili smo nekatere časovno zaznamovane različice (npr. Mehikanec).

Novost v slovarju so tista imena in/ali njihove dvojnice, ki prej niso bile navedene, zdaj pa jih izkazuje raba ( Burkinafasec – Burkinec). Dvojnice pri prebivalskih imenih so povezane v okviru istega slovarskega sestavka: Etiopijec – Etiopec, Etopijka – Etiopka; Samoanec – Samojec, Samoanka –

Samojka; Laošan – Laožan, Laošanka – Laožanka itd. Nekatere različice so povezane tudi s spremembo imena države (npr. Saudova Arabija: Saudec/Saudijec) ali s sistemskim poenotenjem besedotvornih možnosti (npr. Slonokoščenoobalec – Slonokoščenec).

V ePravopisu ni prebivalskih imen iz držav z zapletenejšimi imeni, saj je njihov raba vprašljiva. Napotek za njihovo poimenovanje je mogoče najti v zgledih pri posameznih državah (npr. Sveti Tomaž in Princ: prebivalci Svetega Tomaža in Princa).

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu države), iz katere je izpeljano prebivalsko ime (npr. Afganistanka < Afganistan).

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 50, 51.



97





SLOVARSKI PRIKAZ:

Abesínec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

vojna Italijanov z Abesinci; prim. abesínec

(< Abesínija)

{B} Abesinčev

{O} EDNINA: im. Abesínec, rod. Abesínca, daj. Abesíncu, tož. Abesínca, mest. pri Abesíncu, or. z Abesíncem; DVOJINA: im. Abesínca, rod. Abesíncev, daj. Abesíncema, tož. Abesínca, mest. pri Abesíncih, or. z Abesíncema; MNOŽINA: im. Abesínci, rod. Abesíncev, daj. Abesíncem, tož.

Abesínce, mest. pri Abesíncih, or. z Abesínci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena



Abesínka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

pesem temnopoltih Abesink; prim. abesínka

(< Abesínija)

{B} Abesinkin

{O} EDNINA: im. Abesínka, rod. Abesínke, daj. Abesínki, tož. Abesínko, mest. pri Abesínki, or. z Abesínko; DVOJINA: im. Abesínki, rod. Abesínk, daj. Abesínkama, tož. Abesínki, mest. pri Abesínkah, or. z Abesínkama; MNOŽINA: im. Abesínke, rod. Abesínk, daj. Abesínkam, tož.

Abesínke, mest. pri Abesínkah, or. z Abesínkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena



Burmánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

Okoli 85 odstotkov Burmancev je budistov

(< Búrma)

{B} Burmančev

{O} EDNINA: im. Burmánec, rod. Burmánca, daj. Burmáncu, tož. Burmánca, mest. pri Burmáncu, or. z Burmáncem; DVOJINA: im. Burmánca, rod. Burmáncev, daj. Burmáncema, tož. Burmánca, mest. pri Burmáncih, or. z Burmáncema; MNOŽINA: im. Burmánci, rod. Burmáncev, daj.

Burmáncem, tož. Burmánce, mest. pri Burmáncih, or. z Burmánci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena



Burmánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Zaradi turizma oblasti Burmankam plemena Kajan ne dovolijo izselitve; prim. burmánka (< Búrma)

{B} Burmankin



98

{O} EDNINA: im. Burmánka, rod. Burmánke, daj. Burmánki, tož. Burmánko, mest. pri Burmánki, or. z Burmánko; DVOJINA: im. Burmánki, rod. Burmánk, daj. Burmánkama, tož. Burmánki, mest.

pri Burmánkah, or. z Burmánkama; MNOŽINA: im. Burmánke, rod. Burmánk, daj. Burmánkam, tož.

Burmánke, mest. pri Burmánkah, or. z Burmánkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena



Kóngovec -vca m; ime bitja, prebivalsko ime

V Gomi so našli zatočišče številni Kongovci

(< Kóngo)

{B} Kongovčev

{O} EDNINA: im. Kóngovec, rod. Kóngovca, daj. Kóngovcu, tož. Kóngovca, mest. pri Kóngovcu, or. s Kóngovcem; DVOJINA: im. Kóngovca, rod. Kóngovcev, daj. Kóngovcema, tož. Kóngovca, mest. pri Kóngovcih, or. s Kóngovcema; MNOŽINA: im. Kóngovci, rod. Kóngovcev, daj.

Kóngovcem, tož. Kóngovce, mest. pri Kóngovcih, or. s Kóngovci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; samostalnik moškega spola Kóngovka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Borca za pravice Kongovk so nagradili z nagrado Saharova

(< Kóngo)

{B} Kongovkin

{O} EDNINA: im. Kóngovka, rod. Kóngovke, daj. Kóngovki, tož. Kóngovko, mest. pri Kóngovki, or. s Kóngovko; DVOJINA: im. Kóngovki, rod. Kóngovk, daj. Kóngovkama, tož. Kóngovki, mest.

pri Kóngovkah, or. s Kóngovkama; MNOŽINA: im. Kóngovke, rod. Kóngovk, daj. Kóngovkam, tož.

Kóngovke, mest. pri Kóngovkah, or. s Kóngovkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena



Pêrzijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

Aleksander Makedonski je premagal kralja kraljev, Perzijca Dareja; stari Perzijci; Večina Perzijcev govori perzijščino oziroma farsi; prim. pêrzijec

(< Pêrzija)

{B} Perzijčev

{O} EDNINA: im. Pêrzijec, rod. Pêrzijca, daj. Pêrzijcu, tož. Pêrzijca, mest. pri Pêrzijcu, or. s Pêrzijcem; DVOJINA: im. Pêrzijca, rod. Pêrzijcev, daj. Pêrzijcema, tož. Pêrzijca, mest. pri Pêrzijcih, or. s Pêrzijcema; MNOŽINA: im. Pêrzijci, rod. Pêrzijcev, daj. Pêrzijcem, tož. Pêrzijce, mest. pri Pêrzijcih, or. s Pêrzijci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena



99





Pêrzijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Tradicionalno črno oblačilo Perzijk se imenuje čador; prim. pêrzijka (< Ázija)

{B} Perzijkin

{O} EDNINA: im. Pêrzijka, rod. Pêrzijke, daj. Pêrzijki, tož. Pêrzijko, mest. pri Pêrzijki, or. s Pêrzijko; DVOJINA: im. Pêrzijki, rod. Pêrzijk, daj. Pêrzijkama, tož. Pêrzijki, mest. pri Pêrzijkah, or. s Pêrzijkama; MNOŽINA: im. Pêrzijke, rod. Pêrzijk, daj. Pêrzijkam, tož. Pêrzijke, mest. pri Pêrzijkah, or. s Pêrzijkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Abesinec

Belgijec

Abesinka

Belgijka

Afganistanec

Belizejčan

Afganistanka

Belizejčanka

Albanec

Belorus

Albanka

Belorusinja

Alžirec

Beninčan

Alžirka

Beninčanka

Američan

Bissauec

Američanka

Bissauka

Andorec

Bocvanec

Andorka

Bocvanka

Angolec

Bolgar

Angolka

Bolgarka

Antigovec

Bolivijec

Antigovka

Bolivijka

Argentinec

Bosanec

Argentinka

Bosanka

Armenec

Brazilec

Armenka

Brazilka

Avstralec

Britanec

Avstralka

Britanka

Avstrijec

Brunejec

Avstrijka

Brunejka

Azerbajdžanec

Burkinec

Azerbajdžanka

Burkinka

Bahamec

Burmanec

Bahamka

Burmanka

Bahrajnčan

Burundijec

Bahrajnčanka

Burundijka

Bangladeševec

Butanec

Bangladeševka

Butanka

Barbadošan

Ciprčan

Barbadošanka

Ciprčanka

Barbudec

Čadovec

Barbudka

Čadovka



100

Čeh ×2

Haitijec

Čehinja

Haitijka

Čehoslovak

Hercegovec

Čehoslovakinja

Hercegovka

Čilenec

Holandec

Čilenka

Holandka

Črnogorec

Hondurašan

Črnogorka

Hondurašanka

Danec

Hrvat

Danka

Hrvatica

Dominičan

Indijec

Dominičanka

Indijka

Dominikanec

Indonezijec

Dominikanka

Indonezijka

Džibutčan

Iračan

Džibutčanka

Iračanka

Egipčan

Iranec

Egipčanka

Iranka

Ekvadorec

Irec

Ekvadorka

Irka

Ekvatorialnogvinejec

Islandec

Ekvatorialnogvinejka

Islandka

Emiratčan

Italijan

Emiratčanka

Italijanka

Eritrejec

Izraelec

Eritrejka

Izraelka

Estonec

Jamajčan

Estonka

Jamajčanka

Etiopijec

Japonec

Etiopijka

Japonka

Fidžijec

Jemenec

Fidžijka

Jemenka

Filipinec

Jordanec

Filipinka

Jordanka

Finec

Južnoafričan

Finka

Južnoafričanka

Francoz

Južnokorejec

Francozinja

Južnokorejka

Gabonec

Južnosudanec

Gabonka

Južnosudanka

Gambijec

Kambodžan

Gambijka

Kambodžanka

Ganec

Kamerunec

Ganka

Kamerunka

Grenadčan

Kanadčan

Grenadčanka

Kanadčanka

Grk

Katarec

Grkinja

Katarka

Gruzijec

Kazahstanec

Gruzijka

Kazahstanka

Gvajanec

Kenijec

Gvajanka

Kenijka

Gvatemalec

Kirgiz

Gvatemalka

Kirgizijka

Gvinejec

Kirgizistanec

Gvinejka

Kirgizistanka



101

Kiribatijec

Mavretanec

Kiribatijka

Mavretanka

Kitajec

Mavricijčan

Kitajka

Mavricijčanka

Kolumbijec

Mehičan

Kolumbijka

Mehičanka

Komorčan

Mikronezijec

Komorčanka

Mikronezijka

Kongovec

Mjanmarec

Kongovka

Mjanmarka

Kosovec

Moldavijec

Kosovka

Moldavijka

Kostaričan

Monačan

Kostaričanka

Monačanka

Kubanec

Mongolec

Kubanka

Mongolka

Kuvajtčan

Mozambičan

Kuvajtčanka

Mozambičanka

Laožan

Namibijec

Laožanka

Namibijka

Latvijec

Naurujčan

Latvijka

Naurujčanka

Lesotec

Nemec ×2

Lesotka

Nemka

Libanonec

Nepalec

Libanonka

Nepalka

Liberijec

Nigerijec

Liberijka

Nigerijka

Libijec

Nigrc

Libijka

Nigrka

Lihtenštajnec

Nikaragovec

Lihtenštajnka

Nikaragovka

Litovec

Nizozemec

Litovka

Nizozemka

Luksemburžan

Njašan

Luksemburžanka

Njašanka

Madagaskarec

Norvežan

Madagaskarka

Norvežanka

Madžar

Novozelandec

Madžarka

Novozelandka

Makedonec

Omanec

Makedonka

Omanka

Malavijec

Pakistanec

Malavijka

Pakistanka

Maldivijec

Palavčan

Maldivijka

Palavčanka

Malezijec

Palestinec

Malezijka

Palestinka

Malijec

Panamec

Malijka

Panamka

Maltežan

Papuanec

Maltežanka

Papuanka

Maročan

Paragvajec

Maročanka

Paragvajka

Marshallovec

Perujec

Marshal ovka

Perujka



102

Perzijec

Španec

Perzijka

Španka

Poljak

Šrilančan

Poljakinja

Šrilančanka

Portugalec

Šved

Portugalka

Švedinja

Romun

Švicar

Romunka

Švicarka

Ruandec

Tadžikistanec

Ruandka

Tadžikistanka

Rus

Tajec

Rusinja

Tajka

Salomonec

Tajvanec

Salomonka

Tajvanka

Salvadorec

Tanzanijec

Salvadorka

Tanzanijka

Samoanec

Tobagovec

Samoanka

Tobagovka

Sanmarinec

Togovec

Sanmarinka

Togovka

Saudec

Tongovec

Saudka

Tongovka

Sejšelec

Trinidadčan

Sejšelka

Trinidadčanka

Senegalec

Tunizijec

Senegalka

Tunizijka

Severnokorejec

Turek

Severnokorejka

Turkinja

Siamec

Turkmenec

Siamka

Turkmenistanec

Sierraleonec

Turkmenistanka

Sierraleonka

Turkmenka

Singapurec

Tuvalujec

Singapurka

Tuvalujka

Sirec

Ugandčan

Sirka

Ugandčanka

Slonokoščenoobalec

Ukrajinec

Slonokoščenoobalka

Ukrajinka

Slovak

Urugvajec

Slovakinja

Urugvajka

Slovenec

Uzbekistanec

Slovenka

Uzbekistanka

Somalec

Vanuatujec

Somalka

Vanuatujka

Srb

Vatikanec

Srbkinja

Vatikanka

Srednjeafričan

Venezuelec

Srednjeafričanka

Venezuelka

Sudanec

Vietnamec

Sudanka

Vietnamka

Surinamec

Vzhodnokongovec

Surinamka

Vzhodnokongovka

Svazijec

Vzhodnotimorec

Svazijka

Vzhodnotimorka

Svetolucijec

Zahodnokongovec

Svetolucijka

Zahodnokongovka



103

Zahodnosaharec

Zambijka

Zahodnosaharka

Zelenortčan

Zairec

Zelenortčanka

Zairka

Zimbabvejec

Zambijec

Zimbabvejka





104





Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev,

narodov)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 282 imen pripadnikov in pripadnic plemen, pa tudi imen plemen, kadar se imena plemen razlikujejo od množinske oblike imena moškega spola ( Očipva – Očipvejec in Očipvejci, Otava – Otavec in Otavci).

Nabor imen je bil narejen na podlagi izpisov iz slovenskih enciklopedij in serije monografij Ljudstva sveta (Mladinska knjiga, 1980).

Nabor pripadnikov in pripadnic plemen glede na SP 2001 smo razširili predvsem s pravopisno problematičnimi imeni ( Čeroki, Daors, Sjuks, Suj ipd.) NOVOSTI:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001.

Kot slovarske iztočnice nastopajo edninske oblike imen pripadnikov in pripadnic posameznih plemen.

Če je v rabi množinska oblika, je to razvidno iz ponazarjalnih zgledov, sicer pa so v skupino vključene tudi prevzete imenske oblike tipa Bambara, Bantu, Čeroki, Hazara, Hutu, Joruba, Kečua, Merina, Nuba, Očipva, Otava, Rohinga, Sami, Šona, Tutsi, Zulu, ki se pojavljajo v skladenjski vlogi desnih prilastkov v imenovalniku, na kar je v ponazoritvi tudi opozorjeno.

Pri nekaterih iztočnicah sta uslovarjeni prevzeta in obrazilno podomačena oblika, npr. Nervijec in Nerv, ki sta obravnavani v okviru enega slovarskega sestavka kot dvojnici.

Posebno skupino predstavljajo tista imena plemen, ljudstev, pri katerih je obstoječe, v rabi izkazano in ustaljeno ime v okolju, od koder izvira, dojemano kot nekorektno oziroma žaljivo in zanj zato priporočamo ustreznejšo sopomenko, npr.:

Cigan – Rom

Laponka – Samijka

Ciganka – Rominja/Romka

Samojed – Nenec

Eskim – Inuit

Samojedka – Nenijka

Eskimka – Inuitinja

Žid – Jud

Laponec – Samijec

Židinja – Judinja

Uporabniku prijaznejše je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, a uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu.

Normativno je ovrednotenje dvojničnih možnosti.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 1118.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Abházijec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnik etnične skupine v Gruziji|: Ker je Abhazijec, je zaradi stalnega preganjanja pobegnil iz Gruzije; odcepitvene težnje Abhazijcev

{B} Abhazijčev



105

{O} EDNINA: im. Abházijec, rod. Abházijca, daj. Abházijcu, tož. Abházijca, mest. pri Abházijcu, or.

z Abházijcem; DVOJINA: im. Abházijca, rod. Abházijcev, daj. Abházijcema, tož. Abházijca, mest.

pri Abházijcih, or. z Abházijcema; MNOŽINA: im. Abházijci, rod. Abházijcev, daj. Abházijcem, tož. Abházijce, mest. pri Abházijcih, or. z Abházijci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena



Abházijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnica etnične skupine v Gruziji|: Steinbeck v Ruskem dnevniku opisuje potnike z vlaka, ki so od Abhazijk na peronih kupovali sadje

(< Abházijec)

{B} Abhazijkin

{O} EDNINA: im. Abházijka, rod. Abházijke, daj. Abházijki, tož. Abházijko, mest. pri Abházijki, or.

z Abházijko; DVOJINA: im. Abházijki, rod. Abházijk, daj. Abházijkama, tož. Abházijki, mest. pri Abházijkah, or. z Abházijkama; MNOŽINA: im. Abházijke, rod. Abházijk, daj. Abházijkam, tož.

Abházijke, mest. pri Abházijkah, or. z Abházijkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena



Afár -ja m; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnik etnične skupine v Džibutiju in Eritreji|: Predstavil se je kot Afar iz Danakila; Iz Džibutija poročajo o spopadih med Somalci in Afarji

{B} Afarjev

{O} EDNINA: im. Afár, rod. Afárja, daj. Afárju, tož. Afárja, mest. pri Afárju, or. z Afárjem; DVOJINA: im. Afárja, rod. Afárjev, daj. Afárjema, tož. Afárja, mest. pri Afárjih, or. z Afárjema; MNOŽINA: im.

Afárji, rod. Afárjev, daj. Afárjem, tož. Afárje, mest. pri Afárjih, or. z Afárji STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; samostalnik moškega spola Afárka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnica etnične skupine v Džibutiju in Eritreji|: fotografija mlade Afarke (< Afár)

{B} Afarkin

{O} EDNINA: im. Afárka, rod. Afárke, daj. Afárki, tož. Afárko, mest. pri Afárki, or. z Afárko; DVOJINA: im. Afárki, rod. Afárk, daj. Afárkama, tož. Afárki, mest. pri Afárkah, or. z Afárkama; MNOŽINA: im. Afárke, rod. Afárk, daj. Afárkam, tož. Afárke, mest. pri Afárkah, or. z Afárkami STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





106

Bantú -- m; prebivalsko ime

|afriško ljudstvo|: kot prilastek, v imenovalniku življenjske navade ljudstva Bantu

{B} Bantujec, Bantujka; Bantujčev, Bantujkin; bantujski

{O} MNOŽINA: im. Bantú, rod. Bantú, daj. Bantú, tož. Bantú, mest. pri Bantú, or. z Bantú STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena



Bantújec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnik afriškega ljudstva|: Od 14. stoletja dalje so se v Namibijo priseljevali Bantujci; V

jezikih Bantujcev pomeni izraz »basenji« domač ali domoroden

(< Bantú)

{B} Bantujčev

{O} EDNINA: im. Bantújec, rod. Bantújca, daj. Bantújcu, tož. Bantújca, mest. pri Bantújcu, or. z Bantújcem; DVOJINA: im. Bantújca, rod. Bantújcev, daj. Bantújcema, tož. Bantújca, mest. pri Bantújcih, or. z Bantújcema; MNOŽINA: im. Bantújci, rod. Bantújcev, daj. Bantújcem, tož. Bantújce, mest. pri Bantújcih, or. z Bantújci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; samostalnik moškega spola Bantújka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnica afriškega ljudstva|: skupina Bantujk

(< Bantú)

{B} Bantujkin

{O} EDNINA: im. Bantújka, rod. Bantújke, daj. Bantújki, tož. Bantújko, mest. pri Bantújki, or. z Bantújko; DVOJINA: im. Bantújki, rod. Bantújk, daj. Bantújkama, tož. Bantújki, mest. pri Bantújkah, or. z Bantújkama; MNOŽINA: im. Bantújke, rod. Bantújk, daj. Bantújkam, tož. Bantújke, mest. pri Bantújkah, or. z Bantújkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena



Čeróki1 -- m; prebivalsko ime

|podomačeno za Cherokee|; |severnoameriško indijansko pleme|: kot prilastek, v imenovalniku deček iz plemena Čeroki

{B} Čerokijec in Čeroki, Čerokinja; Čerokijev, Čerokijkin; čerokijski

{O} EDNINA: im. Čeróki, rod. Čerókija, daj. Čerókiju, tož. Čerókija, mest. pri Čerókiju, or. s Čerókijem

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena





107

Čeróki2 -ja m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri Čerókijec Čerókijec -jca in Čeróki -ja m; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnik severnoameriškega indijanskega plemena|: Najpomembnejše indijanske politične enote na jugovzhodu so bili Čerokijci/Čeroki v današnji Alabami, Georgiji, Severni Karolini in Tennesseeju; Za Čerokijce/Čeroke so značilne maske, izdelane iz buč

(< Čeróki1)

{B} Čerokijčev in Čerokijev

{O} EDNINA: im. Čerókijec in Čeróki, rod. Čerókijca in Čerókija, daj. Čerókijcu in Čerókiju, tož.

Čerókijca in Čerókija, mest. pri Čerókijcu in pri Čerókiju, or. s Čerókijcem in s Čerókijem; DVOJINA: im. Čerókijca in Čerókija, rod. Čerókijcev in Čerókijev, daj. Čerókijcema in Čerókijema, tož. Čerókijca in Čerókija, mest. pri Čerókijcih in pri Čerókijih, or. s Čerókijcema in s Čerókijema; MNOŽINA: im. Čerókijci in Čerókiji, rod. Čerókijcev in Čerókijev, daj. Čerókijcem in Čerókijem, tož. Čerókijce in Čerókije, mest. pri Čerókijcih in pri Čerókijih, or. s Čerókijci in s Čerókiji STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; samostalnik moškega spola Hetít -a m; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnik indoevropskega ljudstva|: Orel je pri Hetitih pomenil vrhovnega sončnega boga; Ramzes II. se je s Hetiti iz Male Azije vojskoval za ozemlja, ki so ležala med obema državama

{B} Hetitov

{O} EDNINA: im. Hetít, rod. Hetíta, daj. Hetítu, tož. Hetíta, mest. pri Hetítu, or. s Hetítom; DVOJINA: im. Hetíta, rod. Hetítov, daj. Hetítoma, tož. Hetíta, mest. pri Hetítih, or. s Hetítoma; MNOŽINA: im.

Hetíti, rod. Hetítov, daj. Hetítom, tož. Hetíte, mest. pri Hetítih, or. s Hetíti STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; samostalnik moškega spola Hetítinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri Hetítka Hetítka -e in Hetítinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnica indoevropskega ljudstva|: Salomonova mati je bila Hetitka/Hetitinja (< Hetít)

{B} Hetitkin in Hetitinjin

{O} EDNINA: im. Hetítka in Hetítinja, rod. Hetítke in Hetítinje, daj. Hetítki in Hetítinji, tož. Hetítko in Hetítinjo, mest. pri Hetítki in pri Hetítinji, or. s Hetítko in s Hetítinjo; DVOJINA: im. Hetítki in Hetítinji, rod. Hetítk in Hetítinj, daj. Hetítkama in Hetítinjama, tož. Hetítki in Hetítinji, mest. pri Hetítkah in pri Hetítinjah, or. s Hetítkama in s Hetítinjama; MNOŽINA: im. Hetítke in Hetítinje, rod.

Hetítk in Hetítinj, daj. Hetítkam in Hetítinjam, tož. Hetítke in Hetítinje, mest. pri Hetítkah in pri Hetítinjah, or. s Hetítkami in s Hetítinjami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; samostalnik ženskega spola 108



Indijánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnik prvotnih prebivalcev Amerike|: mehiški Indijanec; severnoameriški Indijanci; Še vedno je veliko pravic Indijancev kršenih

{B} Indijančev

{O} EDNINA: im. Indijánec, rod. Indijánca, daj. Indijáncu, tož. Indijánca, mest. pri Indijáncu, or. z Indijáncem; DVOJINA: im. Indijánca, rod. Indijáncev, daj. Indijáncema, tož. Indijánca, mest. pri Indijáncih, or. z Indijáncema; MNOŽINA: im. Indijánci, rod. Indijáncev, daj. Indijáncem, tož.

Indijánce, mest. pri Indijáncih, or. z Indijánci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; samostalnik moškega spola Indijánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnica prvotnih prebivalcev Amerike|: Tradicionalni klobuki in nabrana krila Indijank so bili lepo izdelani; Poročil se je z Indijanko

(< Indijánec)

{B} Indijankin

{O} EDNINA: im. Indijánka, rod. Indijánke, daj. Indijánki, tož. Indijánko, mest. pri Indijánki, or. z Indijánko; DVOJINA: im. Indijánki, rod. Indijánk, daj. Indijánkama, tož. Indijánki, mest. pri Indijánkah, or. z Indijánkama; MNOŽINA: im. Indijánke, rod. Indijánk, daj. Indijánkam, tož.

Indijánke, mest. pri Indijánkah, or. z Indijánkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; samostalnik ženskega spola



Kópt -a m; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnik ljudstva v Egiptu|: V Egiptu prebiva devet milijonov pravoslavnih in skoraj 200 tisoč katoliških Koptov

{B} Koptov

{O} EDNINA: im. Kópt, rod. Kópta, daj. Kóptu, tož. Kópta, mest. pri Kóptu, or. s Kóptom; DVOJINA: im. Kópta, rod. Kóptov, daj. Kóptoma, tož. Kópta, mest. pri Kóptih, or. s Kóptoma; MNOŽINA: im.

Kópti, rod. Kóptov, daj. Kóptom, tož. Kópte, mest. pri Kóptih, or. s Kópti STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena



Kóptinja -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|pripadnica ljudstva v Egiptu|: Poročil se je s Koptinjo

(< Kópt)

{B} Koptinjin

{O} EDNINA: im. Kóptinja, rod. Kóptinje, daj. Kóptinji, tož. Kóptinjo, mest. pri Kóptinji, or. s Kóptinjo; DVOJINA: im. Kóptinji, rod. Kóptinj, daj. Kóptinjama, tož. Kóptinji, mest. pri Kóptinjah, 109





or. s Kóptinjama; MNOŽINA: im. Kóptinje, rod. Kóptinj, daj. Kóptinjam, tož. Kóptinje, mest. pri Kóptinjah, or. s Kóptinjami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; samostalnik ženskega spola Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Abhazijec

Bantujka

Abhazijka

Bask

Afar

Baskinja

Afarka

Belg

Ajmar

Belginja

Ajmarka

Bengalec

Akvitanec

Bengalka

Akvitanka

Botijec

Alan

Botijka

Alanka

Bur

Aleman

Burinja

Alemanka

Bušman

Alobrog

Bušmanka

Alobroginja

Cigan

Ambar

Ciganka

Ambarka

Cvan

Amharec

Cvanka

Amharka

Čerkez

Amorit

Čerkezinja

Amoritinja

Čeroki

Anglosas

Čerokijec

Anglosasinja

Čerokinja

Ant

Dačan

Antka

Dačanka

Apač

Daors

Apačinja

Daorsinja

Arijec

Dravid

Asamec

Dravidka

Asamka

Eburon

Ašant

Eburonka

Ašantka

Eskim

Aškenaz

Eskimka

Aškenazinja

Frank

Atrebat

Frankinja

Atrebatka

Fulan

Avar

Fulanka

Avarka

Furlan

Aztek

Furlanka

Aztekinja

Galec

Balt

Galka

Baltinja

German

Bambar

Germanka

Bambara

Got

Bambarka

Gotinja

Bantu

Grmičar

Bantujec

Grmičarka



110

Gurung

Langobardka

Gurunginja

Laponec

Havs

Laponka

Havsinja

Lužiška Srbkinja

Hazar

Lužiški Srb

Hazara

Maj

Hazarka

Majevka

Helvet

Malgaš

Helvetinja

Malgašinja

Hetit

Maor

Hetitka

Maorka

Huron

Markoman

Hutu

Markomanka

Hutujec

Masaj

Hutujka

Masajka

Ilir

Menapijec

Ilirka

Merin

Indijanec

Merina

Indijanka

Merinka

Ink

Mohikanec

Inkinja

Mohikanka

Inuit

Morin

Inuitka

Ndebel

Irokez

Ndebelka

Irokezinja

Nenec

Jazig

Nenka

Jaziginja

Nervijec

Jorub

Nuba

Joruba

Nuba

Jorubka

Nubinja

Jud

Nuristanec

Judinja

Nuristanka

Kašub

Ober

Kašubka

Obodrit

Katalonec

Obrinja

Katalonka

Očipva

Kazah

Očipvejec

Kazahinja

Očipvejka

Kečua

Ostrogot

Kečujec

Ostrogotinja

Kečujka

Otava

Kikujec

Otavec

Kikujka

Otavka

Kirkazijec

Pariz

Kirkazijka

Parizka

Kjov

Paštun

Kjovinja

Paštunka

Kmer

Praslovan

Kmerka

Praslovanka

Komanč

Rohinga

Komančinja

Rohingejec

Kopt

Rohingejka

Koptinja

Rom

Kurd

Roman

Kurdinja

Romanka

Langobard

Rominja



111

Rusin

Tadžikinja

Rusinka

Tagalog

Sabinec

Tagaloginja

Sabinka

Tamilec

Samarijan

Tamilka

Samarijanka

Tavrisk

Samaritan

Tavriskinja

Samaritanka

Tigurin

Sami

Tigurinka

Samijec

Tuareg

Samijka

Tuareginja

Samojed

Tutsi

Samojedka

Tutsijec

Saracen

Tutsijka

Saracenka

Uskok

Sas

Uskokinja

Sasinja

Uzbek

Sefard

Uzbekinja

Sefardinja

Vandal

Sjuj

Vandalka

Sjujka

Vend

Sjuks

Vendinja

Sjuksinja

Viking

Slovan

Vikinginja

Slovanka

Vizigot

Svahilijec

Vizigotinja

Svahilijka

Vlah

Sveb

Vlahinja

Svebinja

Vzhodna Gotinja

Šan

Vzhodni Got

Šanka

Zahodna Gotinja

Šejen

Zahodni Got

Šejenka

Zapotek

Šerpa

Zapotekinja

Šerpinja

Zulu

Šon

Zulujec

Šona

Zulujka

Šonka

Žid

Tadžik

Židinja





112





Prebivalska imena (iz imen pokrajin, otokov)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 14 iztočnic. Gre za prebivalska imena prebivalcev in prebivalk pokrajin (4) in otokov (10). Nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Imena pokrajin, otokov«.

NOVOSTI:

Navajanje prebivalskih imen kot samostojnih iztočnic (in sicer tako moške kot ženske oblike) je novost v primerjavi s prejšnjimi priročniki. V Slovenskem pravopisu 2001 so bila prebivalska imena iz imen pokrajin in otokov navedena le znotraj besedotvornih gesel, niso pa bila uvrščena med samostojne iztočnice. Pri tem so v ePravopisu zajeta tudi nekatera še neuslovarjena prebivalska imena iz imen pokrajin in otokov (npr. Antigovec, Antigovka, Tobagovec, Tobagovka).

Novost glede na SP 2001 je npr. normativna razvrstitev dvojničnih oblik Bosenc in Bosanec, ki ju – glede na aktualno rabo in uveljavljenost tudi v strokovnih besedilih – v ePravopisu vrednotimo drugače.

Uveljavljena dvojnica je Bosanec, zaradi stare kodifikacije pa navedena, a neprednostna tudi Bosenc.

Enako velja za prebivalko, pri kateri pa je v SP 2001 navedena le prva oblika (Bosenka), kar je v ePravopisu poenoteno z moškim prebivalskim imenom.

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z naglasno-pregibnostnimi vzorci v vseh sklonih in številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, ki so sicer v rabi redke oz. se redko uresničujejo.

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu pokrajine ali otoka), iz katere je izpeljano prebivalsko ime (npr. Barbudka < Barbuda).

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 50, 51.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Bosánec -nca tudi Bósenc -nca m; ime bitja, prebivalsko ime

Še vedno hranim nekaj fotografij Bosancev, s katerimi sem služil vojaški rok; Iz Pulja se je preselila v Ljubljano in se poročila z Bosancem

(< Bósna, Bósna in Hercegovína)

{B} Bosančev tudi Bosenčev

{O} EDNINA: im. Bosánec tudi Bósenc, rod. Bosánca tudi Bósenca, daj. Bosáncu tudi Bósencu, tož.

Bosánca tudi Bósenca, mest. pri Bosáncu tudi pri Bósencu, or. z Bosáncem tudi z Bósencem; DVOJINA: im. Bosánca tudi Bósenca, rod. Bosáncev tudi Bósencev, daj. Bosáncema tudi Bósencema, tož. Bosánca tudi Bósenca, mest. pri Bosáncih tudi pri Bósencih, or. z Bosáncema tudi z Bósencema; MNOŽINA: im. Bosánci tudi Bósenci, rod. Bosáncev tudi Bósencev, daj. Bosáncem tudi Bósencem, tož. Bosánce tudi Bósence, mest. pri Bosáncih tudi pri Bósencih, or. z Bosánci tudi z Bósenci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; samostalnik moškega spola 113





Bosánka -e tudi Bósenka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Je Bosanka iz Bihača

(< Bósna, Bósna in Hercegovína)

{B} Bosankin tudi Bosenkin

{O} EDNINA: im. Bosánka tudi Bósenka, rod. Bosánke tudi Bósenke, daj. Bosánki tudi Bósenki, tož.

Bosánko tudi Bósenko, mest. pri Bosánki tudi pri Bósenki, or. z Bosánko tudi z Bósenko; DVOJINA: im. Bosánki tudi Bósenki, rod. Bosánk tudi Bósenk, daj. Bosánkama tudi Bósenkama, tož. Bosánki tudi Bósenki, mest. pri Bosánkah tudi pri Bósenkah, or. z Bosánkama tudi z Bósenkama; MNOŽINA: im. Bosánke tudi Bósenke, rod. Bosánk tudi Bósenk, daj. Bosánkam tudi Bósenkam, tož. Bosánke tudi Bósenke, mest. pri Bosánkah tudi pri Bósenkah, or. z Bosánkami tudi z Bósenkami STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; samostalnik ženskega spola



Novogvinêjec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

Stari Novogvinejci pojmujejo predmete, živali in ljudi kot svoje podaljške (< Nôva Gvinêja)

{B} Novogvinejčev

{O} EDNINA: im. Novogvinêjec, rod. Novogvinêjca, daj. Novogvinêjcu, tož. Novogvinêjca, mest.

pri Novogvinêjcu, or. z Novogvinêjcem; DVOJINA: im. Novogvinêjca, rod. Novogvinêjcev, daj.

Novogvinêjcema, tož. Novogvinêjca, mest. pri Novogvinêjcih, or. z Novogvinêjcema; MNOŽINA: im. Novogvinêjci, rod. Novogvinêjcev, daj. Novogvinêjcem, tož. Novogvinêjce, mest. pri Novogvinêjcih, or. z Novogvinêjci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; samostalnik moškega spola Novogvinêjka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

Njegova mama je Novogvinejka

(< Nôva Gvinêja)

{B} Novogvinejkin

{O} EDNINA: im. Novogvinêjka, rod. Novogvinêjke, daj. Novogvinêjki, tož. Novogvinêjko, mest.

pri Novogvinêjki, or. z Novogvinêjko; DVOJINA: im. Novogvinêjki, rod. Novogvinêjk, daj.

Novogvinêjkama, tož. Novogvinêjki, mest. pri Novogvinêjkah, or. z Novogvinêjkama; MNOŽINA: im. Novogvinêjke, rod. Novogvinêjk, daj. Novogvinêjkam, tož. Novogvinêjke, mest. pri Novogvinêjkah, or. z Novogvinêjkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Antigovec

Antigovka



114

Barbudec

Novogvinejec

Barbudka

Novogvinejka

Bosanec

Tobagovec

Bosanka

Tobagovka

Hercegovec

Trinidadčan

Hercegovka

Trinidadčanka





115





Pridevniki (iz imen držav, celin)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 222 večinoma vrstnih pridevnikov (na - ski/- ški in - ni) iz imen držav in celin, nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Imena držav« in »Imena celin«.

Vključeni so pridevniki na - ski/- ški (in - ni; arktičen, antarktičen) iz imen vseh držav in celin sveta.

Seznam je bil preverjen s pomočjo različnih gradivskih virov, več o njih v opisih pravopisnih kategorij

»Imena držav«, »Imena celin« in »Prebivalska imena (iz imen držav, celin)«.

NOVOSTI:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, smo pa v nekaterih primerih dodali nove oblike in/ali dvojnice, ki jih izkazuje aktualna raba. Dvojnica je vpisana v geslu iztočnične oblike in nima lastnega gesla (npr. etiopijski – etiopski, burkinski – burkinafaški, litovski – litvanski, perujski – peruanski, maldivijski – maldivski, bosansko-hercegovski – bosensko-hercegovski). Nekateri pridevniki na - ski/ -ški imajo spremenjena naglasna mesta, ki so rezultat drugačne rabe (npr.

sálomonovootóški, sáudskoarábski). Spremembe pridevnikov v primerjavi z navedbami v SP 2001 so lahko tudi posledica spremembe imena države, iz katerega so tvorjeni, npr. mavricijski proti

mauricijski, saudovoarabski proti savdskoarabski.

Novost so pridevniki na - ski/ -ški iz držav, ki prej niso bile vključene v jezikovne priročnike (npr.

palavski, tuvalujski) ali pri katerih prej v besedotvornem gnezdu ni bil naveden pridevnik na - ski/-ški (npr. marshal ovootoški). Nove so tudi navedbe pogostejših stalnih besednih zvez, ki so tipične za določene pridevnike na - ski/ -ški, seveda če so po značaju pravopisno zanimive, denimo zgodovinski dogodki, denarne enote, ustanove (npr. Irak: iraška vojna; Nova Zelandija: novozelandski dolar; Hrvaška: hrvaški sabor).

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu države ali celine), iz katere je izpeljan pridevnik na - ski/ -ški (npr. albanski < Albanija). Pri pridevnikih, kjer je izhodiščnih iztočnic več, uvajamo ločevanje po izhodiščnih iztočnicah, npr. ameriški ( Amerika |celina|, skrajšano ime države), evropski ( Evropa |celina|, nadomestno ime meddržavne zveze). Ločevanje je zaznamovano z nadpisano številko izhodiščne iztočnice.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 975.

SLOVARSKI PRIKAZ:

abesínski -a -o prid.

abesinski cesar; abesinska vojna ||zgodovinski dogodek, vojna||: Kot pripadnik italijanske vojske je sodeloval v abesinski vojni v Etiopiji

(< Abesínija)

{O} moški: EDNINA: im. abesínski, rod. abesínskega, daj. abesínskemu, tož. abesínski (živostno abesínskega), mest. pri abesínskem, or. z abesínskim; DVOJINA: im. abesínska, rod. abesínskih, daj.

abesínskima, tož. abesínska, mest. pri abesínskih, or. z abesínskima; MNOŽINA: im. abesínski, rod.

abesínskih, daj. abesínskim, tož. abesínske, mest. pri abesínskih, or. z abesínskimi 116

ženski: EDNINA: im. abesínska, rod. abesínske, daj. abesínski, tož. abesínsko, mest. pri abesínski, or. z abesínsko; DVOJINA: im. abesínski, rod. abesínskih, daj. abesínskima, tož. abesínski, mest. pri abesínskih, or. z abesínskima; MNOŽINA: im. abesínske, rod. abesínskih, daj. abesínskim, tož.

abesínske, mest. pri abesínskih, or. z abesínskimi

srednji: EDNINA: im. abesínsko, rod. abesínskega, daj. abesínskemu, tož. abesínsko, mest. pri abesínskem, or. z abesínskim; DVOJINA: im. abesínski, rod. abesínskih, daj. abesínskima, tož.

abesínski, mest. pri abesínskih, or. z abesínskima; MNOŽINA: im. abesínska, rod. abesínskih, daj.

abesínskim, tož. abesínska, mest. pri abesínskih, or. z abesínskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja zgodovinskih dogodkov



cêjlonski -a -o prid.

Pravi cimet je cejlonski cimet s Šrilanke

(< Cêjlon)

{O} moški: EDNINA: im. cêjlonski, rod. cêjlonskega, daj. cêjlonskemu, tož. cêjlonski (živostno cêjlonskega), mest. pri cêjlonskem, or. s cêjlonskim; DVOJINA: im. cêjlonska, rod. cêjlonskih, daj.

cêjlonskima, tož. cêjlonska, mest. pri cêjlonskih, or. s cêjlonskima; MNOŽINA: im. cêjlonski, rod.

cêjlonskih, daj. cêjlonskim, tož. cêjlonske, mest. pri cêjlonskih, or. s cêjlonskimi ženski: EDNINA: im. cêjlonska, rod. cêjlonske, daj. cêjlonski, tož. cêjlonsko, mest. pri cêjlonski, or.

s cêjlonsko; DVOJINA: im. cêjlonski, rod. cêjlonskih, daj. cêjlonskima, tož. cêjlonski, mest. pri cêjlonskih, or. s cêjlonskima; MNOŽINA: im. cêjlonske, rod. cêjlonskih, daj. cêjlonskim, tož.

cêjlonske, mest. pri cêjlonskih, or. s cêjlonskimi

srednji: EDNINA: im. cêjlonsko, rod. cêjlonskega, daj. cêjlonskemu, tož. cêjlonsko, mest. pri cêjlonskem, or. s cêjlonskim; DVOJINA: im. cêjlonski, rod. cêjlonskih, daj. cêjlonskima, tož.

cêjlonski, mest. pri cêjlonskih, or. s cêjlonskima; MNOŽINA: im. cêjlonska, rod. cêjlonskih, daj.

cêjlonskim, tož. cêjlonska, mest. pri cêjlonskih, or. s cêjlonskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



dahomêjski -a -o prid.

dahomejski svečeniki; simboli dahomejskih kraljev

(< Dahomêj)

{O} moški: EDNINA: im. dahomêjski, rod. dahomêjskega, daj. dahomêjskemu, tož. dahomêjski (živostno dahomêjskega), mest. pri dahomêjskem, or. z dahomêjskim; DVOJINA: im. dahomêjska, rod. dahomêjskih, daj. dahomêjskima, tož. dahomêjska, mest. pri dahomêjskih, or. z dahomêjskima; MNOŽINA: im. dahomêjski, rod. dahomêjskih, daj. dahomêjskim, tož. dahomêjske, mest. pri dahomêjskih, or. z dahomêjskimi

ženski: EDNINA: im. dahomêjska, rod. dahomêjske, daj. dahomêjski, tož. dahomêjsko, mest. pri dahomêjski, or. z dahomêjsko; DVOJINA: im. dahomêjski, rod. dahomêjskih, daj. dahomêjskima, tož. dahomêjski, mest. pri dahomêjskih, or. z dahomêjskima; MNOŽINA: im. dahomêjske, rod.

dahomêjskih, daj. dahomêjskim, tož. dahomêjske, mest. pri dahomêjskih, or. z dahomêjskimi srednji: EDNINA: im. dahomêjsko, rod. dahomêjskega, daj. dahomêjskemu, tož. dahomêjsko, mest.

pri dahomêjskem, or. z dahomêjskim; DVOJINA: im. dahomêjski, rod. dahomêjskih, daj.



117

dahomêjskima, tož. dahomêjski, mest. pri dahomêjskih, or. z dahomêjskima; MNOŽINA: im.

dahomêjska, rod. dahomêjskih, daj. dahomêjskim, tož. dahomêjska, mest. pri dahomêjskih, or. z dahomêjskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



kóngovski -a -o prid.

kongovsko kraljestvo; kongovski Tutsiji; Znan je kot zvezdnik kongovske rumbe (< Kóngo)

{O} moški: EDNINA: im. kóngovski, rod. kóngovskega, daj. kóngovskemu, tož. kóngovski (živostno kóngovskega), mest. pri kóngovskem, or. s kóngovskim; DVOJINA: im. kóngovska, rod.

kóngovskih, daj. kóngovskima, tož. kóngovska, mest. pri kóngovskih, or. s kóngovskima; MNOŽINA: im. kóngovski, rod. kóngovskih, daj. kóngovskim, tož. kóngovske, mest. pri kóngovskih, or. s kóngovskimi

ženski: EDNINA: im. kóngovska, rod. kóngovske, daj. kóngovski, tož. kóngovsko, mest. pri kóngovski, or. s kóngovsko; DVOJINA: im. kóngovski, rod. kóngovskih, daj. kóngovskima, tož.

kóngovski, mest. pri kóngovskih, or. s kóngovskima; MNOŽINA: im. kóngovske, rod. kóngovskih, daj. kóngovskim, tož. kóngovske, mest. pri kóngovskih, or. s kóngovskimi srednji: EDNINA: im. kóngovsko, rod. kóngovskega, daj. kóngovskemu, tož. kóngovsko, mest. pri kóngovskem, or. s kóngovskim; DVOJINA: im. kóngovski, rod. kóngovskih, daj. kóngovskima, tož.

kóngovski, mest. pri kóngovskih, or. s kóngovskima; MNOŽINA: im. kóngovska, rod. kóngovskih, daj. kóngovskim, tož. kóngovska, mest. pri kóngovskih, or. s kóngovskimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



njáški -a -o prid.

Leta 1965 so razglasili njaško neodvisnost

(< Njása)

{O} moški: EDNINA: im. njáški, rod. njáškega, daj. njáškemu, tož. njáški (živostno njáškega), mest.

pri njáškem, or. z njáškim; DVOJINA: im. njáška, rod. njáških, daj. njáškima, tož. njáška, mest. pri njáških, or. z njáškima; MNOŽINA: im. njáški, rod. njáških, daj. njáškim, tož. njáške, mest. pri njáških, or. z njáškimi

ženski: EDNINA: im. njáška, rod. njáške, daj. njáški, tož. njáško, mest. pri njáški, or. z njáško; DVOJINA: im. njáški, rod. njáških, daj. njáškima, tož. njáški, mest. pri njáških, or. z njáškima; MNOŽINA: im. njáške, rod. njáških, daj. njáškim, tož. njáške, mest. pri njáških, or. z njáškimi srednji: EDNINA: im. njáško, rod. njáškega, daj. njáškemu, tož. njáško, mest. pri njáškem, or. z njáškim; DVOJINA: im. njáški, rod. njáških, daj. njáškima, tož. njáški, mest. pri njáških, or. z njáškima; MNOŽINA: im. njáška, rod. njáških, daj. njáškim, tož. njáška, mest. pri njáških, or. z njáškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





118





siamski -a -o [síjamski] prid.

siamsko kraljestvo

(< Siam)

{O} moški: EDNINA: im. siamski, rod. siamskega, daj. siamskemu, tož. siamski (živostno siamskega), mest. pri siamskem, or. s siamskim; DVOJINA: im. siamska, rod. siamskih, daj.

siamskima, tož. siamska, mest. pri siamskih, or. s siamskima; MNOŽINA: im. siamski, rod. siamskih, daj. siamskim, tož. siamske, mest. pri siamskih, or. s siamskimi

ženski: EDNINA: im. siamska, rod. siamske, daj. siamski, tož. siamsko, mest. pri siamski, or. s siamsko; DVOJINA: im. siamski, rod. siamskih, daj. siamskima, tož. siamski, mest. pri siamskih, or.

s siamskima; MNOŽINA: im. siamske, rod. siamskih, daj. siamskim, tož. siamske, mest. pri siamskih, or. s siamskimi

srednji: EDNINA: im. siamsko, rod. siamskega, daj. siamskemu, tož. siamsko, mest. pri siamskem, or. s siamskim; DVOJINA: im. siamski, rod. siamskih, daj. siamskima, tož. siamski, mest. pri siamskih, or. s siamskima; MNOŽINA: im. siamska, rod. siamskih, daj. siamskim, tož. siamska, mest.

pri siamskih, or. s siamskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

abesinski

bizantinski

afganistanski

bocvanski

afriški

bolgarski

afroazijski

bolivijski

albanski

bosansko-hercegovski

alžirski

brazilski

ameriški

britanski

andorski

brunejski

angloameriški

burkinski

angolski

burmanski

antigovsko-barbudski

burundijski

arabski

butanski

argentinski

čadski

armenski

cejlonski

atlantidski

češki

avstralski

čilski

avstrijski

ciprski

avstro-ogrski

črnogorski

azerbajdžanski

dahomejski

azijski

danski

bahamski

dominikanski ×2

bahrajnski

dominiški

bangladeški

džibutski

barbadoški

egiptovski

belgijski

ekvadorski

belizejski

ekvatorialnogvinejski

beloruski

emiratski

beninski

eritrejski

bissavski

estonski



119

etiopijski

kuvajtski

evrazijski

laoški

evropski

latinoameriški

fidžijski

latvijski

filipinski

lavrazijski

finski

lesotski

formoški

libanonski

francoski

liberijski

gabonski

libijski

gambijski

lihtenštajnski

ganski

litovski

gondvanski

luksemburški

grenadski

madagaskarski

grški

madžarski

gruzijski

makedonski

gvajanski

malavijski

gvatemalski

maldivijski

gvinejski

malezijski

haitijski

malijski

holandski

malteški

honduraški

maroški

hrvaški

marshallovootoški

indijski

mavretanski

indonezijski

mavricijski

iranski

mehiški

iraški

mezoameriški

irski

mikronezijski

islandski

mjanmarski

italijanski

moldavijski

izraelski

monaški

jamajški

mongolski

japonski

mozambiški

jemenski

namibijski

jordanski

naurujski

južnoafriški

nemški

južnoameriški

nepalski

južnokorejski

nigerijski

južnorodezijski

nigrski

južnosudanski

nikaragovski

kamboški

nizozemski

kamerunski

njaški

kampučijski

norveški

kanadski

novozelandski

katarski

oceanijski

kazahstanski

omanski

kenijski

pakistanski

kirgiški

palavski

kirgizistanski

palestinski

kiribatski

panamski

kitajski

pangejski

kolumbijski

papuanski

komorski

paragvajski

kongovski

perujski

kosovski

perzijski

kostariški

poljski

kubanski

portugalski



120

romunski

svetovincencijsko-grenadinski

ruandski

švicarski

ruski

tadžikistanski

salomonovootoški

tajski

salvadorski

tajvanski

samoanski

tanzanijski

sanmarinski

togovski

saudski

tongovski

sejšelski

trinidadsko-tobagovski

senegalski

tunizijski

severnoameriški

turkmenistanski

severnokorejski

turkmenski

severnorodezijski

turški

siamski

tuvalujski

sierraleonski

ugandski

singapurski

ukrajinski

sirski

urugvajski

slonokoščenoobalski

uzbekistanski

slovaški

vanuatujski

slovenski

vatikanski

somalski

venezuelski

španski

vietnamski

srbski

vzhodnokongovski

srednjeafriški

vzhodnopakistanski

srednjeameriški

vzhodnotimorski

šrilanški

zahodnokongovski

sudanski

zahodnopakistanski

surinamski

zahodnosaharski

svazijski

zairski

švedski

zambijski

svetokrištofsko-neviški

zelenortski

svetolucijski

zimbabvejski

svetotomaško-prinški





121





Pridevniki (iz imen plemen, ljudstev, narodov)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 136 vrstnih pridevnikov na - ski/- ški iz imen plemen, ljudstev, narodov; nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov)«.

Seznam je bil preverjen s pomočjo različnih gradivskih virov (Gigafida, Wikipedija, Ljudstva sveta).

V rastočem slovarju bodo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajeti pridevniki na - ski/- ški iz različnih izhodiščnih gesel (ljudstva, narodnosti …).

NOVOSTI:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu pripadnika plemena, naroda, ljudstva), iz katere je izpeljan pridevnik na - ski/- ški (npr. inkovski < Ink).

Posebno skupino predstavljajo tista imena plemen, ljudstev, pri katerih je obstoječe, v rabi izkazano in ustaljeno ime v okolju, od koder izvira, dojemano kot nekorektno oziroma žaljivo in zanj zato priporočamo ustreznejšo sopomenko, npr.:

ciganski – romski

eskimski – inuitski

laponski – samijski

samojedski – nenski

židovski – judovski

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

slovar

SLOVARSKI PRIKAZ:

asámski -a -o prid.

Kakovost vode ne vpliva na aromo asamskega čaja; Z asamskih ravnic porečja Brahmaputre sva se začela dvigati v hribovito džunglo

(< Asámec)

{O} moški: EDNINA: im. asámski, rod. asámskega, daj. asámskemu, tož. asámski (živostno asámskega), mest. pri asámskem, or. z asámskim; DVOJINA: im. asámska, rod. asámskih, daj.

asámskima, tož. asámska, mest. pri asámskih, or. z asámskima; MNOŽINA: im. asámski, rod.

asámskih, daj. asámskim, tož. asámske, mest. pri asámskih, or. z asámskimi ženski: EDNINA: im. asámska, rod. asámske, daj. asámski, tož. asámsko, mest. pri asámski, or. z asámsko; DVOJINA: im. asámski, rod. asámskih, daj. asámskima, tož. asámski, mest. pri asámskih, or. z asámskima; MNOŽINA: im. asámske, rod. asámskih, daj. asámskim, tož. asámske, mest. pri asámskih, or. z asámskimi

srednji: EDNINA: im. asámsko, rod. asámskega, daj. asámskemu, tož. asámsko, mest. pri asámskem, or. z asámskim; DVOJINA: im. asámski, rod. asámskih, daj. asámskima, tož. asámski, mest. pri 122

asámskih, or. z asámskima; MNOŽINA: im. asámska, rod. asámskih, daj. asámskim, tož. asámska, mest. pri asámskih, or. z asámskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



ašántski -a -o prid.

ašantsko kraljestvo; Simbol kače lahko povežemo z ašantskim pregovorom, ki pravi, da se črne kobre bojimo, tudi kadar nima slabih namenov

(< Ašánt)

{O} moški: EDNINA: im. ašántski, rod. ašántskega, daj. ašántskemu, tož. ašántski (živostno ašántskega), mest. pri ašántskem, or. z ašántskim; DVOJINA: im. ašántska, rod. ašántskih, daj.

ašántskima, tož. ašántska, mest. pri ašántskih, or. z ašántskima; MNOŽINA: im. ašántski, rod.

ašántskih, daj. ašántskim, tož. ašántske, mest. pri ašántskih, or. z ašántskimi ženski: EDNINA: im. ašántska, rod. ašántske, daj. ašántski, tož. ašántsko, mest. pri ašántski, or. z ašántsko; DVOJINA: im. ašántski, rod. ašántskih, daj. ašántskima, tož. ašántski, mest. pri ašántskih, or. z ašántskima; MNOŽINA: im. ašántske, rod. ašántskih, daj. ašántskim, tož. ašántske, mest. pri ašántskih, or. z ašántskimi

srednji: EDNINA: im. ašántsko, rod. ašántskega, daj. ašántskemu, tož. ašántsko, mest. pri ašántskem, or. z ašántskim; DVOJINA: im. ašántski, rod. ašántskih, daj. ašántskima, tož. ašántski, mest. pri ašántskih, or. z ašántskima; MNOŽINA: im. ašántska, rod. ašántskih, daj. ašántskim, tož. ašántska, mest. pri ašántskih, or. z ašántskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



báltski -a -o prid.

srečanje premierov Višegrajske skupine in treh baltskih držav

(< Bált)

{O} moški: EDNINA: im. báltski, rod. báltskega, daj. báltskemu, tož. báltski (živostno báltskega), mest. pri báltskem, or. z báltskim; DVOJINA: im. báltska, rod. báltskih, daj. báltskima, tož. báltska, mest. pri báltskih, or. z báltskima; MNOŽINA: im. báltski, rod. báltskih, daj. báltskim, tož. báltske, mest. pri báltskih, or. z báltskimi

ženski: EDNINA: im. báltska, rod. báltske, daj. báltski, tož. báltsko, mest. pri báltski, or. z báltsko; DVOJINA: im. báltski, rod. báltskih, daj. báltskima, tož. báltski, mest. pri báltskih, or. z báltskima; MNOŽINA: im. báltske, rod. báltskih, daj. báltskim, tož. báltske, mest. pri báltskih, or. z báltskimi srednji: EDNINA: im. báltsko, rod. báltskega, daj. báltskemu, tož. báltsko, mest. pri báltskem, or. z báltskim; DVOJINA: im. báltski, rod. báltskih, daj. báltskima, tož. báltski, mest. pri báltskih, or. z báltskima; MNOŽINA: im. báltska, rod. báltskih, daj. báltskim, tož. báltska, mest. pri báltskih, or. z báltskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





123

gálski -a -o prid.

galski jezik; galske vojne; Med predmeti, ki so jih našli v starodavnem galskem svetišču Tintignac v francoski občini Naves v pokrajini Corrèze, je pet galskih bojnih trobent (< Gálec)

{O} moški: EDNINA: im. gálski, rod. gálskega, daj. gálskemu, tož. gálski (živostno gálskega), mest.

pri gálskem, or. z gálskim; DVOJINA: im. gálska, rod. gálskih, daj. gálskima, tož. gálska, mest. pri gálskih, or. z gálskima; MNOŽINA: im. gálski, rod. gálskih, daj. gálskim, tož. gálske, mest. pri gálskih, or. z gálskimi

ženski: EDNINA: im. gálska, rod. gálske, daj. gálski, tož. gálsko, mest. pri gálski, or. z gálsko; DVOJINA: im. gálski, rod. gálskih, daj. gálskima, tož. gálski, mest. pri gálskih, or. z gálskima; MNOŽINA: im. gálske, rod. gálskih, daj. gálskim, tož. gálske, mest. pri gálskih, or. z gálskimi srednji: EDNINA: im. gálsko, rod. gálskega, daj. gálskemu, tož. gálsko, mest. pri gálskem, or. z gálskim; DVOJINA: im. gálski, rod. gálskih, daj. gálskima, tož. gálski, mest. pri gálskih, or. z gálskima; MNOŽINA: im. gálska, rod. gálskih, daj. gálskim, tož. gálska, mest. pri gálskih, or. z gálskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



inuítski -a -o prid.

Film je posnet v inuitskem jeziku po starodavni inuitski legendi; inuitska kultura; inuitska skupnost

(< Inuít)

{O} moški: EDNINA: im. inuítski, rod. inuítskega, daj. inuítskemu, tož. inuítski (živostno inuítskega), mest. pri inuítskem, or. z inuítskim; DVOJINA: im. inuítska, rod. inuítskih, daj.

inuítskima, tož. inuítska, mest. pri inuítskih, or. z inuítskima; MNOŽINA: im. inuítski, rod. inuítskih, daj. inuítskim, tož. inuítske, mest. pri inuítskih, or. z inuítskimi

ženski: EDNINA: im. inuítska, rod. inuítske, daj. inuítski, tož. inuítsko, mest. pri inuítski, or. z inuítsko; DVOJINA: im. inuítski, rod. inuítskih, daj. inuítskima, tož. inuítski, mest. pri inuítskih, or. z inuítskima; MNOŽINA: im. inuítske, rod. inuítskih, daj. inuítskim, tož. inuítske, mest. pri inuítskih, or. z inuítskimi

srednji: EDNINA: im. inuítsko, rod. inuítskega, daj. inuítskemu, tož. inuítsko, mest. pri inuítskem, or. z inuítskim; DVOJINA: im. inuítski, rod. inuítskih, daj. inuítskima, tož. inuítski, mest. pri inuítskih, or. z inuítskima; MNOŽINA: im. inuítska, rod. inuítskih, daj. inuítskim, tož. inuítska, mest. pri inuítskih, or. z inuítskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



kéčujski -a -o prid.

kečujska kultura; Doma govorijo v kečujskem jeziku

(< Kéčua)

{O} moški: EDNINA: im. kéčujski, rod. kéčujskega, daj. kéčujskemu, tož. kéčujski (živostno kéčujskega), mest. pri kéčujskem, or. s kéčujskim; DVOJINA: im. kéčujska, rod. kéčujskih, daj.



124

kéčujskima, tož. kéčujska, mest. pri kéčujskih, or. s kéčujskima; MNOŽINA: im. kéčujski, rod.

kéčujskih, daj. kéčujskim, tož. kéčujske, mest. pri kéčujskih, or. s kéčujskimi ženski: EDNINA: im. kéčujska, rod. kéčujske, daj. kéčujski, tož. kéčujsko, mest. pri kéčujski, or. s kéčujsko; DVOJINA: im. kéčujski, rod. kéčujskih, daj. kéčujskima, tož. kéčujski, mest. pri kéčujskih, or. s kéčujskima; MNOŽINA: im. kéčujske, rod. kéčujskih, daj. kéčujskim, tož. kéčujske, mest. pri kéčujskih, or. s kéčujskimi

srednji: EDNINA: im. kéčujsko, rod. kéčujskega, daj. kéčujskemu, tož. kéčujsko, mest. pri kéčujskem, or. s kéčujskim; DVOJINA: im. kéčujski, rod. kéčujskih, daj. kéčujskima, tož. kéčujski, mest. pri kéčujskih, or. s kéčujskima; MNOŽINA: im. kéčujska, rod. kéčujskih, daj. kéčujskim, tož.

kéčujska, mest. pri kéčujskih, or. s kéčujskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



núbski -a -o prid.

nubska kultura; Postali je eden največjih nubskih intelektualcev

(< Núba)

{O} moški: EDNINA: im. núbski, rod. núbskega, daj. núbskemu, tož. núbski (živostno núbskega), mest. pri núbskem, or. z núbskim; DVOJINA: im. núbska, rod. núbskih, daj. núbskima, tož. núbska, mest. pri núbskih, or. z núbskima; MNOŽINA: im. núbski, rod. núbskih, daj. núbskim, tož. núbske, mest. pri núbskih, or. z núbskimi

ženski: EDNINA: im. núbska, rod. núbske, daj. núbski, tož. núbsko, mest. pri núbski, or. z núbsko; DVOJINA: im. núbski, rod. núbskih, daj. núbskima, tož. núbski, mest. pri núbskih, or. z núbskima; MNOŽINA: im. núbske, rod. núbskih, daj. núbskim, tož. núbske, mest. pri núbskih, or. z núbskimi srednji: EDNINA: im. núbsko, rod. núbskega, daj. núbskemu, tož. núbsko, mest. pri núbskem, or. z núbskim; DVOJINA: im. núbski, rod. núbskih, daj. núbskima, tož. núbski, mest. pri núbskih, or. z núbskima; MNOŽINA: im. núbska, rod. núbskih, daj. núbskim, tož. núbska, mest. pri núbskih, or. z núbskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



samarijánski -a -o prid.

|nanašajoč se na Samarijane|: samarijanski deček; samarijanski Izraelci; |nanašajoč se na samarijane|: Vztrajal bo na samarijanski poti

(< samariján , Samariján)

{O} moški: EDNINA: im. samarijánski, rod. samarijánskega, daj. samarijánskemu, tož.

samarijánski (živostno samarijánskega), mest. pri samarijánskem, or. s samarijánskim; DVOJINA: im. samarijánska, rod. samarijánskih, daj. samarijánskima, tož. samarijánska, mest. pri samarijánskih, or. s samarijánskima; MNOŽINA: im. samarijánski, rod. samarijánskih, daj.

samarijánskim, tož. samarijánske, mest. pri samarijánskih, or. s samarijánskimi ženski: EDNINA: im. samarijánska, rod. samarijánske, daj. samarijánski, tož. samarijánsko, mest.

pri samarijánski, or. s samarijánsko; DVOJINA: im. samarijánski, rod. samarijánskih, daj.

samarijánskima, tož. samarijánski, mest. pri samarijánskih, or. s samarijánskima; MNOŽINA: im.



125





samarijánske, rod. samarijánskih, daj. samarijánskim, tož. samarijánske, mest. pri samarijánskih, or. s samarijánskimi

srednji: EDNINA: im. samarijánsko, rod. samarijánskega, daj. samarijánskemu, tož. samarijánsko, mest. pri samarijánskem, or. s samarijánskim; DVOJINA: im. samarijánski, rod. samarijánskih, daj.

samarijánskima, tož. samarijánski, mest. pri samarijánskih, or. s samarijánskima; MNOŽINA: im.

samarijánska, rod. samarijánskih, daj. samarijánskim, tož. samarijánska, mest. pri samarijánskih, or. s samarijánskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



vizigótski -a -o prid.

vizigotski kralj Teodorik; gl. zahódnogótski

(< Vizigót)



zulújski -a -o prid.

Tradicionalna barva zulujskega posodja je črna; Leta 1879 se je začela stopnjevati napetost med zulujskimi plemeni in britanskimi osvajalci

(< Zulú)

{O} moški: EDNINA: im. zulújski, rod. zulújskega, daj. zulújskemu, tož. zulújski (živostno zulújskega), mest. pri zulújskem, or. z zulújskim; DVOJINA: im. zulújska, rod. zulújskih, daj.

zulújskima, tož. zulújska, mest. pri zulújskih, or. z zulújskima; MNOŽINA: im. zulújski, rod.

zulújskih, daj. zulújskim, tož. zulújske, mest. pri zulújskih, or. z zulújskimi ženski: EDNINA: im. zulújska, rod. zulújske, daj. zulújski, tož. zulújsko, mest. pri zulújski, or. z zulújsko; DVOJINA: im. zulújski, rod. zulújskih, daj. zulújskima, tož. zulújski, mest. pri zulújskih, or. z zulújskima; MNOŽINA: im. zulújske, rod. zulújskih, daj. zulújskim, tož. zulújske, mest. pri zulújskih, or. z zulújskimi

srednji: EDNINA: im. zulújsko, rod. zulújskega, daj. zulújskemu, tož. zulújsko, mest. pri zulújskem, or. z zulújskim; DVOJINA: im. zulújski, rod. zulújskih, daj. zulújskima, tož. zulújski, mest. pri zulújskih, or. z zulújskima; MNOŽINA: im. zulújska, rod. zulújskih, daj. zulújskim, tož. zulújska, mest. pri zulújskih, or. z zulújskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

abhazijski

anglosaški

azteški

ajmarski

antski

baltski

akvitanski

apaški

bambarski

alanski

arijski

bantujski

alemanski

asamski

baskovski

alobroški

ašantski

belški

ambarski

aškenaški

bengalski

amharski

atrebatski

botijski

amoritski

avarski

burski



126

bušmanski

kikujski

sabinski

ciganski

kirkazijski

samarijanski

cvanski

kjovski

samaritanski

čerkeški

kmerski

samijski

čerokijski

komanški

samojedski

dačanski

koptski

saracenski

daorski

kurdski

saški

dravidski

langobardski

sefardski

eburonski

laponski

sjujski

eskimski

lužiškosrbski

sjuški

frankovski

majevski

slovanski

fulanski

malgaški

svahilijski

furlanski

maorski

svebski

galski

markomanski

šanski

germanski

masajski

šejenski

gotski

menapijski

šerpovski

grmičarski

merinski

šonski

gurunški

mohikanski

tadžiški

havški

morinski

tagaloški

hazarski

ndebelski

tamilski

helvetski

nenski

tavriskijski

hetitski

nervijski

tigurinski

huronski

nubski

tuareški

hutujski

nuristanski

tutsijski

ilirski

obodritski

uskoški

indijanski

obrski

uzbeški

inkovski

očipvejski

vandalski

inuitski

ostrogotski

vendski

irokeški

otavski

vikinški

jaziški

pariški ×2

vizigotski

jorubski

paštunski

vlaški

judovski

praslovanski

vzhodnogotski

kašubski

rohingejski

zahodnogotski

katalonski

romanski

zapoteški

kazaški

romski

zulujski

kečujski

rusinski

židovski





127





Pridevniki (iz imen pokrajin, otokov)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 7 vrstnih pridevnikov na - ski/ -ški iz imen pokrajin (3) in otokov (5), nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Imena pokrajin, otokov«.

NOVOSTI:

Novost so pridevniki na - ski/ -ški iz imen pokrajin in otokov, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike (npr. antigovski, trinidadski).

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu pokrajine ali otoka), iz katere je izpeljan pridevnik na - ski/ -ški (npr. novogvinejski < Nova Gvineja).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 975.

SLOVARSKI PRIKAZ:

antígovski -a -o prid.

Radijsko igro »Antigovski princ« je napisala Ingrid van Frankenhuyzer (< Antígva)

{O} moški: EDNINA: im. antígovski, rod. antígovskega, daj. antígovskemu, tož. antígovski (živostno antígovskega), mest. pri antígovskem, or. z antígovskim; DVOJINA: im. antígovska, rod.

antígovskih, daj. antígovskima, tož. antígovska, mest. pri antígovskih, or. z antígovskima; MNOŽINA: im. antígovski, rod. antígovskih, daj. antígovskim, tož. antígovske, mest. pri antígovskih, or. z antígovskimi

ženski: EDNINA: im. antígovska, rod. antígovske, daj. antígovski, tož. antígovsko, mest. pri antígovski, or. z antígovsko; DVOJINA: im. antígovski, rod. antígovskih, daj. antígovskima, tož.

antígovski, mest. pri antígovskih, or. z antígovskima; MNOŽINA: im. antígovske, rod. antígovskih, daj. antígovskim, tož. antígovske, mest. pri antígovskih, or. z antígovskimi srednji: EDNINA: im. antígovsko, rod. antígovskega, daj. antígovskemu, tož. antígovsko, mest. pri antígovskem, or. z antígovskim; DVOJINA: im. antígovski, rod. antígovskih, daj. antígovskima, tož.

antígovski, mest. pri antígovskih, or. z antígovskima; MNOŽINA: im. antígovska, rod. antígovskih, daj. antígovskim, tož. antígovska, mest. pri antígovskih, or. z antígovskimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



bosánski -a -o tudi bósenski -a -o prid.

bosanski Hrvati in Srbi

(< Bósna)

128





{O} moški: EDNINA: im. bosánski tudi bósenski, rod. bosánskega tudi bósenskega, daj.

bosánskemu tudi bósenskemu, tož. bosánski tudi bósenski (živostno bosánskega tudi bósenskega), mest. pri bosánskem tudi pri bósenskem, or. z bosánskim tudi z bósenskim; DVOJINA: im. bosánska tudi bósenska, rod. bosánskih tudi bósenskih, daj. bosánskima tudi bósenskima, tož. bosánska tudi bósenska, mest. pri bosánskih tudi bósenskih, or. z bosánskima tudi z bósenskima; MNOŽINA: im.

bosánski tudi bósenski, rod. bosánskih tudi bósenskih, daj. bosánskim tudi bósenskim, tož. bosánske tudi bósenske, mest. pri bosánskih tudi bósenskih, or. z bosánskimi tudi z bósenskimi ženski: EDNINA: im. bosánska tudi bósenska, rod. bosánske tudi bósenske, daj. bosánski tudi bósenski, tož. bosánsko tudi bósensko, mest. pri bosánski tudi pri bósenski, or. z bosánsko tudi z bósensko; DVOJINA: im. bosánski tudi bósenski, rod. bosánskih tudi bósenskih, daj. bosánskima tudi bósenskima, tož. bosánski tudi bósenski, mest. pri bosánskih tudi pri bósenskih, or. z bosánskima tudi z bósenskima; MNOŽINA: im. bosánske tudi bósenske, rod. bosánskih tudi bósenskih, daj.

bosánskim tudi bósenskim, tož. bosánske tudi bósenske, mest. pri bosánskih tudi bósenskih, or. z bosánskimi tudi z bósenskimi

srednji: EDNINA: im. bosánsko tudi bósensko, rod. bosánskega tudi bósenskega, daj. bosánskemu tudi bósenskemu, tož. bosánsko tudi bósensko, mest. pri bosánskem tudi pri bósenskem, or. z bosánskim tudi z bósenskim; DVOJINA: im. bosánski tudi bósenski, rod. bosánskih tudi bósenskih, daj. bosánskima tudi bósenskima, tož. bosánski tudi bósenski, mest. pri bosánskih tudi bósenskih, or. z bosánskima tudi z bósenskima; MNOŽINA: im. bosánska tudi bósenska, rod. bosánskih tudi bósenskih, daj. bosánskim tudi bósenskim, tož. bosánska tudi bósenska, mest. pri bosánskih tudi pri bósenskih, or. z bosánskimi tudi z bósenskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



hercegôvski -a -o prid.

hercegovska ganga; hercegovski Hrvati

(< Hercegovína)

{O} moški: EDNINA: im. hercegôvski, rod. hercegôvskega, daj. hercegôvskemu, tož. hercegôvski (živostno hercegôvskega), mest. pri hercegôvskem, or. s hercegôvskim; DVOJINA: im. hercegôvska, rod. hercegôvskih, daj. hercegôvskima, tož. hercegôvska, mest. pri hercegôvskih, or. s hercegôvskima; MNOŽINA: im. hercegôvski, rod. hercegôvskih, daj. hercegôvskim, tož.

hercegôvske, mest. pri hercegôvskih, or. s hercegôvskimi

ženski: EDNINA: im. hercegôvska, rod. hercegôvske, daj. hercegôvski, tož. hercegôvsko, mest. pri hercegôvski, or. s hercegôvsko; DVOJINA: im. hercegôvski, rod. hercegôvskih, daj. hercegôvskima, tož. hercegôvski, mest. pri hercegôvskih, or. s hercegôvskima; MNOŽINA: im. hercegôvske, rod.

hercegôvskih, daj. hercegôvskim, tož. hercegôvske, mest. pri hercegôvskih, or. s hercegôvskimi srednji: EDNINA: im. hercegôvsko, rod. hercegôvskega, daj. hercegôvskemu, tož. hercegôvsko, mest. pri hercegôvskem, or. s hercegôvskim; DVOJINA: im. hercegôvski, rod. hercegôvskih, daj.

hercegôvskima, tož. hercegôvski, mest. pri hercegôvskih, or. s hercegôvskima; MNOŽINA: im.

hercegôvska, rod. hercegôvskih, daj. hercegôvskim, tož. hercegôvska, mest. pri hercegôvskih, or.

s hercegôvskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.



129





NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

antigovski

mordorski

barbudski

novogvinejski

bosanski

tobagovski

hercegovski

trinidadski





130





Pridevniki (povezani s pripadniki in

pripadnicami jezikovnih, verskih, rasnih skupin)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 57 slovarskih iztočnic ter zajema pridevnike, ki so v besednih družinah ob pripadnikih in pripadnicah jezikovnih, verskih in rasnih skupin:

(1) pridevniki, ki se nanašajo na jezikovne skupine: ekavski, kreolski; (2) pridevniki, ki se nanašajo na verske skupine: krščanski, budističen; (3) pridevniki, ki se nanašajo na rasne skupine: belski, pigmejski.

NOVOSTI:

Novost so pridevniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike (npr. falungongovski, raeljanski).

Posodobljeni so podatki o izrazni podobi, npr. naglasno mesto, ponazarjalni zgledi. Besedotvorne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. hindujski in hinduističen, enako pisne dvojnice tipa taoističen in daoističen. Če je dvojnica enakovredna, se pojavlja kot enakovredna izbira tudi v zgledih in ponazoritvah, če dvojnica ni enakovredna, jo povezujemo z oznako tudi le v zaglavju in oblikoslovnih paradigmah.

Pridevniki, ki se v besedilih pojavljajo večinoma kot vrstni (tj. z obrazilom - ni), so za iztočnico, ki ima obrazilo -en, uvedeni s pojasnilom »v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik«, npr. budističen […]

Po skromnosti ni nič kaj vzhodnjaško budističen; »v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik« budistični menih; budistični tempelj; Arhitekturne posebnosti templjev kažejo na to, kako predani so Tajci budistični veri.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

slovar

SLOVARSKI PRIKAZ:

albižánski -a -o prid.

albižanski krivoverci; albižanska vojna ||zgodovinski dogodek, vojna||: V albižanski vojni (1209–

1229) je umrlo več deset tisoč ljudi

(< albižán)

{O} moški: EDNINA: im. albižánski, rod. albižánskega, daj. albižánskemu, tož. albižánski (živostno albižánskega), mest. pri albižánskem, or. z albižánskim; DVOJINA: im. albižánska, rod. albižánskih, daj. albižánskima, tož. albižánska, mest. pri albižánskih, or. z albižánskima; MNOŽINA: im.

albižánski, rod. albižánskih, daj. albižánskim, tož. albižánske, mest. pri albižánskih, or. z albižánskimi

ženski: EDNINA: im. albižánska, rod. albižánske, daj. albižánski, tož. albižánsko, mest. pri albižánski, or. z albižánsko; DVOJINA: im. albižánski, rod. albižánskih, daj. albižánskima, tož.

albižánski, mest. pri albižánskih, or. z albižánskima; MNOŽINA: im. albižánske, rod. albižánskih, daj. albižánskim, tož. albižánske, mest. pri albižánskih, or. z albižánskimi 131

srednji: EDNINA: im. albižánsko, rod. albižánskega, daj. albižánskemu, tož. albižánsko, mest. pri albižánskem, or. z albižánskim; DVOJINA: im. albižánski, rod. albižánskih, daj. albižánskima, tož.

albižánski, mest. pri albižánskih, or. z albižánskima; MNOŽINA: im. albižánska, rod. albižánskih, daj. albižánskim, tož. albižánska, mest. pri albižánskih, or. z albižánskimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja zgodovinskih dogodkov



budístičen -čna -o prid.

Po skromnosti ni nič vzhodnjaško budističen; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik budistični menih; budistični tempelj; Arhitekturne posebnosti templjev kažejo na to, kako predani so Tajci budistični veri

(< Búda)

{O} moški: EDNINA: im. budístičen, rod. budístičnega, daj. budístičnemu, tož. budístičen (živostno budístičnega), mest. pri budístičnem, or. z budístičnim; DVOJINA: im. budístična, rod. budístičnih, daj. budístičnima, tož. budístična, mest. pri budístičnih, or. z budístičnima; MNOŽINA: im.

budístični, rod. budístičnih, daj. budístičnim, tož. budístične, mest. pri budístičnih, or. z budístičnimi

ženski: EDNINA: im. budístična, rod. budístične, daj. budístični, tož. budístično, mest. pri budístični, or. z budístično; DVOJINA: im. budístični, rod. budístičnih, daj. budístičnima, tož. budístični, mest.

pri budístičnih, or. z budístičnima; MNOŽINA: im. budístične, rod. budístičnih, daj. budístičnim, tož.

budístične, mest. pri budístičnih, or. z budístičnimi

srednji: EDNINA: im. budístično, rod. budístičnega, daj. budístičnemu, tož. budístično, mest. pri budístičnem, or. z budístičnim; DVOJINA: im. budístični, rod. budístičnih, daj. budístičnima, tož.

budístični, mest. pri budístičnih, or. z budístičnima; MNOŽINA: im. budístična, rod. budístičnih, daj.

budístičnim, tož. budístična, mest. pri budístičnih, or. z budístičnimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



cvinglijánski -a -o prid.

Očitali so mu cvinglijanske nazore

(< Zwingli)

{O} moški: EDNINA: im. cvinglijánski, rod. cvinglijánskega, daj. cvinglijánskemu, tož.

cvinglijánski (živostno cvinglijánskega), mest. pri cvinglijánskem, or. s cvinglijánskim; DVOJINA: im. cvinglijánska, rod. cvinglijánskih, daj. cvinglijánskima, tož. cvinglijánska, mest. pri cvinglijánskih, or. s cvinglijánskima; MNOŽINA: im. cvinglijánski, rod. cvinglijánskih, daj.

cvinglijánskim, tož. cvinglijánske, mest. pri cvinglijánskih, or. s cvinglijánskimi ženski: EDNINA: im. cvinglijánska, rod. cvinglijánske, daj. cvinglijánski, tož. cvinglijánsko, mest.

pri cvinglijánski, or. s cvinglijánsko; DVOJINA: im. cvinglijánski, rod. cvinglijánskih, daj.

cvinglijánskima, tož. cvinglijánski, mest. pri cvinglijánskih, or. s cvinglijánskima; MNOŽINA: im.

cvinglijánske, rod. cvinglijánskih, daj. cvinglijánskim, tož. cvinglijánske, mest. pri cvinglijánskih, or. s cvinglijánskimi

srednji: EDNINA: im. cvinglijánsko, rod. cvinglijánskega, daj. cvinglijánskemu, tož. cvinglijánsko, mest. pri cvinglijánskem, or. s cvinglijánskim; DVOJINA: im. cvinglijánski, rod. cvinglijánskih, daj.

cvinglijánskima, tož. cvinglijánski, mest. pri cvinglijánskih, or. s cvinglijánskima; MNOŽINA: im.



132

cvinglijánska, rod. cvinglijánskih, daj. cvinglijánskim, tož. cvinglijánska, mest. pri cvinglijánskih, or. s cvinglijánskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



čákavski -a -o prid.

čakavski Hrvati; Danes čakavski govor govori približno dvanajst odstotkov Hrvatov (< čákavec)

{O} moški: EDNINA: im. čákavski, rod. čákavskega, daj. čákavskemu, tož. čákavski (živostno čákavskega), mest. pri čákavskem, or. s čákavskim; DVOJINA: im. čákavska, rod. čákavskih, daj.

čákavskima, tož. čákavska, mest. pri čákavskih, or. s čákavskima; MNOŽINA: im. čákavski, rod.

čákavskih, daj. čákavskim, tož. čákavske, mest. pri čákavskih, or. s čákavskimi ženski: EDNINA: im. čákavska, rod. čákavske, daj. čákavski, tož. čákavsko, mest. pri čákavski, or. s čákavsko; DVOJINA: im. čákavski, rod. čákavskih, daj. čákavskima, tož. čákavski, mest. pri čákavskih, or. s čákavskima; MNOŽINA: im. čákavske, rod. čákavskih, daj. čákavskim, tož.

čákavske, mest. pri čákavskih, or. s čákavskimi

srednji: EDNINA: im. čákavsko, rod. čákavskega, daj. čákavskemu, tož. čákavsko, mest. pri čákavskem, or. s čákavskim; DVOJINA: im. čákavski, rod. čákavskih, daj. čákavskima, tož.

čákavski, mest. pri čákavskih, or. s čákavskima; MNOŽINA: im. čákavska, rod. čákavskih, daj.

čákavskim, tož. čákavska, mest. pri čákavskih, or. s čákavskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



čŕnski -a -o prid.

koncert črnskih gospelov; črnska populacija; Poslušala je črnsko duhovno glasbo (< čŕnec)

{O} moški: EDNINA: im. čŕnski, rod. čŕnskega, daj. čŕnskemu, tož. čŕnskega, mest. pri čŕnskem, or.

s čŕnskim; DVOJINA: im. čŕnska, rod. čŕnskih, daj. čŕnskima, tož. čŕnska, mest. pri čŕnskih, or. s čŕnskima; MNOŽINA: im. čŕnski, rod. čŕnskih, daj. čŕnskim, tož. čŕnske, mest. pri čŕnskih, or. s čŕnskimi

ženski: EDNINA: im. čŕnska, rod. čŕnske, daj. čŕnski, tož. čŕnsko, mest. pri čŕnski, or. s čŕnsko; DVOJINA: im. čŕnski, rod. čŕnskih, daj. čŕnskima, tož. čŕnski, mest. pri čŕnskih, or. s čŕnskima; MNOŽINA: im. čŕnske, rod. čŕnskih, daj. čŕnskim, tož. čŕnske, mest. pri čŕnskih, or. s čŕnskimi srednji: EDNINA: im. čŕnsko, rod. čŕnskega, daj. čŕnskemu, tož. čŕnsko, mest. pri čŕnskem, or. s čŕnskim; DVOJINA: im. čŕnski, rod. čŕnskih, daj. čŕnskima, tož. čŕnski, mest. pri čŕnskih, or. s čŕnskima; MNOŽINA: im. čŕnska, rod. čŕnskih, daj. čŕnskim, tož. čŕnska, mest. pri čŕnskih, or. s čŕnskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki





133

íslamski -a -o prid.

|nanašajoč se na islam|: pravice islamske skupnosti; vrzel med islamskima odporniškima gibanjema

{O} moški: EDNINA: im. íslamski, rod. íslamskega, daj. íslamskemu, tož. íslamski (živostno íslamskega), mest. pri íslamskem, or. z íslamskim; DVOJINA: im. íslamska, rod. íslamskih, daj.

íslamskima, tož. íslamska, mest. pri íslamskih, or. z íslamskima; MNOŽINA: im. íslamski, rod.

íslamskih, daj. íslamskim, tož. íslamske, mest. pri íslamskih, or. z íslamskimi ženski: EDNINA: im. íslamska, rod. íslamske, daj. íslamski, tož. íslamsko, mest. pri íslamski, or. z íslamsko; DVOJINA: im. íslamski, rod. íslamskih, daj. íslamskima, tož. íslamski, mest. pri íslamskih, or. z íslamskima; MNOŽINA: im. íslamske, rod. íslamskih, daj. íslamskim, tož. íslamske, mest. pri íslamskih, or. z íslamskimi

srednji: EDNINA: im. íslamsko, rod. íslamskega, daj. íslamskemu, tož. íslamsko, mest. pri íslamskem, or. z íslamskim; DVOJINA: im. íslamski, rod. íslamskih, daj. íslamskima, tož. íslamski, mest. pri íslamskih, or. z íslamskima; MNOŽINA: im. íslamska, rod. íslamskih, daj. íslamskim, tož.

íslamska, mest. pri íslamskih, or. z íslamskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



krščánski -a -o prid.

|nanašajoč se na kristjane ali krščanstvo|: Glavna krščanska praznika sta božič in velika noč; V

avstrijskem glavnem mestu se je zbralo 80.000 mladih z vseh celin in vseh krščanskih ver; Po razcepu krščanske cerkve/Cerkve je vzhodna poimenovana pravoslavna, zahodna pa katoliška

{O} moški: EDNINA: im. krščánski, rod. krščánskega, daj. krščánskemu, tož. krščánski (živostno krščánskega), mest. pri krščánskem, or. s krščánskim; DVOJINA: im. krščánska, rod. krščánskih, daj.

krščánskima, tož. krščánska, mest. pri krščánskih, or. s krščánskima; MNOŽINA: im. krščánski, rod.

krščánskih, daj. krščánskim, tož. krščánske, mest. pri krščánskih, or. s krščánskimi ženski: EDNINA: im. krščánska, rod. krščánske, daj. krščánski, tož. krščánsko, mest. pri krščánski, or. s krščánsko; DVOJINA: im. krščánski, rod. krščánskih, daj. krščánskima, tož. krščánski, mest. pri krščánskih, or. s krščánskima; MNOŽINA: im. krščánske, rod. krščánskih, daj. krščánskim, tož.

krščánske, mest. pri krščánskih, or. s krščánskimi

srednji: EDNINA: im. krščánsko, rod. krščánskega, daj. krščánskemu, tož. krščánsko, mest. pri krščánskem, or. s krščánskim; DVOJINA: im. krščánski, rod. krščánskih, daj. krščánskima, tož.

krščánski, mest. pri krščánskih, or. s krščánskima; MNOŽINA: im. krščánska, rod. krščánskih, daj.

krščánskim, tož. krščánska, mest. pri krščánskih, or. s krščánskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



mormónski -a -o prid.

zgodba o dveh mladih mormonskih misijonarjih; Med člani mormonske skupnosti so kongresniki, senatorji, odvetniki, zdravniki in profesorji

(< Mormón)

{O} moški: EDNINA: im. mormónski, rod. mormónskega, daj. mormónskemu, tož. mormónski (živostno mormónskega), mest. pri mormónskem, or. z mormónskim; DVOJINA: im. mormónska, 134





rod. mormónskih, daj. mormónskima, tož. mormónska, mest. pri mormónskih, or. z mormónskima; MNOŽINA: im. mormónski, rod. mormónskih, daj. mormónskim, tož. mormónske, mest. pri mormónskih, or. z mormónskimi

ženski: EDNINA: im. mormónska, rod. mormónske, daj. mormónski, tož. mormónsko, mest. pri mormónski, or. z mormónsko; DVOJINA: im. mormónski, rod. mormónskih, daj. mormónskima, tož. mormónski, mest. pri mormónskih, or. z mormónskima; MNOŽINA: im. mormónske, rod.

mormónskih, daj. mormónskim, tož. mormónske, mest. pri mormónskih, or. z mormónskimi srednji: EDNINA: im. mormónsko, rod. mormónskega, daj. mormónskemu, tož. mormónsko, mest.

pri mormónskem, or. z mormónskim; DVOJINA: im. mormónski, rod. mormónskih, daj.

mormónskima, tož. mormónski, mest. pri mormónskih, or. z mormónskima; MNOŽINA: im.

mormónska, rod. mormónskih, daj. mormónskim, tož. mormónska, mest. pri mormónskih, or. z mormónskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



templjárski -a -o prid.

cerkve, grajene pod templjarskim vplivom; Na templjarskih posestvih niso odkrili denarja ali zlata

(< têmpljar)

{O} moški: EDNINA: im. templjárski, rod. templjárskega, daj. templjárskemu, tož. templjárski (živostno templjárskega), mest. pri templjárskem, or. s templjárskim; DVOJINA: im. templjárska, rod. templjárskih, daj. templjárskima, tož. templjárska, mest. pri templjárskih, or. s templjárskima; MNOŽINA: im. templjárski, rod. templjárskih, daj. templjárskim, tož. templjárske, mest. pri templjárskih, or. s templjárskimi

ženski: EDNINA: im. templjárska, rod. templjárske, daj. templjárski, tož. templjársko, mest. pri templjárski, or. s templjársko; DVOJINA: im. templjárski, rod. templjárskih, daj. templjárskima, tož.

templjárski, mest. pri templjárskih, or. s templjárskima; MNOŽINA: im. templjárske, rod.

templjárskih, daj. templjárskim, tož. templjárske, mest. pri templjárskih, or. s templjárskimi srednji: EDNINA: im. templjársko, rod. templjárskega, daj. templjárskemu, tož. templjársko, mest.

pri templjárskem, or. s templjárskim; DVOJINA: im. templjárski, rod. templjárskih, daj.

templjárskima, tož. templjárski, mest. pri templjárskih, or. s templjárskima; MNOŽINA: im.

templjárska, rod. templjárskih, daj. templjárskim, tož. templjárska, mest. pri templjárskih, or. s templjárskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

adamitski

bahajski

adventističen

baptističen

albižanski

belski

amiški

binkošten

anabaptističen

bogomilski

anglikanski

budističen

animističen

cvinglijanski



135

čakavski

kvekerski

črnski

luteranski

džainističen

metodističen

ekavski

mohamedanski

esenski

mormonski

evangeličanski

muslimanski

falungongovski

pigmejski

grkokatoliški

pravoslaven

hamitski

prekrščevalski

harekrišnovski

prezbiterijanski

hindujski

protestantski

ijekavski

raeljanski

ikavski

scientološki

indoevropski

semitski

islamističen

sikhovski

islamski

staroverski

jazidski

sunitski

jehovski

šiitski

judovski

šintoističen

kabalističen

štiftarski

kajkavski

štokavski

katoliški

tamilski

konfucionističen

taoističen

koptski

templjarski

kreolski

zamorski

kristjanski

zaratustrovski

krščanski

židovski





136





Pridevniki (povezani s pripadniki in

pripadnicami nazorov, gibanj, političnih,

umetnostnih skupin)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 42 slovarskih iztočnic ter zajema pridevnike, ki so v besednih družinah ob pripadnikih in pripadnicah različnih nazorov in gibanj, navadno povezanih z vidnimi zgodovinskimi osebnostmi oz. osebnostmi iz sveta znanosti, filozofije, kulture in političnega življenja.

Razdelili smo jih v naslednje skupine:

(1) pridevniki, ki se nanašajo na pripadnike in pripadnice različnih filozofskih, političnih in kulturnih gibanj in nazorov: chavističen, darvinističen; freudovski, jungovski; (2) pridevniki, ki se nanašajo na pripadnike in pripadnice političnih strank: evroskeptičen, laburističen;

(3) pridevniki, ki se nanašajo na pripadnike in pripadnice vojaških, vohunskih in drugih oboroženih skupin: alkaidovski, hamasovski, irovski;

(4) pridevniki, ki se nanašajo na pripadnike in pripadnice umetnostnih smeri: impresionističen, nadrealističen.

Večina geslovnika sledi ubeseditvi iz pravopisnih pravil, razširjeni geslovnik je pripravljen glede na problematičnost skupin, npr. izkazano rabo velike začetnice v korpusnem gradivu, še zlasti če gre za izpeljanke iz lastnih imen, npr. derridajevski, stalinističen, tolstojanski.

NOVOSTI:

Novost so pridevniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike (npr. chavističen, keynesijanski).

Posodobljeni so podatki o izrazni podobi, denimo naglasno mesto (npr. namesto [frójdou̯ ski] zdaj

[frôjdou̯ ski], ponazarjalni zgledi. Besedotvorne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. golističen in degolističen ali heglovski in hegeljanski, enako velja za pisne dvojnice tipa sionističen in cionističen. Če je dvojnica enakovredna, se pojavlja kot enakovredna izbira tudi v zgledih in ponazoritvah, če dvojnica ni enakovredna, jo povezujemo z oznako tudi le v zaglavju in oblikoslovnih paradigmah.

Pridevniki, ki se v besedilih pojavljajo večinoma kot vrstni (tj. z obrazilom - ni), so uvedeni s pojasnilom

»v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik«, npr. marksističen […] Strniša je Sartru pripisoval materialističen in celo marksističen pogled na svet; »v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik«

Marksistični filozof Louis Althusser je trdil, da je marksizem teoretični antihumanizem; marksistična teorija.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

slovar

SLOVARSKI PRIKAZ:

derridajevski -a -o [deridájeu̯ski] prid.

derridajevska filozofija



137

(< Derrida)

{O} moški: EDNINA: im. derridajevski, rod. derridajevskega, daj. derridajevskemu, tož.

derridajevski (živostno derridajevskega), mest. pri derridajevskem, or. z derridajevskim; DVOJINA: im. derridajevska, rod. derridajevskih, daj. derridajevskima, tož. derridajevska, mest. pri derridajevskih, or. z derridajevskima; MNOŽINA: im. derridajevski, rod. derridajevskih, daj.

derridajevskim, tož. derridajevske, mest. pri derridajevskih, or. z derridajevskimi ženski: EDNINA: im. derridajevska, rod. derridajevske, daj. derridajevski, tož. derridajevsko, mest.

pri derridajevski, or. z derridajevsko; DVOJINA: im. derridajevski, rod. derridajevskih, daj.

derridajevskima, tož. derridajevski, mest. pri derridajevskih, or. z derridajevskima; MNOŽINA: im.

derridajevske, rod. derridajevskih, daj. derridajevskim, tož. derridajevske, mest. pri derridajevskih, or. z derridajevskimi

srednji: EDNINA: im. derridajevsko, rod. derridajevskega, daj. derridajevskemu, tož.

derridajevsko, mest. pri derridajevskem, or. z derridajevskim; DVOJINA: im. derridajevski, rod.

derridajevskih, daj. derridajevskima, tož. derridajevski, mest. pri derridajevskih, or. z derridajevskima; MNOŽINA: im. derridajevska, rod. derridajevskih, daj. derridajevskim, tož.

derridajevska, mest. pri derridajevskih, or. z derridajevskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



évrosképtičen -čna -o prid.

Izraža vedno bolj evroskeptična stališča; poslanka iz vrst zmerno evroskeptičnih Evropskih reformistov in konservativcev; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik evroskeptični torijec; skupina evroskeptičnih poslancev

(< évrosképtik)

{O} moški: EDNINA: im. évrosképtičen, rod. évrosképtičnega, daj. évrosképtičnemu, tož.

évrosképtični (živostno évrosképtičnega), mest. pri évrosképtičnem, or. z évrosképtičnim; DVOJINA: im. évrosképtična, rod. évrosképtičnih, daj. évrosképtičnima, tož. évrosképtična, mest.

pri évrosképtičnih, or. z évrosképtičnima; MNOŽINA: im. évrosképtični, rod. évrosképtičnih, daj.

évrosképtičnim, tož. évrosképtične, mest. pri évrosképtičnih, or. z évrosképtičnimi ženski: EDNINA: im. évrosképtična, rod. évrosképtične, daj. évrosképtični, tož. évrosképtično, mest.

pri évrosképtični, or. z évrosképtično; DVOJINA: im. évrosképtični, rod. évrosképtičnih, daj.

évrosképtičnima, tož. évrosképtični, mest. pri évrosképtičnih, or. z évrosképtičnima; MNOŽINA: im. évrosképtične, rod. évrosképtičnih, daj. évrosképtičnim, tož. évrosképtične, mest. pri évrosképtičnih, or. z évrosképtičnimi

srednji: EDNINA: im. évrosképtično, rod. évrosképtičnega, daj. évrosképtičnemu, tož.

évrosképtično, mest. pri évrosképtičnem, or. z évrosképtičnim; DVOJINA: im. évrosképtični, rod.

évrosképtičnih, daj. évrosképtičnima, tož. évrosképtični, mest. pri évrosképtičnih, or. z évrosképtičnima; MNOŽINA: im. évrosképtična, rod. évrosképtičnih, daj. évrosképtičnim, tož.

évrosképtična, mest. pri évrosképtičnih, or. z évrosképtičnimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



freudovski -a -o [frôjdou̯ski] prid.

freudovska psihoanaliza



138

(< Freud)

{O} moški: EDNINA: im. freudovski, rod. freudovskega, daj. freudovskemu, tož. freudovski (živostno freudovskega), mest. pri freudovskem, or. s freudovskim; DVOJINA: im. freudovska, rod.

freudovskih, daj. freudovskima, tož. freudovska, mest. pri freudovskih, or. s freudovskima; MNOŽINA: im. freudovski, rod. freudovskih, daj. freudovskim, tož. freudovske, mest. pri freudovskih, or. s freudovskimi

ženski: EDNINA: im. freudovska, rod. freudovske, daj. freudovski, tož. freudovsko, mest. pri freudovski, or. s freudovsko; DVOJINA: im. freudovski, rod. freudovskih, daj. freudovskima, tož.

freudovski, mest. pri freudovskih, or. s freudovskima; MNOŽINA: im. freudovske, rod. freudovskih, daj. freudovskim, tož. freudovske, mest. pri freudovskih, or. s freudovskimi srednji: EDNINA: im. freudovsko, rod. freudovskega, daj. freudovskemu, tož. freudovsko, mest. pri freudovskem, or. s freudovskim; DVOJINA: im. freudovski, rod. freudovskih, daj. freudovskima, tož. freudovski, mest. pri freudovskih, or. s freudovskima; MNOŽINA: im. freudovska, rod.

freudovskih, daj. freudovskim, tož. freudovska, mest. pri freudovskih, or. s freudovskimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



hamásovski -a -o prid.

hamasovski bojevniki

(< Hamás)

{O} moški: EDNINA: im. hamásovski, rod. hamásovskega, daj. hamásovskemu, tož. hamásovski (živostno hamásovskega), mest. pri hamásovskem, or. s hamásovskim; DVOJINA: im. hamásovska, rod. hamásovskih, daj. hamásovskima, tož. hamásovska, mest. pri hamásovskih, or. s hamásovskima; MNOŽINA: im. hamásovski, rod. hamásovskih, daj. hamásovskim, tož.

hamásovske, mest. pri hamásovskih, or. s hamásovskimi

ženski: EDNINA: im. hamásovska, rod. hamásovske, daj. hamásovski, tož. hamásovsko, mest. pri hamásovski, or. s hamásovsko; DVOJINA: im. hamásovski, rod. hamásovskih, daj. hamásovskima, tož. hamásovski, mest. pri hamásovskih, or. s hamásovskima; MNOŽINA: im. hamásovske, rod.

hamásovskih, daj. hamásovskim, tož. hamásovske, mest. pri hamásovskih, or. s hamásovskimi srednji: EDNINA: im. hamásovsko, rod. hamásovskega, daj. hamásovskemu, tož. hamásovsko, mest. pri hamásovskem, or. s hamásovskim; DVOJINA: im. hamásovski, rod. hamásovskih, daj.

hamásovskima, tož. hamásovski, mest. pri hamásovskih, or. s hamásovskima; MNOŽINA: im.

hamásovska, rod. hamásovskih, daj. hamásovskim, tož. hamásovska, mest. pri hamásovskih, or. s hamásovskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



júngovski -a -o prid.

jungovska analiza; Že več let deluje kot jungovski psihoanalitik

(< Júng)

{O} moški: EDNINA: im. júngovski, rod. júngovskega, daj. júngovskemu, tož. júngovski (živostno júngovskega), mest. pri júngovskem, or. z júngovskim; DVOJINA: im. júngovska, rod. júngovskih, daj. júngovskima, tož. júngovska, mest. pri júngovskih, or. z júngovskima; MNOŽINA: im.



139

júngovski, rod. júngovskih, daj. júngovskim, tož. júngovske, mest. pri júngovskih, or. z júngovskimi

ženski: EDNINA: im. júngovska, rod. júngovske, daj. júngovski, tož. júngovsko, mest. pri júngovski, or. z júngovsko; DVOJINA: im. júngovski, rod. júngovskih, daj. júngovskima, tož. júngovski, mest.

pri júngovskih, or. z júngovskima; MNOŽINA: im. júngovske, rod. júngovskih, daj. júngovskim, tož.

júngovske, mest. pri júngovskih, or. z júngovskimi

srednji: EDNINA: im. júngovsko, rod. júngovskega, daj. júngovskemu, tož. júngovsko, mest. pri júngovskem, or. z júngovskim; DVOJINA: im. júngovski, rod. júngovskih, daj. júngovskima, tož.

júngovski, mest. pri júngovskih, or. z júngovskima; MNOŽINA: im. júngovska, rod. júngovskih, daj.

júngovskim, tož. júngovska, mest. pri júngovskih, or. z júngovskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



nàdrealístičen -čna -o prid.

Prizor je bil nadrealističen, saj je ena izmed značilnosti nadrealizma združevanje predmetov, ki ne spadajo skupaj; Vse v knjigi ima nadrealističen pomen; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik nadrealistični pesnik

(< nàdrealíst)

{O} moški: EDNINA: im. nàdrealístičen, rod. nàdrealístičnega, daj. nàdrealístičnemu, tož.

nàdrealístičen (živostno nàdrealístičnega), mest. pri nàdrealístičnem, or. z nàdrealístičnim; DVOJINA: im. nàdrealístična, rod. nàdrealístičnih, daj. nàdrealístičnima, tož. nàdrealístična, mest.

pri nàdrealístičnih, or. z nàdrealístičnima; MNOŽINA: im. nàdrealístični, rod. nàdrealístičnih, daj.

nàdrealístičnim, tož. nàdrealístične, mest. pri nàdrealístičnih, or. z nàdrealístičnimi ženski: EDNINA: im. nàdrealístična, rod. nàdrealístične, daj. nàdrealístični, tož. nàdrealístično, mest.

pri nàdrealístični, or. z nàdrealístično; DVOJINA: im. nàdrealístični, rod. nàdrealístičnih, daj.

nàdrealístičnima, tož. nàdrealístični, mest. pri nàdrealístičnih, or. z nàdrealístičnima; MNOŽINA: im. nàdrealístične, rod. nàdrealístičnih, daj. nàdrealístičnim, tož. nàdrealístične, mest. pri nàdrealístičnih, or. z nàdrealístičnimi

srednji: EDNINA: im. nàdrealístično, rod. nàdrealístičnega, daj. nàdrealístičnemu, tož.

nàdrealístično, mest. pri nàdrealístičnem, or. z nàdrealístičnim; DVOJINA: im. nàdrealístični, rod.

nàdrealístičnih, daj. nàdrealístičnima, tož. nàdrealístični, mest. pri nàdrealístičnih, or. z nàdrealístičnima; MNOŽINA: im. nàdrealístična, rod. nàdrealístičnih, daj. nàdrealístičnim, tož.

nàdrealístična, mest. pri nàdrealístičnih, or. z nàdrealístičnimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



stalinístičen -čna -o prid.

Kritiki so zakon označili za stalinističen; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Stalinistični režim v nekdanji Sovjetski zvezi je uporabljal represivne ukrepe proti lastnim ljudem (< Stálin)

{O} moški: EDNINA: im. stalinístičen, rod. stalinístičnega, daj. stalinístičnemu, tož. stalinístičen (živostno stalinístičnega), mest. pri stalinístičnem, or. s stalinístičnim; DVOJINA: im. stalinístična, rod. stalinístičnih, daj. stalinístičnima, tož. stalinístična, mest. pri stalinístičnih, or. s 140





stalinístičnima; MNOŽINA: im. stalinístični, rod. stalinístičnih, daj. stalinístičnim, tož. stalinístične, mest. pri stalinístičnih, or. s stalinístičnimi

ženski: EDNINA: im. stalinístična, rod. stalinístične, daj. stalinístični, tož. stalinístično, mest. pri stalinístični, or. s stalinístično; DVOJINA: im. stalinístični, rod. stalinístičnih, daj. stalinístičnima, tož. stalinístični, mest. pri stalinístičnih, or. s stalinístičnima; MNOŽINA: im. stalinístične, rod.

stalinístičnih, daj. stalinístičnim, tož. stalinístične, mest. pri stalinístičnih, or. s stalinístičnimi srednji: EDNINA: im. stalinístično, rod. stalinístičnega, daj. stalinístičnemu, tož. stalinístično, mest.

pri stalinístičnem, or. s stalinístičnim; DVOJINA: im. stalinístični, rod. stalinístičnih, daj.

stalinístičnima, tož. stalinístični, mest. pri stalinístičnih, or. s stalinístičnima; MNOŽINA: im.

stalinístična, rod. stalinístičnih, daj. stalinístičnim, tož. stalinístična, mest. pri stalinístičnih, or. s stalinístičnimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

anarhističen

komunističen

antisemitski

krekovski

avstromarksističen

levičarski

belogardističen

liberalen

bonapartističen

mahničevski

cecilijanski

makiavelističen

chavističen

maoističen

darvinističen

marksističen

derridajevski

mladoslovenski

desničarski

neofašističen

fašističen

neoliberalen

fatalističen

neonacističen

feuerbachovski

nietzschejanski

freudovski

rojalističen

golističen

sionističen

heglovski

socialističen

heideggerjanski

stalinističen

hitlerjanski

staroslovenski

ilirski

titoističen

janzenističen

tolstojanski

jungovski

unitarističen

kantovski

velikonemški

keynesijanski





141





Priimki s predimki

GESLOVNIK:

Problemski sklop v prvi fazi obsega 25 priimkov s predimki. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer:

(1) priimki, pri katerih je predimek pisan nestično (npr. de Palma, De Palma); (2) priimki z dvema nestično pisanima predimkoma (npr. de la Vega); (3) večdelni priimki, od katerih ima zadnji enega ali več predimkov (npr. Calderon de la Barca); (4) priimki, pri katerih je predimek okrajšava (npr. St. John); (5) priimki, pri katerih je prvotni predimek pisan pred opuščajem ali stično (npr. D’Annunzio, MacDowel ).

NOVOSTI:

Glede na Slovenski pravopis 2001 smo ponazarjalno gradivo v tej skupini obvestilno razširili s primeri tipičnih skladenjskih rab. Vsa gesla vsebujejo zglede za skladenjski položaj sredi povedi, in sicer samostojno ter za osebnim imenom (npr. Govoril sem s kapetanom O’Connorjem; irska pevka Sinead O’Connor). Gesla, pri katerih je predimek pred priimkom pisan z malo začetnico, pa vsebujejo še zglede za položaj na začetku povedi (npr. De la Vega se nenehno bori proti krivici in zatiranju).

Priimki, ki se v rabi pojavljajo brez predimkov, so tudi v iztočnici zapisani brez njih. Vendar pa je v nasprotju z SP 2001 podatek o obstoju predimka v geslu vsebovan. Pred tipskim zgledom za skladenjski položaj za osebnim imenom ta tip gesel namreč vsebuje opozorilo »za imenom s predimkom« (pri Metternich npr. »za imenom s predimkom« Postal je diplomat in varovanec ministrskega predsednika kneza Klemensa von Metternicha).

Novost glede na SP 2001 je tudi diferenciranje gesel glede na to, ali gre za priimek s predimkom, ki je bil v pregledanem gradivu vezan na posameznika (tip d’Indy, Saint-Exupèry), ali za splošno rabljen priimek s predimkom (tip Asad, de Souza). Prvi tip gesel ima v zaglavju vedno identifikacijo (pri Baudouin de Courtenay npr. Jan Baudouin de Courtenay: poljski jezikoslovec). Drugačna je tudi obvestilnost v delu gesla, ki vsebuje sklonske oblike, saj je pri tem tipu gesel navedena le edninska paradigma, pri vseh drugih geslih pa vse tri.

Besedotvorno gnezdona koncu slovarskega sestavka vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri d’Indy: B d’Indyjev).

Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 46, 860.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Asád -a in al Asád ~ -a m; ime bitja, osebno ime

|priimek|: Asad/Al Asad se je danes ločeno sestal s francoskim zunanjim ministrom; Družina Asad/al Asad prihaja iz majhne skupnosti alavitov; za rojstnim imenom s predimkom V delu opisuje življenje Rifata al Asada v izgnanstvu

{B} Asadov in al Asadov

{O} EDNINA: im. Asád in al Asád, rod. Asáda in al Asáda, daj. Asádu in al Asádu, tož. Asáda in al Asáda, mest. pri Asádu in pri al Asádu, or. z Asádom in z al Asádom; DVOJINA: im. Asáda in al Asáda, rod. Asádov in al Asádov, daj. Asádoma in al Asádoma, tož. Asáda in al Asáda, mest. pri 142

Asádih in pri al Asádih, or. z Asádoma in z al Asádoma; MNOŽINA: im. Asádi in al Asádi, rod.

Asádov in al Asádov, daj. Asádom in al Asádom, tož. Asáde in al Asáde, mest. pri Asádih in pri al Asádih, or. z Asádi in z al Asádi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki; samostalnik moškega spola



Calderón de la Barca -a ~ ~ -e tudi Calderón de la Barca -a ~ ~ -a [kalderón de la bárka] m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |citatni naglas Calderón de la Barca|; |španski dramatik|: Calderón de la Barca je napisal 180 iger; citat iz drame Calderóna de la Barca/Barce; Pedro Calderón de la Barca velja za največjega španskega baročnega dramatika

{B} Calderónov

{O} EDNINA: im. Calderón de la Barca, rod. Calderóna de la Barce tudi Calderóna de la Barca, daj. Calderónu de la Barci tudi Calderónu de la Barcu, tož. Calderóna de la Barco tudi Calderóna de la Barca, mest. pri Calderónu de la Barci tudi pri Calderónu de la Barcu, or. s Calderónom de la Barco tudi s Calderónom de la Barcom

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki; samostalnik moškega spola



D'Annunzio -a [danúncijo, rod. danúncija, or. z danúncijem] m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |italijanski pesnik in politik|: Reko je septembra 1919 zasedel D'Annunzio z legionarji; Načrtujejo televizijsko serijo o življenju italijanskega pesnika Gabriela D'Annunzia

{B} D'Annunziov in D'Annunziev

{O} EDNINA: im. D'Annunzio, rod. D'Annunzia, daj. D'Annunziu, tož. D'Annunzia, mest. pri D'Annunziu, or. z D'Annunziom in z D'Annunziem

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki; samostalnik moškega spola



De Amicis ~ -a [de amíčis] m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |italijanski pisatelj|: Italijanski pisatelj De Amicis je zaslovel z romani, povestmi in novelami iz vojaškega, meščanskega in kmečkega življenja; Ilustriral je knjižne izdaje pisatelja Edmonda De Amicisa

{B} De Amicisov

{O} EDNINA: im. De Amicis, rod. De Amicisa, daj. De Amicisu, tož. De Amicisa, mest. pri De Amicisu, or. z De Amicisom

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki





143

de Gaulle ~ -lla [də gól] m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |francoski general in državnik|: De Gaulle je bil na čelu Francije dvakrat; sprejem pri generalu de Gaullu; Francozi so ji podelili medaljo Charlesa de Gaulla

{B} de Gaullov

{O} EDNINA: im. de Gaulle, rod. de Gaulla, daj. de Gaullu, tož. de Gaulla, mest. pri de Gaullu, or. z de Gaullom

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki; samostalnik moškega spola



de Pálma ~ -e in de Pálma ~ -a m; ime bitja, osebno ime

|priimek|: De Palma je direktor smučarskega centra v italijanski Modeni; Mark sodeluje z nekdanjim Borisovim trenerjem de Palmo/Palmom; V stranski vlogi nastopa španska igralka Rossy de Palma

{B} de Palmov

{O} EDNINA: im. de Pálma, rod. de Pálme in de Pálma, daj. de Pálmi in de Pálmu, tož. de Pálmo in de Pálma, mest. pri de Pálmi in pri de Pálmu, or. z de Pálmo in z de Pálmom; DVOJINA: im. de Pálmi in de Pálma, rod. de Pálm in de Pálmov, daj. de Pálmama in de Pálmoma, tož. de Pálmi in de Pálma, mest. pri de Pálmah in pri de Pálmih, or. z de Pálmama in z de Pálmoma; MNOŽINA: im.

de Pálme in de Pálmi, rod. de Pálm in de Pálmov, daj. de Pálmam in de Pálmom, tož. de Pálme in de Pálme, mest. pri de Pálmah in pri de Pálmih, or. z de Pálmami in z de Pálmi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki; samostalnik moškega spola



De Souza ~ -e in De Souza ~ -a [de sôu̯za] m; ime bitja, osebno ime

|priimek|: De Souzi/Souzu je uspelo žogo z glavo odbiti v gol; S scenarijem se ukvarja Steven De Souza

{B} De Souzov

{O} EDNINA: im. De Souza, rod. De Souze in De Souza, daj. De Souzi in De Souzu, tož. De Souzo in De Souza, mest. pri De Souzi in pri De Souzu, or. z De Souzo in z De Souzom; DVOJINA: im.

De Souzi in De Souza, rod. De Souz in De Souzov, daj. De Souzama in De Souzoma, tož. De Souzi in De Souza, mest. pri De Souzah in pri De Souzih, or. z De Souzama in z De Souzoma; MNOŽINA: im. De Souze in De Souzi, rod. De Souz in De Souzov, daj. De Souzam in De Souzom, tož. De Souze in De Souze, mest. pri De Souzah in pri De Souzih, or. z De Souzami in z De Souzi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki; samostalnik moškega spola



Saint-Exupéry -ja [sent-egziperí] m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |citatni naglas Saint-Exupéry|; |francoski pisatelj in letalec|: Saint-Exupéry se je rodil leta 1900 v Lyonu; za rojstnim imenom s predimkom Vsa dela Antoina de Saint-Exupéryja so zaznamovana z avtorjevo izkušnjo profesionalnega pilota

{B} Saint-Exupéryjev



144





{O} EDNINA: im. Saint-Exupéry, rod. Saint-Exupéryja, daj. Saint-Exupéryju, tož. Saint-Exupéryja, mest. pri Saint-Exupéryju, or. s Saint-Exupéryjem

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki; samostalnik moškega spola Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

al Haitam

Goethe

Asad

Hitomaro

Baudouin de Courtenay

Humboldt

Beethoven

La Fayette

Calderón de la Barca

La Fontaine

D’Annunzio

MacDowell

da Vinci

McDonald

De Amicis

Metternich

de Courtenay

O᾽Connor

de Gaulle

Ortega y Gasset

de la Vega

Prevóst d᾽Exiles

de Palma

Richelieu

De Palma

Saint-Exupèry

De Souza

St. John

d᾽Indy

Van Allen

Dos Passos

van Dyck

dos Santos

van Gogh

El Greco

Vigny

Fehling

von Grünigen

Gasset

Wassermann

Giscard d᾽Estaing

Weizsäcker





145





Pripadniki in pripadnice jezikovnih, verskih,

rasnih skupin

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 138 slovarskih iztočnic ter zajema pripadnike in pripadnice jezikovnih, verskih in rasnih skupin:

(1) pripadniki in pripadnice jezikovnih skupin: čakavec – čakavka, kreolec – kreolka, indoevropejec –

indoevropejka, semit – semitinja;

(2) pripadniki in pripadnice verskih skupin: binkoštnik – binkoštnica, islamist – islamistka, mormon

– mormonka, šiit – šiitinja/šiitka;

(3) pripadniki in pripadnice rasnih skupin: belec – belka, pigmejec – pigmejka.

Uslovarjene so tudi tiste mejne kategorije, ki povzročajo zaradi nihanj, ali gre za kategorijo verske ali narodnostne pripadnosti, pisne težave, npr. jud – judinja nasproti Jud – Judinja; kopt – koptinja nasproti Kopt – Koptinja.

NOVOSTI:

Novost so samostalniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike (npr. falungongovec –

falungongovka, raeljanec – raeljanka). Posodobljeni so besedotvorni podatki, npr. namesto grkokatolikinja raje v rabi izpričana grkokatoličanka. Posodobljeni so tudi podatki o izrazni podobi, npr. naglasno mesto (namesto [híndujec] izpričano [hindújec]; ukinjene so naglasne kračine pri izrazih tipa katoličan) in uvedeni ponazarjalni zgledi, če je beseda prisotna v rabi.

Besedotvorne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. katoličan – katoličanka in katolik – katolikinja, hindujec – hindujka in hinduist – hinduistka; enako pisne dvojnice tipa taoističen in daoističen. Normativno razmerje med njimi je določeno z dvojničnima oznakama in (enakovredno) ter tudi (neenakovredno).

Normativno razlikovanje med neposredno prevzetimi poimenovanji ( katolik) in besedotvorno izraziteje podomačenimi izrazi ( katoličan) je na osnovi analize prevladujoče rabe posodobljeno: obe obliki sta v tem primeru nevtralni za rabo v knjižnem jeziku.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 134.

SLOVARSKI PRIKAZ:

kreól -a tudi kreólec -lca m

|potomec evropskih priseljencev, zlasti Špancev, v Latinski Ameriki|: Prebivalci Belizeja so večinoma kreoli/kreolci; |govorec kreolščine|: Podobnosti med vsemi kreoli/kreolci povezujejo z univerzalno slovnico

{B} kreolov tudi kreolčev

{O} EDNINA: im. kreól tudi kreólec, rod. kreóla tudi kreólca, daj. kreólu tudi kreólcu, tož. kreóla tudi kreólca, mest. pri kreólu tudi pri kreólcu, or. s kreólom tudi s kreólcem; DVOJINA: im. kreóla tudi kreólca, rod. kreólov tudi kreólcev, daj. kreóloma tudi kreólcema, tož. kreóla tudi kreólca, mest. pri 146

kreólih tudi pri kreólcih, or. s kreóloma tudi s kreólcema; MNOŽINA: im. kreóli tudi kreólci, rod.

kreólov tudi kreólcev, daj. kreólom tudi kreólcem, tož. kreóle tudi kreólce, mest. pri kreólih tudi pri kreólcih, or. s kreóli tudi s kreólci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; pripadniki in pripadnice; samostalnik moškega spola



kreólec -lca m; obširneje glej pri kreól



kreólka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime

|potomka evropskih priseljencev, zlasti Špancev, v Latinski Ameriki|: Srečali smo skupino rjavolasih kreolk; |govorka kreolščine|: Po rodu je francoska kreolka, kar se odraža v njeni govorici

(< kreól)

{B} kreolkin

{O} EDNINA: im. kreólka, rod. kreólke, daj. kreólki, tož. kreólko, mest. pri kreólki, or. s kreólko; DVOJINA: im. kreólki, rod. kreólk, daj. kreólkama, tož. kreólki, mest. pri kreólkah, or. s kreólkama; MNOŽINA: im. kreólke, rod. kreólk, daj. kreólkam, tož. kreólke, mest. pri kreólkah, or. s kreólkami STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; pripadniki in pripadnice



islamíst -a m

|pripadnik islamizma|: Tisoče islamistov se je zbralo v sprevodu; Ohranil je stike s pregnanima islamistoma

(< íslam)

{B} islamistov

{O} EDNINA: im. islamíst, rod. islamísta, daj. islamístu, tož. islamísta, mest. pri islamístu, or. z islamístom; DVOJINA: im. islamísta, rod. islamístov, daj. islamístoma, tož. islamísta, mest. pri islamístih, or. z islamístoma; MNOŽINA: im. islamísti, rod. islamístov, daj. islamístom, tož.

islamíste, mest. pri islamístih, or. z islamísti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



islamístka -e ž

|pripadnica islamizma|: protest islamistk v Carigradu; odsvit sobivanja z islamistkama v delih mlade avtorice

(< íslam)

{B} islamistkin

{O} EDNINA: im. islamístka, rod. islamístke, daj. islamístki, tož. islamístko, mest. pri islamístki, or.

z islamístko; DVOJINA: im. islamístki, rod. islamístk, daj. islamístkama, tož. islamístki, mest. pri 147

islamístkah, or. z islamístkama; MNOŽINA: im. islamístke, rod. islamístk, daj. islamístkam, tož.

islamístke, mest. pri islamístkah, or. z islamístkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



pigmêjec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime

|slabšalni izraz za pripadnika črne rase, ki živi v centralni Afriki|: V Ituriju živijo pigmejci Bambuti; Ljudstva pigmejcev iz tropskih gozdov Afrike še danes živi v gozdu; |moški manjše rasti|: v prenesenem pomenu Klicali so ga intelektualni pigmejec

{B} pigmejčev

{O} EDNINA: im. pigmêjec, rod. pigmêjca, daj. pigmêjcu, tož. pigmêjca, mest. pri pigmêjcu, or. s pigmêjcem; DVOJINA: im. pigmêjca, rod. pigmêjcev, daj. pigmêjcema, tož. pigmêjca, mest. pri pigmêjcih, or. s pigmêjcema; MNOŽINA: im. pigmêjci, rod. pigmêjcev, daj. pigmêjcem, tož.

pigmêjce, mest. pri pigmêjcih, or. s pigmêjci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; samostalnik moškega spola



raeljánec -nca m

|pripadnik raeljanstva|: Raeljanci verjamejo, da so življenje na Zemlji ustvarila civilizacijsko visoko razvita bitja z drugega planeta; V Lendavi je potekal seminar raeljancev; srečanje z raeljanci

{B} raeljánčev

{O} EDNINA: im. raeljánec, rod. raeljánca, daj. raeljáncu, tož. raeljánca, mest. pri raeljáncu, or. z raeljáncem; DVOJINA: im. raeljánca, rod. raeljáncev, daj. raeljáncema, tož. raeljánca, mest. pri raeljáncih, or. z raeljáncema; MNOŽINA: im. raeljánci, rod. raeljáncev, daj. raeljáncem, tož.

raeljánce, mest. pri raeljáncih, or. z raeljánci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; prevzeta občna poimenovanja raeljánka -e ž

|pripadnica raeljanstva|: Kot raeljanka verjame, da bodo s kloniranjem vsi ljudje živeli večno

{B} raeljánkin

{O} EDNINA: im. raeljánka, rod. raeljánke, daj. raeljánki, tož. raeljánko, mest. pri raeljánki, or. z raeljánko; DVOJINA: im. raeljánki, rod. raeljánk, daj. raeljánkama, tož. raeljánki, mest. pri raeljánkah, or. z raeljánkama; MNOŽINA: im. raeljánke, rod. raeljánk, daj. raeljánkam, tož.

raeljánke, mest. pri raeljánkah, or. z raeljánkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice





148

scientológ -a m

|pripadnik scientologije|: V Sloveniji so scientologi svojo cerkev registrirali leta 1995; Sodišče je zavrnilo pritožbo scientologov

{B} scientologov

{O} EDNINA: im. scientológ, rod. scientológa, daj. scientológu, tož. scientológa, mest. pri scientológu, or. s scientológom; DVOJINA: im. scientológa, rod. scientológov, daj. scientológoma, tož. scientológa, mest. pri scientológih, or. s scientológoma; MNOŽINA: im. scientológi, rod.

scientológov, daj. scientológom, tož. scientológe, mest. pri scientológih, or. s scientológi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



scientológinja -e ž

|pripadnica scientologije|: Od svojih izvoljenk zahteva, da se vpišejo med scientologinje (< scientológ)

{B} scientologinjin

{O} EDNINA: im. scientológinja, rod. scientológinje, daj. scientológinji, tož. scientológinjo, mest.

pri scientológinji, or. s scientológinjo; DVOJINA: im. scientológinji, rod. scientológinj, daj.

scientológinjama, tož. scientológinji, mest. pri scientológinjah, or. s scientológinjama; MNOŽINA: im. scientológinje, rod. scientológinj, daj. scientológinjam, tož. scientológinje, mest. pri scientológinjah, or. s scientológinjami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



šiít -a m

|pripadnik šiitizma|: pogajanja med iraškimi šiiti in suniti; Za sporazum je glasovala večina predstavnikov šiitov, sunitov in Kurdov

{B} šiitov

{O} EDNINA: im. šiit, rod. šiita, daj. šiitu, tož. šiita, mest. pri šiitu, or. s šiitom; DVOJINA: im. šiita, rod. šiitov, daj. šiitoma, tož. šiita, mest. pri šiitih, or. s šiitoma; MNOŽINA: im. šiiti, rod. šiitov, daj.

šiitom, tož. šiite, mest. pri šiitih, or. s šiiti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



šiítinja -e in šiítka -e ž

|pripadnica šiitizma|: pismo libanonske šiitinje/šiitke

(< šiít)

{B} šiitinjin in šiitkin

{O} EDNINA: im. šiítinja in šiítka, rod. šiítinje in šiítke, daj. šiítinji in šiítki, tož. šiítinjo in šiítko, mest. pri šiítinji in pri šiítki, or. s šiítinjo in s šiítko; DVOJINA: im. šiítinji in šiítki, rod. šiítinj in šiítk, daj. šiítinjama in šiítkama, tož. šiítinji in šiítki, mest. pri šiítinjah in pri šiítkah, or. s šiítinjama in s 149





šiítkama; MNOŽINA: im. šiítinje in šiítke, rod. šiítinj in šiítk, daj. šiítinjam in šiítkam, tož. šiítinje in šiítke, mest. pri šiítinjah in pri šiítinjah, or. s šiítinjami in s šiítkami STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; samostalnik ženskega spola



zamórec -rca m

|nekdaj pripadnik rase|: V zahvalo je dal škof v mestni grb naslikati zamorca

{B} zamorčev

{O} EDNINA: im. zamórec, rod. zamórca, daj. zamórcu, tož. zamórca, mest. pri zamórcu, or. z zamórcem; DVOJINA: im. zamórca, rod. zamórcev, daj. zamórcema, tož. zamórca, mest. pri zamórcih, or. z zamórcema; MNOŽINA: im. zamórci, rod. zamórcev, daj. zamórcem, tož. zamórce, mest. pri zamórcih, or. z zamórci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



zamórka -e ž

|nekdaj pripadnica rase|: V pripovedki golob prinese zlati prstan lepi nevesti zamorki (< zamórec)

{B} zamorkin

{O} EDNINA: im. zamórka, rod. zamórke, daj. zamórki, tož. zamórko, mest. pri zamórki, or. z zamórko; DVOJINA: im. zamórki, rod. zamórk, daj. zamórkama, tož. zamórki, mest. pri zamórkah, or. z zamórkama; MNOŽINA: im. zamórke, rod. zamórk, daj. zamórkam, tož. zamórke, mest. pri zamórkah, or. z zamórkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

adamit

animistka

adamitka

arijec

adventist

arijka

adventistka

bahajec

ahmadist

bahajka

ahmadistka

baptist

albižan

baptistka

albižanka

belec

amiš

belka

amišinja

binkoštnica

anabaptist

binkoštnik

anabaptistka

bogomil

anglikanec

bogomilka

anglikanka

budist

animist

budistka



150

cvinglijanec

kvekerica

cvinglijanka

luteran

čakavec

luteranka

čakavka

metodist

črnec

metodistka

črnka

mohamedanec

džainist

mohamedanka

džainistka

mormon

ekavec

mormonka

ekavka

musliman

esen

muslimanka

esenka

pigmejec

evangeličan

pravoslavec

evangeličanka

pravoslavka

falungongovec

prekrščevalec

falungongovka

prekrščevalka

grkokatoličanka

prezbiterijanec

grkokatolik

prezbiterijanka

hamit

protestant

hamitka

protestantka

harekrišnovec

raeljanec

harekrišnovka

raeljanka

hindujec

scientolog

hindujka

scientologinja

ijekavec

semit

ijekavka

semitinja

ikavec

sikh

ikavka

sikhinja

indoevropejec

staroverec

indoevropejka

staroverka

islamist

sunit

islamistka

sunitka

jazid

šiit

jazidinja

šiitinja

jehovec

šintoist

jehovka

šintoistka

jud

štiftar

judinja

štiftarica

kabalist

štokavec

kabalistka

štokavka

kajkavec

Tamilec

kajkavka

Tamilka

katoličan

taoist

katoličanka

taoistka

konfucionist

templjar

konfucionistka

valdenz

kopt

valdenzinja

koptinja

zamorec

kreol

zamorka

kreolka

zaratustrovec

kristjan

zaratustrovka

kristjanka

žid

kveker

židinja





151





Pripadniki in pripadnice nazorov, gibanj,

političnih, umetnostnih skupin

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 168 slovarskih iztočnic ter zajema pripadnike in pripadnice različnih političnih, umetnostnih, družbenih in drugih skupin:

(1) pripadniki in pripadnice različnih filozofskih, političnih in kulturnih gibanj in nazorov: chavist –

chavistka, darvinist – darvinistka; feuerbachovec – feuerbahovka, keynesijanec – keynesijanka; (2) pripadniki in pripadnice političnih strank: levičar – levičarka, liberalec – liberalka, rojalist –

rojalistka;

(3) pripadniki in pripadnice vojaških, vohunskih in drugih oboroženih skupin: esesovec – esesovka, hamasovec – hamasovka, kforjevec – kforjevka;

(4) pripadniki in pripadnice umetnostnih smeri: byronist – byronistka, nadrealist – nadrealistka.

Kot izhodišče je pri vseh iztočnicah pripadnikov in pripadnic, izpeljanih iz lastnih imen oseb iz sveta znanosti, filozofije, kulture in političnega življenja, uslovarjeno tudi izhodiščno ime, npr. Keynes,

Chavez, Derrida, Kant, Jung ipd.

NOVOSTI:

Novost so samostalniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike (npr. keynesijanec –

keynesijanka; degolist – degolistka). Pri že uslovarjenih v pravopisnem slovarju SP 2001 so bili posodobljeni podatki o izrazni podobi, npr. naglasno mesto (namesto [frójdovəc] zdaj [frôjdovəc]), in ponazarjalni zgledi, če je beseda prisotna v rabi. V izgovornih sklopih so uvedeni tudi zapisi, ki kažejo na zvenečnostne premene, npr. SDS-ovec […] [ezdeêsovəc, or. z ezdeêsou̯ cem].

Besedotvorne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. golist in degolist ali heglovec in hegeljanec, enako velja za pisne dvojnice tipa sionist in cionist ali esdeesovec in SDS-ovec. Preverjeni so besedotvorni podatki pri pripadnicah. Besedotvorne dvojnice so povezane z normativnimi oznakami, ki sledijo preverbi rabe v knjižnem jeziku. Tako se npr. prej enakovredni heglovec in hegeljanec izkazujeta kot prisotna oziroma neprisotna v knjižnem jeziku, čemur sledi tudi normativno vrednotenje in presoja stopnje zaznamovanosti.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 136.

SLOVARSKI PRIKAZ:

byronist -a tudi bajroníst -a [bajroníst] m

|predstavnik byronizma|: ruski byronisti; svetobolje byronistov

(< Byron)

{B} byronistov

{O} EDNINA: im. byronist tudi bajroníst, rod. byronista tudi bajronísta, daj. byronistu tudi bajronístu, tož. byronista tudi bajronísta, mest. pri byronistu tudi pri bajronístu, or. z byronistom tudi z bajronístom; DVOJINA: im. byronista tudi bajronísta, rod. byronistov tudi bajronístov, daj.



152

byronistoma tudi bajronístoma, tož. byronista tudi bajronísta, mest. pri byronistih tudi pri bajronístih, or. z byronistoma tudi z bajronístoma; MNOŽINA: im. byronisti tudi bajronísti, rod.

byronistov tudi bajronístov, daj. byronistom tudi bajronístom, tož. byroniste tudi bajroníste, mest.

pri byronistih tudi pri bajronístih, or. z byronisti tudi z bajronísti STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



byronistka -e tudi bajronístka -e [bajronístka] ž

|predstavnica byronizma|

(< Byron)

{B} byronistkin tudi bajronistkin

{O} EDNINA: im. byronistka tudi bajronístka, rod. byronistke tudi bajronístke, daj. byronistki tudi bajronístki, tož. byronistko tudi bajronístko, mest. pri byronistki tudi pri bajronístki, or. z byronistko tudi z bajronístko; DVOJINA: im. byronistki tudi bajronístki, rod. byronistk tudi bajronístk, daj. byronistkama tudi bajronístkama, tož. byronistki tudi bajronístki, mest. pri byronistkah tudi pri bajronístkah, or. z byronistkama tudi z bajronístkama; MNOŽINA: im.

byronistke tudi bajronístke, rod. byronistk tudi bajronístk, daj. byronistkam tudi bajronístkam, tož.

byronistke tudi bajronístke, mest. pri byronistkah tudi pri bajronístkah, or. z byronistkami tudi z bajronístkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



chavist -a [čavíst] m

|privrženec chavizma|: vlada chavista Madura; Venezuela je razdeljena na chaviste in njihove nasprotnike

(< Chávez)

{B} chavistov

{O} EDNINA: im. chavist, rod. chavista, daj. chavistu, tož. chavista, mest. pri chavistu, or. s chavistom; DVOJINA: im. chavista, rod. chavistov, daj. chavistoma, tož. chavista, mest. pri chavistih, or. s chavistoma; MNOŽINA: im. chavisti, rod. chavistov, daj. chavistom, tož. chaviste, mest. pri chavistih, or. s chavisti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



chavistka -e [čavístka] ž

|privrženka chavizma|: Kot chavistka je kritična do Madurove vlade

(< Chávez)

{B} chavistkin

{O} EDNINA: im. chavistka, rod. chavistke, daj. chavistki, tož. chavistko, mest. pri chavistki, or. s chavistko; DVOJINA: im. chavistki, rod. chavistk, daj. chavistkama, tož. chavistki, mest. pri 153

chavistkah, or. s chavistkama; MNOŽINA: im. chavistke, rod. chavistk, daj. chavistkam, tož.

chavistke, mest. pri chavistkah, or. s chavistkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



darviníst -a m

|privrženec darvinizma|: socialni darvinisti; Večina darvinistov se strinja, da je vsak izid evolucije enako verjeten kakor vsi drugi

(< Darwin1)

{B} darvinistov

{O} EDNINA: im. darviníst, rod. darvinísta, daj. darvinístu, tož. darvinísta, mest. pri darvinístu, or. z darvinístom; DVOJINA: im. darvinísta, rod. darvinístov, daj. darvinístoma, tož. darvinísta, mest. pri darvinístih, or. z darvinístoma; MNOŽINA: im. darvinísti, rod. darvinístov, daj. darvinístom, tož.

darviníste, mest. pri darvinístih, or. z darvinísti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



darvinístka -e ž

|privrženka darvinizma|: Očitali so ji, da je darvinistka, ker je zavračala cepljenje (< Darwin1)

{B} darvinistkin

{O} EDNINA: im. darvinístka, rod. darvinístke, daj. darvinístki, tož. darvinístko, mest. pri darvinístki, or. z darvinístko; DVOJINA: im. darvinístki, rod. darvinístk, daj. darvinístkama, tož.

darvinístki, mest. pri darvinístkah, or. z darvinístkama; MNOŽINA: im. darvinístke, rod. darvinístk, daj. darvinístkam, tož. darvinístke, mest. pri darvinístkah, or. z darvinístkami STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



feuerbachovec -vca [fôjerbahovəc] m

|privrženec Feuerbachove filozofske smeri|: Pri Marxu srečamo tudi misli iz obdobja, ko je bil heglovec in feuerbachovec

(< Feuerbach)

{B} feuerbachovčev

{O} EDNINA: im. feuerbachovec, rod. feuerbachovca, daj. feuerbachovcu, tož. feuerbachovca, mest.

pri feuerbachovcu, or. s feuerbachovcem; DVOJINA: im. feuerbachovca, rod. feuerbachovcev, daj.

feuerbachovcema, tož. feuerbachovca, mest. pri feuerbachovcih, or. s feuerbachovcema; MNOŽINA: im. feuerbachovci, rod. feuerbachovcev, daj. feuerbachovcem, tož. feuerbachovce, mest.

pri feuerbachovcih, or. s feuerbachovci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



154



feuerbachovka -e [fôjerbahou̯ka] ž

|privrženka Feuerbachove filozofske smeri|

(< Feuerbach)

{B} feuerbachovkin

{O} EDNINA: im. feuerbachovka, rod. feuerbachovke, daj. feuerbachovki, tož. feuerbachovko, mest.

pri feuerbachovki, or. s feuerbachovko; DVOJINA: im. feuerbachovki, rod. feuerbachovk, daj.

feuerbachovkama, tož. feuerbachovki, mest. pri feuerbachovkah, or. s feuerbachovkama; MNOŽINA: im. feuerbachovke, rod. feuerbachovk, daj. feuerbachovkam, tož. feuerbachovke, mest.

pri feuerbachovkah, or. s feuerbachovkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



levíčar -ja m

|kdor večinoma uporablja levo roko|: Kako vemo, da je otrok levičar?; |pripadnik politične levice|: Večina levičarjev danes hoče le kapitalizem s človeškim obrazom

{B} levičarjev

{O} EDNINA: im. levíčar, rod. levíčarja, daj. levíčarju, tož. levíčarja, mest. pri levíčarju, or. z levíčarjem; DVOJINA: im. levíčarja, rod. levíčarjev, daj. levíčarjema, tož. levíčarja, mest. pri levíčarjih, or. z levíčarjema; MNOŽINA: im. levíčarji, rod. levíčarjev, daj. levíčarjem, tož. levíčarje, mest. pri levíčarjih, or. z levíčarji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



levíčarka -e ž

|ženska, ki prednostno uporablja levo roko|: teniški dvoboj dveh levičark; |pripadnica politične levice|: Bila je prepričana levičarka

(< levíčar)

{B} levičarkin

{O} EDNINA: im. levíčarka, rod. levíčarke, daj. levíčarki, tož. levíčarko, mest. pri levíčarki, or. z levíčarko; DVOJINA: im. levíčarki, rod. levíčark, daj. levíčarkama, tož. levíčarki, mest. pri levíčarkah, or. z levíčarkama; MNOŽINA: im. levíčarke, rod. levíčark, daj. levíčarkam, tož.

levíčarke, mest. pri levíčarkah, or. z levíčarkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



liberálec -lca m

|privrženec liberalizma|: Kljub plemiškemu rodu je bil prepričan liberalec; |član liberalne stranke|: Postal je kandidat evropskih liberalcev za predsednika Evropske komisije

{B} liberalčev



155

{O} EDNINA: im. liberálec, rod. liberálca, daj. liberálcu, tož. liberálca, mest. pri liberálcu, or. z liberálcem; DVOJINA: im. liberálca, rod. liberálcev, daj. liberálcema, tož. liberálca, mest. pri liberálcih, or. z liberálcema; MNOŽINA: im. liberálci, rod. liberálcev, daj. liberálcem, tož. liberálce, mest. pri liberálcih, or. z liberálci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



liberálka -e ž

|privrženka liberalizma|: Franja Tavčar velja za eno najbolj prepričanih slovenskih liberalk;

|pripadnica, članica liberalne stranke|: Poslanci so glasovali o poročilu nizozemske liberalke (< liberálec)

{B} liberalkin

{O} EDNINA: im. liberálka, rod. liberálke, daj. liberálki, tož. liberálko, mest. pri liberálki, or. z liberálko; DVOJINA: im. liberálki, rod. liberálk, daj. liberálkama, tož. liberálki, mest. pri liberálkah, or. z liberálkama; MNOŽINA: im. liberálke, rod. liberálk, daj. liberálkam, tož. liberálke, mest. pri liberálkah, or. z liberálkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



rojalíst -a m

|privrženec rojalizma|: Victor Hugo je bil sprva rojalist, kasneje pa republikanec in nasprotnik Napoleona III.; gibanje afganistanskih rojalistov

{B} rojalistov

{O} EDNINA: im. rojalíst, rod. rojalísta, daj. rojalístu, tož. rojalísta, mest. pri rojalístu, or. z rojalístom; DVOJINA: im. rojalísta, rod. rojalístov, daj. rojalístoma, tož. rojalísta, mest. pri rojalístih, or. z rojalístoma; MNOŽINA: im. rojalísti, rod. rojalístov, daj. rojalístom, tož. rojalíste, mest. pri rojalístih, or. z rojalísti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



rojalístka -e ž

|privrženka rojalizma|: Zbrala se je skupina prepričanih rojalistk

(< rojalíst)

{B} rojalistkin

{O} EDNINA: im. rojalístka, rod. rojalístke, daj. rojalístki, tož. rojalístko, mest. pri rojalístki, or. z rojalístko; DVOJINA: im. rojalístki, rod. rojalístk, daj. rojalístkama, tož. rojalístki, mest. pri rojalístkah, or. z rojalístkama; MNOŽINA: im. rojalístke, rod. rojalístk, daj. rojalístkam, tož.

rojalístke, mest. pri rojalístkah, or. z rojalístkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



156





kfórjevec -vca m

|pripadnik Kforja|: skupina ruskih kforjevcev; S kforjevci se odlično razume (< Kfór , KFÓR)

{B} kforjevčev

{O} EDNINA: im. kfórjevec, rod. kfórjevca, daj. kfórjevcu, tož. kfórjevca, mest. pri kfórjevcu, or. s kfórjevcem; DVOJINA: im. kfórjevca, rod. kfórjevcev, daj. kfórjevcema, tož. kfórjevca, mest. pri kfórjevcih, or. s kfórjevcema; MNOŽINA: im. kfórjevci, rod. kfórjevcev, daj. kfórjevcem, tož.

kfórjevce, mest. pri kfórjevcih, or. s kfórjevci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice



kfórjevka -e ž

|pripadnica Kforja|

(< Kfór , KFÓR)

{B} kforjevkin

{O} EDNINA: im. kfórjevka, rod. kfórjevke, daj. kfórjevki, tož. kfórjevko, mest. pri kfórjevki, or. s kfórjevko; DVOJINA: im. kfórjevki, rod. kfórjevk, daj. kfórjevkama, tož. kfórjevki, mest. pri kfórjevkah, or. s kfórjevkama; MNOŽINA: im. kfórjevke, rod. kfórjevk, daj. kfórjevkam, tož.

kfórjevke, mest. pri kfórjevkah, or. s kfórjevkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

alkaidovec

chavist

alkaidovka

chavistka

anarhist

četnica

anarhistka

četnik

antisemit

darvinist

antisemitinja

darvinistka

asasin

demokrat

avguštinec

demokratka

avstrofašist

demosovec

avstromarksist

demosovka

belogardist

derridajevec

belogardistka

derridajevka

bonapartist

desničar

bonapartistka

desničarka

brexitovec

desusovec

brexitovka

desusovka

byronist

dominikanec

byronistka

dominikanka

cecilijanec

džihadist

cecilijanka

džihadistka



157

ekspresionist

kforjevka

ekspresionistka

komunist

eldeesovec

komunistka

eldeesovka

krekovec

esdeesovec

krekovka

esdeesovka

krimovka

esdejevec

kukluksklanovec

esdejevka

kukluksklanovka

eselesovec

laburist

eselesovka

laburistka

esemcejevec

levičar

esemcejevka

levičarka

esesovec

liberalec

esesovka

liberalka

etovec

mahničevec

etovka

mahničevka

evroskeptičarka

maistrovec

evroskeptik

maistrovka

fašist

makiavelist

fašistka

makiavelistka

fatahovec

maoist

fatahovka

maoistka

fatalist

marksist

fatalistka

marksistka

feuerbachovec

mladoslovenec

feuerbachovka

mladoslovenka

freudovec

modernist

freudovka

modernistka

galaktik

nadrealist

gestapovec

nadrealistka

gestapovka

natovec

gikinja

neofašist

golist

neofašistka

golistka

neoliberalec

hamasovec

neoliberalka

hamasovka

neonacist

hegeljanec

neonacistka

hegeljanka

nietzschejanec

heideggerjanec

nietzschejanka

heideggerjanka

postmodernist

hitlerjanec

postmodernistka

hitlerjanka

republikanec

ilirec

republikanka

ilirka

rojalist

impresionist

rojalistka

impresionistka

sionist

irovec

sionistka

janzenist

socialist

janzenistka

socialistka

jungovec

stalinist

jungovka

stalinistka

kantovec

staroslovenec

kantovka

staroslovenka

keynesijanec

svobodnjak

keynesijanka

svobodnjakinja

kforjevec

taliban



158

tigrovec

udbovec

tigrovka

udbovka

titoist

unionist

titoistka

unionistka

tolstojevec

ustaš

tolstojevka

ustašinja

torijec

velikonemec

torijka

velikonemka





159





Priredne zloženke (vezalne zloženke)

GESLOVNIK:

Geslovnik obsega 34 vezalnih zloženk. Vključuje vse primere tega tipa iz SP 2001, ta nabor pa dopolnjuje

novejše

gradivo

(npr.

evroatlantski,

evrosredozemski,

socioekonomski,

laktoovovegetarijanski).

V geslovnik smo vključili tudi najpogostejše napačne zapise in jih označili s slovarsko kazalko (= gl.).

NOVOSTI:

V delovni fazi prenove pravopisnih pravil želimo z izrazom »vezalne zloženke« poimenovati priredne zloženke z okrnjeno prvo sestavino ( arteriovenski). Aktualno pravopisno pravilo (SP 2001: § 503, 523) je pomanjkljivo, saj uporabnika ne seznanja z dejstvom, da je vezaj le eden od pokazateljev prirednosti, v primerih teh zloženk pa je pisanje z vezajem upravičeno le pri tistih, kjer je prva sestavina neokrnjena ( arterijsko-venski).

Primeri zapisov v ePravopisu, ki smo jih glede na SP 2001 spremenili: ugro-finski → ugrofinski, lakto-vegetarijanski → laktovegetarijanski, kupo-prodaja → kupoprodaja, kupo-prodajen → kupoprodajni; arterio-venski → arteriovenski, balto-slovanski → baltoslovanski.

Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU se bo še opredelila do izjem tipa: (1) Avstro-Ogrska – avstro-ogrski, kjer je v rabi zapis na strani vezaja, čeprav je tako za samostalnik kot pridevnik izpričana tudi raba brez vezaja;

(2) Anglo-Američan(i), ki predstavlja dvojno izjemo, saj vezaj ohranjamo tradicionalno zaradi priredne podstave, kljub okrajšani prvi sestavini); po drugi strani pa zapis brez vezaja ustreza podrednemu pomenu, npr. Angloameričan ‘Američan angleškega rodu’ in angloameriški – ‘ki se nanaša na Američane angleškega rodu’ oz. ‘ameriški z angleškimi prvinami’.

(3) Posebno skupino tvorijo zloženke, kjer je zapis vezalne in podredne zloženke prekriven, saj ima zloženka s priredno podstavo prvo sestavino okrnjeno, za zloženko s podredno sestavino pa je zapis brez vezaja sistemsko pričakovan ( afroazijski, angloameriški).

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 503, 523.

SLOVARSKI PRIKAZ:

artêriovénski -a -o prid.

|arterijski in venski|: arteriovenske nepravilnosti; prim. arterijsko-venski

{O} moški: EDNINA: im. artêriovénski, rod. artêriovénskega, daj. artêriovénskemu, tož.

artêriovénski (živostno artêriovénskega), mest. pri artêriovénskem, or. z artêriovénskim; DVOJINA: im. artêriovénska, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskima, tož. artêriovénska, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskima; MNOŽINA: im. artêriovénski, rod. artêriovénskih, daj.

artêriovénskim, tož. artêriovénske, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskimi ženski: EDNINA: im. artêriovénska, rod. artêriovénske, daj. artêriovénski, tož. artêriovénsko, mest. pri artêriovénski, or. z artêriovénsko; DVOJINA: im. artêriovénski, rod. artêriovénskih, daj.

artêriovénskima, tož. artêriovénski, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskima; MNOŽINA: im. artêriovénske, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskim, tož. artêriovénske, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskimi



160





srednji: EDNINA: im. artêriovénsko, rod. artêriovénskega, daj. artêriovénskemu, tož.

artêriovénsko, mest. pri artêriovénskem, or. z artêriovénskim; DVOJINA: im. artêriovénski, rod.

artêriovénskih, daj. artêriovénskima, tož. artêriovénski, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskima; MNOŽINA: im. artêriovénska, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskim, tož.

artêriovénska, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne)



ávstroázijski -a -o prid.

|avstralski in azijski|: avstroazijska jezikovna družina; avstroazijski jeziki

{O} moški: EDNINA: im. ávstroázijski, rod. ávstroázijskega, daj. ávstroázijskemu, tož.

ávstroázijski (živostno ávstroázijskega), mest. pri ávstroázijskem, or. z ávstroázijskim; DVOJINA: im. ávstroázijska, rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskima, tož. ávstroázijska, mest.

pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskima; MNOŽINA: im. ávstroázijski, rod. ávstroázijskih, daj.

ávstroázijskim, tož. ávstroázijske, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskimi ženski: EDNINA: im. ávstroázijska, rod. ávstroázijske, daj. ávstroázijski, tož. ávstroázijsko, mest. pri ávstroázijski, or. z ávstroázijsko; DVOJINA: im. ávstroázijski, rod. ávstroázijskih, daj.

ávstroázijskima, tož. ávstroázijski, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskima; MNOŽINA: im.

ávstroázijske, rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskim, tož. ávstroázijske, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskimi

srednji: EDNINA: im. ávstroázijsko, rod. ávstroázijskega, daj. ávstroázijskemu, tož.

ávstroázijsko, mest. pri ávstroázijskem, or. z ávstroázijskim; DVOJINA: im. ávstroázijski, rod.

ávstroázijskih, daj. ávstroázijskima, tož. ávstroázijski, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskima; MNOŽINA: im. ávstroázijska, rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskim, tož.

ávstroázijska, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne)



ávstromarksístični -a -o prid.

|ki se nanaša na avstrijsko monarhijo in ideje marksizma|: Kot socialdemokrat je Tuma zagovarjal

avstromarksistično

rešitev

slovenskega

narodnostnega

vprašanja;

avstromarksistično gibanje

{O} moški: EDNINA: im. ávstromarksístični, rod. ávstromarksístičnega, daj.

ávstromarksístičnemu, tož. ávstromarksístični (živostno ávstromarksístičnega), mest. pri ávstromarksístičnem, or. z ávstromarksístičnim; DVOJINA: im. ávstromarksístična, rod.

ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnima, tož. ávstromarksístična, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnima; MNOŽINA: im. ávstromarksístični, rod.

ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnim, tož. ávstromarksístične, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnimi

ženski: EDNINA: im. ávstromarksístična, rod. ávstromarksístične, daj. ávstromarksístični, tož.

ávstromarksístično, mest. pri ávstromarksístični, or. z ávstromarksístično; DVOJINA: im.

ávstromarksístični, rod. ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnima, tož. ávstromarksístični, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnima; MNOŽINA: im. ávstromarksístične, rod. ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnim, tož. ávstromarksístične, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnimi



161

srednji:

EDNINA:

im.

ávstromarksístično,

rod.

ávstromarksístičnega,

daj.

ávstromarksístičnemu, tož. ávstromarksístično, mest. pri ávstromarksístičnem, or. z ávstromarksístičnim; DVOJINA: im. ávstromarksístični, rod. ávstromarksístičnih, daj.

ávstromarksístičnima, tož. ávstromarksístični, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnima; MNOŽINA: im. ávstromarksístična, rod. ávstromarksístičnih, daj.

ávstromarksístičnim, tož. ávstromarksístična, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne)



dúrmólovski -a -o prid.

|durovski in molovski|: durmolovska tonalnost; prim. durovsko-molovski

{O} moški: EDNINA: im. dúrmólovski, rod. dúrmólovskega, daj. dúrmólovskemu, tož.

dúrmólovski (živostno dúrmólovskega), mest. pri dúrmólovskem, or. z dúrmólovskim; DVOJINA: im. dúrmólovska, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskima, tož. dúrmólovska, mest.

pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskima; MNOŽINA: im. dúrmólovski, rod. dúrmólovskih, daj.

dúrmólovskim, tož. dúrmólovske, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskimi ženski: EDNINA: im. dúrmólovska, rod. dúrmólovske, daj. dúrmólovski, tož. dúrmólovsko, mest. pri dúrmólovski, or. z dúrmólovsko; DVOJINA: im. dúrmólovski, rod. dúrmólovskih, daj.

dúrmólovskima, tož. dúrmólovski, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskima; MNOŽINA: im.

dúrmólovske, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskim, tož. dúrmólovske, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskimi

srednji: EDNINA: im. dúrmólovsko, rod. dúrmólovskega, daj. dúrmólovskemu, tož.

dúrmólovsko, mest. pri dúrmólovskem, or. z dúrmólovskim; DVOJINA: im. dúrmólovski, rod.

dúrmólovskih, daj. dúrmólovskima, tož. dúrmólovski, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskima; MNOŽINA: im. dúrmólovska, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskim, tož.

dúrmólovska, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne)

évroárktični -a -o prid.

|evropski in arktični|: evroarktična regija; prim. evropsko-arktični

{O} moški: EDNINA: im. évroárktični, rod. évroárktičnega, daj. évroárktičnemu, tož.

évroárktični (živostno évroárktičnega), mest. pri évroárktičnem, or. z évroárktičnim; DVOJINA: im. évroárktična, rod. évroárktičnih, daj. évroárktičnima, tož. évroárktična, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnima; MNOŽINA: im. évroárktični, rod. évroárktičnih, daj.

évroárktičnim, tož. évroárktične, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnimi ženski: EDNINA: im. évroárktična, rod. évroárktične, daj. évroárktični, tož. évroárktično, mest.

pri évroárktični, or. z évroárktično; DVOJINA: im. évroárktični, rod. évroárktičnih, daj.

évroárktičnima, tož. évroárktični, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnima; MNOŽINA: im.

évroárktične, rod. évroárktičnih, daj. évroárktičnim, tož. évroárktične, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnimi

srednji: EDNINA: im. évroárktično, rod. évroárktičnega, daj. évroárktičnemu, tož. évroárktično, mest. pri évroárktičnem, or. z évroárktičnim; DVOJINA: im. évroárktični, rod. évroárktičnih, daj.

évroárktičnima, tož. évroárktični, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnima; MNOŽINA: im.



162





évroárktična, rod. évroárktičnih, daj. évroárktičnim, tož. évroárktična, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne); pravopisne zanimivosti Zadnja sprememba: 5. decembra 2017.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

afro-ameriški

evro-atlantski

afroazijski

evrosredozemski

afro-azijski

evro-sredozemski

angloameriški

italoameriški

anglo-ameriški

italo-ameriški

arteriovenski

kupoprodajni

avdiovideo

kupo-prodajni

avdiovizualni

laktoovovegetarijanski

avstroazijski

laktovegetarijanski

avstromarksističen

nacifašistični

avstronezijski

ovovegetarijanski

biokemični

psihofizični

cerebrospinalni

psihosocialni

cirilmetodijski

radiotelevizijski

durmolovski

radio-televizijski

dur-molovski

socioekonomski

evroafriški

socio-ekonomski

evro-afriški

srbohrvaški

evroameriški

srbo-hrvaški

evroarktični

ugrofinski

evroatlantski

ugro-finski





163





Psevdonimi (vzdevki ter skrivna in umetniška

imena)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 121 psevdonimov, med katerimi so vzdevki, skrivna imena, umetniška imena. Izbrana so bila imena iz slovenske preteklosti, pa tudi imena iz družbenega in umetniškega življenja ustvarjalcev sodobne popularne glasbe in filma, športnikov ter modnih ustvarjalcev. Seznam je bil oblikovan s pomočjo enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida. Gre za več skupin:

(1) umetniška imena ( Edith Piaf, Tony Curtis);

(2) ilegalna imena ( Mata Hari, Stalin);

(3) vzdevki ( Noordung, Pol Pot);

(4) večbesedni vzdevki in psevdonimi ( doktor Fig, mati Terezija); (5) nadomestna poimenovanja ali parafraze ( železna lady, goriški slavček).

NOVOSTI:

Psevdonimi, zlasti vzdevki in umetniška imena, so obravnavani različno glede na pravo ime osebe: medtem ko umetniška imena nosilci uporabljajo navadno samostojno, so vzdevki lahko rabljeni bodisi samostojno ( Kajuhove pesmi) bodisi ob pravem imenu, od katerega jih neobvezno loči posebno ločilo ( pesmi Karla Destovnika Kajuha ali pesmi Karla Destovnika – Kajuha). V primerjavi s SP 2001, v katerem je ločilo nestični vezaj, je ob prenovi pravil predlagano ločilo pomišljaj, ki ga uvaja pojasnilo: »tudi ob imenu, navadno za pomišljajem« ( Karel Destovnik – Kajuh). Rešitev je bila predstavljena Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU, ki je dokončno odločitev o ločilih med imenom in vzdevkom prepustila obdobju, ko bo prenovljeno poglavje o ločilih.

V slovarju so kot iztočnice obravnavana enobesedna imena ( Benč, Didi, Rasputin), večbesedna pa so uslovarjena kot posebne zveze (npr. Terezija [. .] mati Terezija |vzdevek Anjezë Gonxhe Bojaxhiu|: Film prikazuje življenjsko zgodbo dobrotnice in Nobelove nagrajenke za mir matere Terezije), še posebej zato, ker je za uporabnika zanimivo tudi morebiti različno slovnično vedenje imena, ki ni del psevdonima, vzdevka, umetniškega imena ipd. (Terezija |žensko ime|).

Uporabniku prijaznejše glede na SP 2001 je uvajanje posebnosti s slovarskimi pojasnili, npr. »navadno ob ženskem imenu«, kadar je uveden priimek ženskega spola (Bowie, ž [. .] fotografija Sare Bowie).

V slovarju je dosledno navedeno ponazarjalno gradivo z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, a uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki sklene slovarski sestavek in vsebuje podatek o tvorjenju svojilnega pridevnika (npr. pri Roza: B Rozov). Nekatere od teh oblik so zapisane v skladu s sistemskimi možnostmi in izhajajo iz Slovenskega pravopisa 2001; ko bodo pravopisna pravila v slovničnem poglavju prenovljena, bo preučena tudi možnost nepreglašenih tvorjenk (tj. Racov namesto Račev, ki izhaja iz primerov tipa stric – stričev).

Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 42.



164





SLOVARSKI PRIKAZ:

Piaf2 -- [pjáf] m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; Edith Piaf ||umetniško ime Edith Giovanne Gassion, francoske šansonjerke||: Primerjajo jo z Edith Piaf

{O} EDNINA: im. Piaf, rod. Piaf, daj. Piaf, tož. Piaf, mest. pri Piaf, or. s Piaf; DVOJINA: im. Piaf, rod.

Piaf, daj. Piaf, tož. Piaf, mest. pri Piaf, or. s Piaf; MNOŽINA: im. Piaf, rod. Piaf, daj. Piaf, tož. Piaf, mest. pri Piaf, or. s Piaf

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena (priimki)



Curtis1 -a [kə̀rtis] m; ime bitja, osebno ime

|priimek|: filmska zgodba o Ianu Curtisu; Tony Curtis | umetniško ime Bernarda Schwartza, ameriškega filmskega igralca||: Slavna hči Tonyja Curtisa še ne namerava končati svoje filmske kariere

{B} Curtisov

{O} EDNINA: im. Curtis, rod. Curtisa, daj. Curtisu, tož. Curtisa, mest. pri Curtisu, or. s Curtisom; DVOJINA: im. Curtisa, rod. Curtisov, daj. Curtisoma, tož. Curtisa, mest. pri Curtisih, or. s Curtisoma; MNOŽINA: im. Curtisi, rod. Curtisov, daj. Curtisom, tož. Curtise, mest. pri Curtisih, or. s Curtisi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena (priimki)



Máta Hári -e -- ž; ime bitja, osebno ime

|ilegalno ime Margarethe Geertruide Zelle, nizozemske plesalke in vohunke|: Britanska obveščevalna služba je dejavnost Mate Hari spremljala od leta 1915

{O} EDNINA: im. Máta Hári, rod. Máte Hári, daj. Máti Hári, tož. Máto Hári, mest. pri Máti Hári, or.

z Máto Hári

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena (osebna, ženska)



Stálin -a m; ime bitja, osebno ime

|ilegalno ime Josifa Visarijonoviča Džugašvilija, sovjetskega politika gruzinskega rodu|: srečanje Churchilla, Roosevelta in Stalina; ob imenu, navadno brez pomišljaja Lenin je v oporoko zapisal željo po odstavitvi Josipa Visarijonoviča Stalina; prim. staliníst

{B} Stalinov

{O} EDNINA: im. Stálin, rod. Stálina, daj. Stálinu, tož. Stálina, mest. pri Stálinu, or. s Stálinom; DVOJINA: im. Stálina, rod. Stálinov, daj. Stálinoma, tož. Stálina, mest. pri Stálinih, or. s Stálinoma; MNOŽINA: im. Stálini, rod. Stálinov, daj. Stálinom, tož. Stáline, mest. pri Stálinih, or. s Stálini STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi





165

Noordung -a [nórdung] m; ime bitja, osebno ime

|vzdevek Hermana Potočnika, slovenskega raketnega inženirja|: Z Noordungom je povezan že od otroštva, ko je prebral knjigo »Problem vožnje po vesolju«; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem dokumentarni film o pionirju vesoljske tehnologije Hermanu Potočniku – Noordungu

{B} Noordungov

{O} EDNINA: im. Noordung, rod. Noordunga, daj. Noordungu, tož. Noordunga, mest. pri Noordungu, or. z Noordungom

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi



dóktor -ja m

|poklicni naziv; zdravnik|: Za pregled pri doktorju se naročite po telefonu; pred imenom Pregledal ga je internist doktor Novak; kot nagovor Gospod doktor, svetujte mi, kaj naj delam, da bom dočakal sto let; |akademski naziv|: promocija novih doktorjev in doktoric znanosti; V Evropi je akademski naziv doktor znanosti pogosto častne narave; Postal je častni doktor univerz v Oxfordu in Cambridgeu; pred imenom govor dekana doktorja Janeza Novaka; v prenesenem pomenu Imenovali so ga za doktorja humorja in satire; |nekdaj poklicni naziv; odvetnik|: pred imenom poezije doktorja Franceta Prešerna; dvojni doktor ||oseba z dvema doktoratoma znanosti||: Prisotne je pozdravil dvojni doktor Janez Novak; doktor Fig | vzdevek Franceta Prešerna, slovenskega pesnika||: Otroci so ga klicali doktor Fig; prim. ddr. , dr.

{B} doktorjev

{O} EDNINA: im. dóktor, rod. dóktorja, daj. dóktorju, tož. dóktorja, mest. pri dóktorju, or. z dóktorjem; DVOJINA: im. dóktorja, rod. dóktorjev, daj. dóktorjema, tož. dóktorja, mest. pri dóktorjih, or. z dóktorjema; MNOŽINA: im. dóktorji, rod. dóktorjev, daj. dóktorjem, tož. dóktorje, mest. pri dóktorjih, or. z dóktorji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; psevdonimi



lady -- [lêjdi] ž

|v angleškem okolju plemiški naziv|: Stara lady je svojim šestim pravnukom zapisala vse svoje premoženje; pred imenom poroka princa Charlesa z lady Diano Spencer; železna lady ||vzdevek Margaret Thatcher, angleške političarke||: Neoliberalne reforme, ki jih je izpeljala Velika Britanija pod vodstvom železne lady, so bile pogubne za tamkajšnje javno šolstvo

{B} ladyjin

{O} EDNINA: im. lady, rod. lady, daj. lady, tož. lady, mest. pri lady, or. z lady; DVOJINA: im. lady, rod.

lady, daj. lady, tož. lady, mest. pri lady, or. z lady; MNOŽINA: im. lady, rod. lady, daj. lady, tož. lady, mest. pri lady, or. z lady

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu; psevdonimi





166





Terêzija -e ž; ime bitja, osebno ime

|žensko ime|: portret akademske slikarke Terezije Bastelj; mati Terezija ||vzdevek Anjezë Gonxhe Bojaxhiu||: Film prikazuje življenjsko zgodbo dobrotnice in Nobelove nagrajenke za mir matere Terezije; prim. Terêza

{B} Terezijin

{O} EDNINA: im. Terêzija, rod. Terêzije, daj. Terêziji, tož. Terêzijo, mest. pri Terêziji, or. s Terêzijo; DVOJINA: im. Terêziji, rod. Terêzij, daj. Terêzijama, tož. Terêziji, mest. pri Terêzijah, or. s Terêzijama; MNOŽINA: im. Terêzije, rod. Terêzij, daj. Terêzijam, tož. Terêzije, mest. pri Terêzijah, or. s Terêzijami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska); psevdonimi Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Ahac

Jaki

Aleksandrov

Jane Austen

Andy Warhol

Jean Cacharel

Audrey Hepburn

Ježek

Ava Gardner

Joan Crawford

Barbarossa

John Wayne

Belač

Judy Garland

Benč

Kajuh

Billie Holiday

Kaligula

Bob Dylan

Kirk Douglas

Bruce Lee

klavec (lyonski klavec, balkanski klavec)

Carlo Collodi

Kočo Racin

Carniolus

Koseski

Catherine Deneuve

Ksaver Šandor Gjalski

Cher

Lawrence Arabski

Cimabue

lady (železna lady)

Coco Chanel

Lenin

David Bowie

lokomotiva (češka lokomotiva)

Didi

Madame de La Fayette

doktor (doktor Fig)

Madonna

Donatello

Mahatma

Doris Day

Maksim Gorki

Drabosnjak

Marija Nablocka

Đuro

Marija Vera

Edith Piaf

Marilyn Monroe

El Greco

Mark Twain

Eric Clapton

Marlene Dietrich

Erik Rdeči

Mata Hari

Fred Astaire

Matej Bor

George Orwell

Molière

Gojc

Natalie Wood

Greta Garbo

Neper

Guillaume Apollinaire

Njegoš

Haile Selassie

Noordung

Homeini

Nostradamus

Ifigenija Zagoričnik

Paracelsus in Paracelzus

Ita Rina

Pavle Zidar



167

Pelé

Stalin

Petruška

Stanko Vraz

Plamen

Stendhal

Podgorski

Stevie Wonder

Podlimbarski

Stewart Granger

Pol Pot

Šrauf

Prežih

Tintoretto

Prežihov Voranc

Tito

Rac

Tof

Ralph Lauren

Tom Jones

Rasputin

Tony Curtis

Rifle

Totó

Ringo Starr

Trocki

Risto Savin

Turnograjska

Rita Hayworth

Twiggy

Ronaldo

Vojanov

Roza

Voltaire

Samuel Goldwyn

Whoopi Goldberg

Sandor Petőfi

Yves Montand

Silvin Sardenko

Yves Saint Laurent

slavček (goriški slavček)

Zamejski

Sperans

Zico





168





Religijska in mitološka imena

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 404 imena. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer:

(1) enobesedna imena bogov, boginj, skupin bogov in boginj, angelov, božanskih, demonskih, bajnih in podobnih mitologiziranih bitij, ki jih pišemo z veliko začetnico (npr. Bog, Dika, Erinije, Lucifer, Avgij, Gigant);

(2) večdelna religijska imena, pri katerih pišemo z veliko začetnico obe sestavini imena (npr. Bog Oče, Bog Sin);

(3) večbesedna religijska imena, pri katerih pišemo z veliko začetnico samo prvo sestavino imena (npr. Sveti duh, Sveta trojica); drugo sestavino dvobesednih imen pišemo z veliko začetnico navadno le v teoloških in bogoslužnih besedilih (npr. Sveti Duh, Sveta Trojica); (4) nadomestna (simbolna) lastna imena, ki so eno- ali večbesedna sopomenska nadomestila religijskim imenom in se pišejo z veliko začetnico (npr. Mati Božja in Devica (za Marijo), Skušnjavec (za Luciferja), Razsvetljeni (za Budo), Gromovnik (za Zevsa, Peruna ali Jupitra)); (5) stalni pridevki ob religijskih imenih, ki jih pišemo z veliko začetnico (npr. Marija Tolažnica, Janez Krstnik);

(6) imena, ki soobstajajo ob enakozvočnih občnoimenskih poimenovanjih (npr. Sfinga ob sfinga, Himera ob himera ipd.);

(7) še nekodificirana imena (npr. Ganeša, Navzikaa ipd.).

Mnoga religijsko-mitološka imena izhajajo iz antične tradicije in so tudi v imenovalniku pisno podomačena v skladu s pravopisnim izročilom ( Ahiles > Ahil). V geslovniku so tudi tiste pogoste citatne imenovalniške oblike, ki jih izkazuje gradivo ( Bakhos/ Bakhus; Partoklos/ Patrokles ipd.), uporabnik pa je usmerjen na podomačeno različico.

NOVOSTI:

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z naglasno-pregibnostnimi vzorci v vseh sklonih in številih (izjema so nekatera religijska imena, uporabljena samo v ednini, npr. Bog, ali množini, npr. Furije). Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Novost glede na Slovenski pravopis 2001 je dosledna uvedba pomenske identifikacije v zaglavju.

Pri imenih smo uvedli besedotvorno gnezdo, ki sklene slovarski sestavek in vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri Abel: B Abelov).

Podatek o zapisu religijskih in mitoloških imen, ki se v rabi pojavljajo v stalnih besednih zvezah, je vsebovan v slovarskem sestavku (pri Marko je zveza eksplicitno uvedena, npr. »v zvezi« evangelist Marko ali kraljevič/ Kraljevič Marko; pri Faronika npr. »v zvezi« riba Faronika).

Podatek o zapisu večbesednih religijskih imen, pri katerih v teoloških in bogoslužnih besedilih pišemo drugo sestavino z veliko začetnico, ima v slovarskem sestavku posebno opozorilo, npr. »v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi« Sveti Duh.

Pri pisnem normiranju religijsko-mitoloških imen sledimo SP 2001 in uveljavljamo bolj razširjen zapis Scila (in ne Skila; tudi SP 2001 Scila), Kerber (in ne Cerber), toda Faetont (SP 2001 Faeton), kjer je bil predhodno dosežen strokovni konsenz glede ustreznosti zapisa (gl. Bronislava Aubelj, Antična imena po slovensko, Modrijan 1997). S ponazoritvami v zgledih je nakazana tudi opozicija med lastnoimenskim in občnoimenskim pri nekaterih bajeslovnih bitjih, pri katerih zaradi razlik v 169





kodifikaciji med Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in Slovenskim pravopisom 2001 nimamo ločnice med zapisi z veliko in malo začetnico, npr. Gorgona Meduza nasproti gorgona (SP 2001, SSKJ); Kiklop nasproti kiklop ‘velik človek’ – Kiklop – |grško bajeslovno bitje| (SP 2001, SSKJ); Sfinga ‘ime grškega bajeslovnega bitja pred Pozejdonovim templjem’ nasproti sfinga ‘bajeslovno bitje z levjim trupom in človeško glavo’ (npr. grške sfinge se ločijo od egipčanskih) ipd. Ohranja se tudi velika začetnica pri Erinijah, Evmenidah, Furijah, Gracijah, Haritah in Hesperidah, saj gre za imena skupin.

Glede sprememb v naglaševanju smo poenotili skupino Odisêj, Heraklêj, Antêj, upoštevali smo popravke tipa Tetída < Tétida in jezikovni razvoj pri podaljšavah osnove oblikoslovnega pregibanja, npr. Ikar: Ikara > Ikarja; Dioskura > Dioskurja.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 47, 48.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Stvárnik -a m; ime bitja, religijsko ime

|Bog|: Bodite kot Stvarnik in sijte nad vsem, kar ne izhaja iz radosti

{B} Stvarnikov

{O} EDNINA: im. Stvárnik, rod. Stvárnika, daj. Stvárniku, tož. Stvárnika, mest. pri Stvárniku, or. s Stvárnikom

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena



Svaróg -a m; ime bitja, religijsko ime

|slovanski bog sonca in ognja|: V nekaterih kulturah Svaroga enačijo z nadnaravnim sokolom

{B} Svarogov

{O} EDNINA: im. Svaróg, rod. Svaróga, daj. Svarógu, tož. Svaróga, mest. pri Svarógu, or. s Svarógom; DVOJINA: im. Svaróga, rod. Svarógov, daj. Svarógoma, tož. Svaróga, mest. pri Svarógih, or. s Svarógoma; MNOŽINA: im. Svaróg, rod. Svarógov, daj. Svarógom, tož. Svaróge, mest. pri Svarógih, or. s Svarógi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena



Svéti dúh Tolažník -ega -á -a m; ime bitja, religijsko ime

|Sveti duh|: Ljudska pesem govori o Svetem duhu Tolažniku; v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Sveti Duh Tolažnik Jezus je učencem obljubil Svetega Duha Tolažnika

{O} EDNINA: im. Svéti dúh Tolažník, rod. Svétega duhá Tolažníka, daj. Svétemu dúhu Tolažníku, tož. Svétega duhá Tolažníka, mest. pri Svétem dúhu Tolažníku, or. s Svétim dúhom Tolažníkom STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena





170





Šíva -a in Šíva -e m; ime bitja, religijsko ime

|hinduistični bog|: slavje v čast bogu Šivi/Šivu; tempelj boga Šive/Šiva

{B} Šivov

{O} EDNINA: im. Šíva, rod. Šíve in Šíva, daj. Šívi in Šívu, tož. Šívo in Šíva, mest. pri Šívi in pri Šívu, or. s Šívo in s Šívom; DVOJINA: im. Šívi in Šíva, rod. Šív in Šívov, daj. Šívama in Šívoma, tož. Šívi in Šíva, mest. pri Šívah in pri Šívih, or. s Šívama in s Šívoma; MNOŽINA: im. Šíve in Šívi, rod. Šív in Šívov, daj. Šívam in Šívom, tož. Šíve in Šíve, mest. pri Šívah in pri Šívih, or. s Šívami in s Šívi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; samostalnik moškega spola



Tánatos -a m; ime bitja, religijsko ime

|grški bog smrti|: Hipnos in Tanatos, božanstvi spanca in smrti, sta bila v grški mitologiji dvojčka

{B} Tanatosov

{O} EDNINA: im. Tánatos, rod. Tánatosa, daj. Tánatosu, tož. Tánatosa, mest. pri Tánatosu, or. s Tánatosom; DVOJINA: im. Tánatosa, rod. Tánatosov, daj. Tánatosoma, tož. Tánatosa, mest. pri Tánatosih, or. z Tánatosoma; MNOŽINA: im. Tánatosi, rod. Tánatosov, daj. Tánatosom, tož.

Tánatose, mest. pri Tánatosih, or. z Tánatosi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-rimska imena



Témida -e ž; ime bitja, religijsko ime

|grška boginja pravičnosti|: Likovno so Temido prikazovali z zavezanimi očmi, s tehtnico v eni in z mečem v drugi roki

{B} Temidin

{O} EDNINA: im. Témida, rod. Témide, daj. Témidi, tož. Témido, mest. pri Témidi, or. s Témido; DVOJINA: im. Témidi, rod. Témid, daj. Témidama, tož. Témidi, mest. pri Témidah, or. s Témidama; MNOŽINA: im. Témide, rod. Témid, daj. Témidam, tož. Témide, mest. pri Témidah, or. s Témidami STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-rimska imena



Témis -ide ž; ime bitja, religijsko ime

|grška boginja pravičnosti|; gl. Témida

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-rimska imena



Tót -a m; ime bitja, religijsko ime

|egipčanski bog|: razvaline templja boga Tota iz 4. stol. pr. n. št.

{B} Totov



171





{O} EDNINA: im. Tót, rod. Tóta, daj. Tótu, tož. Tóta, mest. pri Tótu, or. s Tótom; DVOJINA: im. Tóta, rod. Tótov, daj. Tótoma, tož. Tóta, mest. pri Tótih, or. s Tótoma; MNOŽINA: im. Tóti, rod. Tótov, daj.

Tótom, tož. Tóte, mest. pri Tótih, or. s Tóti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Abdija

Brahma

Abel

Brezmadežna

Abraham

Buda

Adam

Cerber

Afrodita

Cerera

Agamemnon

Ceres

Agej

Dafna

Ahil

Dafne

Ahiles

Dafnis

Ajant

Dalila

Ajas

Damoklej

Alah

Damokles

Amon

Danae

Amon-Ra

Danaida

Amor

Danaja

Amos

David

Ana

Dažbog

Ana Perena

Dedal

Andrej

dedek

Andromaha

Demetra

Andromeda

Dido

Antej

Didona

Antigona

Dika

Apolon

Dike

Ares

Dioniz

Ariadna

Dioskurja

Artemida

Efialt

Artemis

Egej

Arthur

Elektra

Artur

Elija

Atena

Elizej

Atlant

Enej

Avgij

Eol

Avrora

Erato

Azi

Erida

Baal

Erinije

Bakh

Eris

Bakhos

Eros

Bakhus

Eva

Baraba

Evmenide

Baruh

Evridika

Belin

Evropa

Bog

Ezekiel

Bog Oče

Faetont

Bog Sin

Faronika



172

Favn

Jakob

Favna

Janez

Favnus

Janez Krstnik

Fedra

Janus

Filip

Jazon

Filoktet

Jehova

Filomela

Jeremija

Flora

Jernej

Fortuna

Jezus

Furije

Jezus iz Nazareta

Gabrijel

Jezus Kristus

Gaja

Jezus Nazarečan

Galateja

Joel

Ganeša

Jokasta

Ganimed

Jona

Ganimedes

Jožef

Gea

Jožef iz Arimateje

Gigant

Juda

Gorjan

Juda Iškarijot

Gospod

Judež

Gracije

Juno

Gromovnik

Junona

Habakuk

Jupiter

Harite

Jurij

Haron

Kajn

Hefajst

Kalipso

Hefajstos

Karibda

Hektor

Kastor

Hekuba

Kerber

Helij

Kiklop

Helios

Kirka

Hera

Kreon

Heraklej

Kreont

Herakles

Kresnik

Herkul

Kristus

Herkules

Krišna

Hermafrodit

Kupido

Hermes

Kurent

Hero

Ladon

Herostrat

Laert

Herostratos

Laertes

Hesperide

Laokoon

Hidra

Laokoont

Higieja

lar

Himera

Lear

Hor

Leda

Horus

Leviatan

Hudič

Lucifer

Ifigenija

Luka

Ikar

Malahija

Ikaros

Marija

Izaija

Marija iz Betanije

Izida

Marija Pomagaj

Izmael

Marija Tolažnica

Jagnje Božje

Marija Zavetnica s plaščem

Jahve

Marko



173

Marko

Pavel

Mars

Pegaz

Matej

Pehtra baba

Mati Božja

Pelej

Matjaž

Penelopa

Medeja

Perun

Meduza

Perzefona

Menelaj

Perzej

Menelaos

Peter

Merkur

Pigmalion

Metuzalem

Pilat

Mihael

Plut

Mihej

Pluton

Minotaver

Plutos

Mitra

Polifem

Mnemozina

Polinejk

Mohamed

Poluks

Mohor

Pozejdon

Mojzes

Prerok

Moloh

Priam

Morana

Prokrust

Morfej

Prometej

Nahum

Prometeus

Narcis

Psiha

Natan

Ra

Navzikaa

Rafael

Nemeza

Rama

Nemezis

Razsvetljeni

Neptun

Re

Nestor

Rem

Nika

Remus

Nike

Repoštev

Nioba

Robin Hood

Noe

Romul

Odisej

Romulus

Odiseus

Salomon

Odrešenik

Samson

Ojdip

Samuel

Ojdipus

Satan

Orest

Saturn

Orestes

Saturnus

Orfej

Scila

Orfeus

Selena

Orion

Serapis

Ossian

Sfinga

Ozej

Siegfried

Oziris

Simon

Palada Atena

Simon Gorečnik

Pan

Simon iz Cirene

Pandora

Simon iz Kirene

Paris

Sizif

Parka

Skila

Parvati

Skušnjavec

Patrokel

Sofonija

Patrokles

Stvarnik

Patroklos

Svarog



174

Sveta trojica

Uran

Sveti duh

Uriel

Sveti duh Tolažnik

Veles

Sveti trije kralji

Veliki duh

Šiva

Venera

Tanatos

Vesna

Tantal

Vesta

Tejrezias

Vida

Tejrezij

Viktorija

Telemah

Višnu

Temida

Vsemogočni

Temis

Vulkan

Tetida

Wotan

Tezej

Zaharija

Tezeus

Zevs

Titan

Zevs Soter

Tomaž

Zlata baba

Tot

Zveličar

Triglav

Živa





175





Smeri, nazori, gibanja

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 86 samostalnikov, ki se povezujejo s pripadniki in pripadnicami različnih nazorskih, umetniških in verskih ter različnih drugih skupin z naslednjih področij: (1) umetnost (ekspresionizem, modernizem);

(2) verstva (krščanstvo, kabalizem, sunitizem);

(3) politika (bonapartizem, stalinizem);

(4) filozofija (epikurejstvo, heideggerjanstvo);

(5) drugo (anarhizem, ceciljanstvo, lionizem).

Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na SP 2001 in dopolnjen z novimi izrazi ( chavizem, kabalizem/ kabala, keynesijanstvo, raeljanstvo), ki se povezujejo v besednodružinskih razmerjih tudi s pripadniki in pripadnicami teh gibanj ter nanje nanašajočimi se pridevniki.

NOVOSTI:

V slovarju ob uslovarjenih samostalnikih, ki pomenijo gibanja, smeri ipd., ni izrecnih opozoril, ki bi izpostavljala položaje rabe. So pa uslovarjene nekatere zveze, v katerih nastopajo iztočnice, npr.

budizem […] zen ali zenovski budizem; socializem […] samoupravni socializem.

Nekatere iztočnice so dvojnične, in sicer gre za naglasne dvojnice ( fálungông tudi fálungóng); pisne dvojnice ( byronizem tudi bajronizem; heideggerjanstvo tudi hajdegerjanstvo; nietzschejanstvo in ničejanstvo; sionizem in cionizem; taoizem in daoizem); besedotvorne dvojnice ( golizem tudi degolizem; rotarijstvo in rotarijanstvo). Besedotvorne dvojnice so povezane z normativnimi oznakami, ki sledijo preverbi rabe v knjižnem jeziku: in povezuje enakovredni dvojnici, tudi uvaja neprednostno dvojnico.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

slovar

SLOVARSKI PRIKAZ:

bonapartízem -zma m

|politično gibanje privržencev Bonaparteja/Bonaparta|: Najboljši opis bonapartizma je plebiscitarna diktatura

(< Bonapárte)

{O} EDNINA: im. bonapartízem, rod. bonapartízma, daj. bonapartízmu, tož. bonapartízem, mest. pri bonapartízmu, or. z bonapartízmom; DVOJINA: im. bonapartízma, rod. bonapartízmov, daj.

bonapartízmoma, tož. bonapartízma, mest. pri bonapartízmih, or. z bonapartízmoma; MNOŽINA: im. bonapartízmi, rod. bonapartízmov, daj. bonapartízmom, tož. bonapartízme, mest. pri bonapartízmih, or. z bonapartízmi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja





176





ekspresionízem -zma m

|umetnostna smer|: razmah slovenskega ekspresionizma po prvi svetovni vojni

{O} EDNINA: im. ekspresionízem, rod. ekspresionízma, daj. ekspresionízmu, tož. ekspresionízem, mest. pri ekspresionízmu, or. z ekspresionízmom; DVOJINA: im. ekspresionízma, rod.

ekspresionízmov, daj. ekspresionízmoma, tož. ekspresionízma, mest. pri ekspresionízmih, or. z ekspresionízmoma; MNOŽINA: im. ekspresionízmi, rod. ekspresionízmov, daj. ekspresionízmom, tož. ekspresionízme, mest. pri ekspresionízmih, or. z ekspresionízmi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja



epikurêjstvo -a s

|filozofski nauk filozofa Epikurja|: Temeljni motivi epikurejstva in krščanstva se povsem razlikujejo; V skladu z epikurejstvom morajo biti užitki duhovni in fizični

{O} EDNINA: im. epikurêjstvo, rod. epikurêjstva, daj. epikurêjstvu, tož. epikurêjstvo, mest. pri epikurêjstvu, or. z epikurêjstvom; DVOJINA: im. epikurêjstvi, rod. epikurêjstev, daj.

epikurêjstvoma, tož. epikurêjstvi, mest. pri epikurêjstvih, or. z epikurêjstvoma; MNOŽINA: im.

epikurêjstva, rod. epikurêjstev, daj. epikurêjstvom, tož. epikurêjstva, mest. pri epikurêjstvih, or. z epikurêjstvi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja



kabalízem -zma m

|mistični judovski filozofski in verski nauk|: judovski kabalizem; povezave med kabalizmom in astrologijo;

sopomenka kabala

{O} EDNINA: im. kabalízem, rod. kabalízma, daj. kabalízmu, tož. kabalízem, mest. pri kabalízmu, or. s kabalízmom; DVOJINA: im. kabalízma, rod. kabalízmov, daj. kabalízmoma, tož. kabalízma, mest. pri kabalízmih, or. s kabalízmoma; MNOŽINA: im. kabalízmi, rod. kabalízmov, daj.

kabalízmom, tož. kabalízme, mest. pri kabalízmih, or. s kabalízmi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja



krščánstvo -a s

|vera, ki priznava Kristusa za boga|: zgodovina krščanstva; sprejeti krščanstvo; Zvonovi so postali simbol krščanstva ob koncu 5. stoletja

(< Krístus)

{O} EDNINA: im. krščánstvo, rod. krščánstva, daj. krščánstvu, tož. krščánstvo, mest. pri krščánstvu, or. s krščánstvom; DVOJINA: im. krščánstvi, rod. krščánstev, daj. krščánstvoma, tož. krščánstvi, mest. pri krščánstvih, or. s krščánstvoma; MNOŽINA: im. krščánstva, rod. krščánstev, daj.

krščánstvom, tož. krščánstva, mest. pri krščánstvih, or. s krščánstvi STATUS: predlog



177





PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja



lionízem -zma m

|gibanje humanitarne organizacije Lions klub|: Na 12. april praznujemo svetovni dan lionizma

{O} EDNINA: im. lionízem, rod. lionízma, daj. lionízmu, tož. lionízem, mest. pri lionízmu, or. z lionízmom; DVOJINA: im. lionízma, rod. lionízmov, daj. lionízmoma, tož. lionízma, mest. pri lionízmih, or. z lionízmoma; MNOŽINA: im. lionízmi, rod. lionízmov, daj. lionízmom, tož. lionízme, mest. pri lionízmih, or. z lionízmi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja



modernízem -zma m

|umetnostna smer|: študija o modernizmu in avantgardi

{O} EDNINA: im. modernízem, rod. modernízma, daj. modernízmu, tož. modernízem, mest. pri modernízmu, or. z modernízmom; DVOJINA: im. modernízma, rod. modernízmov, daj.

modernízmoma, tož. modernízma, mest. pri modernízmih, or. z modernízmoma; MNOŽINA: im.

modernízmi, rod. modernízmov, daj. modernízmom, tož. modernízme, mest. pri modernízmih, or.

z modernízmi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

adventizem

ekofeminizem

agnosticizem

ekologizem

anabaptizem

ekspresionizem

anarhizem

epikurejstvo

anglikanizem

falangizem

anglikanstvo

falungong

animizem

fašizem

antisemitizem

fatalizem

arijanstvo

fetišizem

ateizem

golizem

avstrofašizem

heideggerjanstvo

avstromarksizem

hinduizem

avstroslavizem

ikonoklazem

belogardizem

ilirizem

bogomilstvo

impresionizem

bonapartizem

islam

budizem

islamizem

byronizem

janzenizem

cecilijanstvo

kabala

chavizem

kabalizem

cvinglijanstvo

katolištvo

darvinizem

keynesijanstvo

džainizem

komunizem



178

konfucijanstvo

protestantizem

krščanstvo

raeljanstvo

liberalizem

rojalizem

lionizem

rotarijstvo

luteranstvo

scientologija

makiavelizem

sionizem

maoizem

socializem

marksizem

stalinizem

marksizem-leninizem

staroslovenstvo

mladoslovenstvo

staroverstvo

moderna

sunitizem

modernizem

šiitizem

nadrealizem

šintoizem

neofašizem

taoizem

neoliberalizem

titoizem

neonacizem

tolstojanstvo

nietzschejanstvo

unitarizem

peronizem

velikonemštvo

postmodernizem

zaratustrovstvo

prekrščevalstvo





179





Simboli

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 272 simbolov. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na SP 2001in dopolnjen z novimi simboli, ki jih v rabi pogosto zasledimo in imamo z njihovo rabo v besedilu težave.

Geslovnik je dopolnjen s kemijskimi elementi, mednarodnimi merskimi enotami in oznakami, denarnimi enotami, standardiziranimi nazivi držav in ozemelj ipd. Posamezne tematske skupine simbolov so bile dopolnjene z manjkajočimi iztočnicami (glasbeni simboli, matematični simboli). V

okviru problemskega sklopa simboli so obdelane tudi vse rimske števke.

NOVOSTI:

V slovarju je izrecno opozorjeno na položaje, v katerih se nekateri simboli razvezujejo tudi pridevniško, in sicer:

(1) merske enote ( cl, cm, dag, dcl, dl, dm, g, hl, kg, km, kV, kW, l, m, mg, min, ml, mm, MW, s, t in V); (2) kemijski elementi, ki pridevniško »živijo« v nekaterih kemijskih formulah ( NaCl); (3) oznake za strani neba ( Z stena).

Novost glede na obstoječo kodifikacijo je tudi sistematično zapisovanje izgovora dveh tipov črkovalnega branja (s polglasnikom in brez njega), pa tudi branja z naglašenimi zlogi in z naglasom le na zadnjem zlogu.

Izrecno so označeni simboli mednarodnega značaja, ki jih uporabljamo tudi v nepodomačeni obliki (oznake strani neba, držav, merskih enot pri oblačilih ipd.).

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 1021, 1022, 1023.

SKLIC NA PRAVOPIS 8.0:

Poglavje »Krajšave«

SLOVARSKI PRIKAZ:

MW -- [mə̀və̀ tudi məvə̀ in èmvé tudi emvé in mə̀ dvójni və̀ in èm dvójni vé] m; simbol

|megavat|: kotlovnica z močjo 0,9 MW; |megavatni|: z vezajem, del pridevniške zloženke 300-MW

reaktor

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



MWh -- [mə̀və̀hə̀ tudi məvəhə̀ in èmvéhá tudi emvehá in mə̀ dvójni və̀ hə̀ in èm dvójni vé há] m; simbol

|megavatna ura|: Nuklearna elektrarna je proizvedla 447.268 MWh električne energije STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli





180





Mx -- [mə̀íks in èmíks] m; simbol

|maxwell|: Mx ni enota sistema SI; Zmnožek 1 G (gaussa/gausa) in kvadratnega centimetra ustreza 1 Mx

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



Nb -- [nə̀bə̀ tudi nəbə̀ in ènbé tudi enbé] m; simbol

|niobij|: Simbol za kemijski element niobij je Nb

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



Nd -- [nə̀də̀ tudi nədə̀ in èndé tudi endé] m; simbol

|neodim|: Simbol za kemijski element neodim je Nd

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



NM -- [nə̀mə̀ tudi nəmə̀] m; simbol

|Novo mesto|: Osebni avtomobil z oznako NM D6-262

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli



No -- [nə̀ó tudi nəó in ènó tudi enó] m; simbol

|nobelij|: Simbol za kemijski element nobelij je No

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

a

AUD

CAD

Á

B

cal

Å

Ba

ccm

Ac

BAM

cd

Ag

Bf

Cd

Ah

Bh

Ce

Al

Bi

CE

Am

Bk

Cf

Ar

Bq

cg

As

Br

CH

At

BRD

CHF

AT

C

Ci

Au

Ca

cl



181

Cl

hl

mb

cm

Ho

Mb

Cm

hPa

MB

Cm2

HR

Md

Cm3

HRK

ME

Cn

Hs

mg

Co

HU

Mg

cos

HUF

MHz

cosec

Hz

min

cotg

I

ml

Cr

In

mm

Cs

Io

mm2

ctg

Ir

Mn

Cu

IT

Mo

CZK

J

mol

ČG

JPY

ms

dag

JV

MS

dB

JZ

Mt

Db

K

MW

dcl

kA

MWh

DE

kat

Mx

DKK

kb

n

dl

KB

N

dm

kcal

Na

dm2

kg

Nb

dm3

kHz

Nd

Dy

KK

Ne

E

kkal

Ni

EE

km

NM

Es

KM

No

Eu

km2

NOK

EUR

kp

Np

eV

KP

O

f

Kr

Os

F

KR

p

Fe

kV

P

ff

kVA

Pa

Fm

kW

Pb

Fr

kWh

pc

g

l

Pd

G

L

PLN

Gb

La

Pm

GB

Li

Po

GBP

LJ

PO

Gd

lm

pp

Ge

ln

Pr

GO

log

Pt

Gy

lx

Pu

h

Lr

r

H

Lu

R

ha

Lw

Ra

Ha

m

rad

Hb

M

Rb

He

m2

Re

Hf

m3

Rf

Hg

mA

Rg



182

Rh

Sv

Uus

Rn

SV

Uut

Ru

SZ

v

s

t

V

S

T

VA

Sb

Ta

W

Sc

Tb

Wb

Se

Tc

Ws

sec

Te

X

SEK

tg

Xe

sf

Th

XL

Sg

Ti

XS

SG

Tl

XXL

Si

Tm

Y

SI

U

Yb

sin

UA

Z

SK

USD

ZG

SKK

Uuh

Zn

Sm

Uuo

Zr

Sn

Uup

ž

Sr

Uuq





183





Stalni pridevki ob osebnih imenih

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 115 večbesednih iztočnic, ki jih obravnavamo kot samostojne imenske entitete. Gre za imena zgodovinskih osebnosti, ki so se s svojimi dejanji, položajem ali osebnostnimi lastnostmi zapisali v zgodovino, namesto priimka pa uporabljamo:

(1) stalne pridevke po krajih ( Herman Celjski, Hema Krška), tudi v predložni obliki ( Andrej iz Loke); (2) stalne pridevke po osebnostnih lastnostih ( Pipin Mali, Karel Veliki), tudi v samostalniški ( Friderik Rdečebradec) in predložni obliki ( Ivan Brez dežele);

(3) stalne pridevke v obliki vrstilnih števnikov ( Ludvik Štirinajsti/ Ludvik XIV. ).

Seznam je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida, slovarjev, enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida.

NOVOSTI:

Imena s stalnimi pridevki so obravnavana kot dvo- ali večbesedne samostojne iztočnice ( Aleksander Makedonski, Ivana Orleanska; Marija iz Betanije).

Pri tistih imenih, kjer je v rabi pogosto tudi neposlovenjena oblika, je uporabnik slovarja opozorjen na izvirnik ( Herman iz Karintije – lat. Hermannus de Carinthia). Če je v rabi več imen, je uporabnik z vodilko primerjaj (= prim.) napoten na slovensko različico imena ( Herman Koroški).

Pri imenih, kjer je stalni pridevek izkrajevni ( Nikolaj Kuzanski, Jezus Nazarečan), je pogosto mogoče enakovredno uporabljati predložno različico ( Nikolaj iz Kuze, Jezus iz Nazareta).

Normativne usmeritve so nakazane s kazalko gl ej (= gl.), npr. Simon iz Kirene gl. Simon iz Cirene, Ignacij Loyolski gl. Ignacij Lojolski ipd.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 43.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Ljúdevit Posávski -a -ega m; ime bitja, osebno ime

|hrvaški knez|: upor Ljudevita Posavskega; Karniolo so Franki po neuspešnem uporu kneza Ljudevita Posavskega spremenili v mejno grofijo

{O} EDNINA: im. Ljúdevit Posávski, rod. Ljúdevita Posávskega, daj. Ljúdevitu Posávskemu, tož.

Ljúdevita Posávskega, mest. pri Ljúdevitu Posávskem, or. z Ljúdevitom Posávskim STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu



Margaréta Navárska -e -e ž; ime bitja, osebno ime

|fr. Marguerite de Navarra: francoska kraljica in pisateljica|: Simbol Margarete Navarske je bila marjetica



184

{O} EDNINA: im. Margaréta Navárska, rod. Margaréte Navárske, daj. Margaréti Navárski, tož.

Margaréto Navársko, mest. pri Margaréti Navárski, or. z Margaréto Navársko STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu



Maríja iz Betánije -e ~ ~ ž; ime bitja, religijsko ime

|svetopisemska oseba|: Marijo Magdaleno so pogosto enačili z Marijo iz Betanije

{O} EDNINA: im. Maríja iz Betánije, rod. Maríje iz Betánije, daj. Maríji iz Betánije, tož. Maríjo iz Betánije, mest. pri Maríji iz Betánije, or. z Maríjo iz Betánije

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu



Nikoláj iz Míre -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime

|svetnik, sv. Miklavž|: Praznovanje svetega Miklavža temelji na življenju Nikolaja iz Mire; Raziskovalci dedku/Dedku Mrazu pripisujejo podobnosti s starodavnim bogom Varunom in s svetim Nikolajem iz Mire

{O} EDNINA: im. Nikoláj iz Míre, rod. Nikolája iz Míre, daj. Nikoláju iz Míre, tož. Nikolája iz Míre, mest. pri Nikoláju iz Míre, or. z Nikolájem iz Míre

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu



Nikoláj Kuzánski -a -ega m; ime bitja, osebno ime

|fr. Nicolaus Cusanus: nemški filozof in teolog|: Giordano Bruno je idejo neskončnega sveta prevzel od Nikolaja Kuzanskega; prim. Nikoláj iz Kúze

{O} EDNINA: im. Nikoláj Kuzánski, rod. Nikolája Kuzánskega, daj. Nikoláju Kuzánskemu, tož.

Nikolája Kuzánskega, mest. pri Nikoláju Kuzánskem, or. z Nikolájem Kuzánskim STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu



Oton iz Freisinga -a ~ ~ [óton iz frájzinga] m; ime bitja, osebno ime

|nem. Otto von Freising: nemški škof|: Svetovna kronika je dosegla svoj višek z škofom Otonom iz Freisinga, ki je napisal »Zgodovino dveh držav«

{O} EDNINA: im. Oton iz Freisinga, rod. Otona iz Freisinga, daj. Otonu iz Freisinga, tož. Otona iz Freisinga, mest. pri Otonu iz Freisinga, or. z Otonom iz Freisinga

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu





185

Pípin Máli -a -ega m; ime bitja, osebno ime

|fr. Pépin le Bref: frankovski kralj|: Za začetnika dinastije Karolingov velja Pipin Mali, sin Karla Velikega; Spori med našimi predniki so se končali z izgubo samostojnosti pod kraljem Pipinom Malim

{O} EDNINA: im. Pípin Máli, rod. Pípina Málega, daj. Pípinu Málemu, tož. Pípina Málega, mest. pri Pípinu Málem, or. s Pípinom Málim

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu



Ríhard Levjesŕčni -a -ega m; ime bitja, osebno ime

|angl. Richard Lion-hearted: angleški kralj|: S sporazumom med Rihardom Levjesrčnim in sultanom Saladinom se je končala tretja križarska vojna

{O} EDNINA: im. Ríhard Levjesŕčni, rod. Ríharda Levjesŕčnega, daj. Ríhardu Levjesŕčnemu, tož.

Ríharda Levjesŕčnega, mest. pri Ríhardu Levjesŕčnem, or. z Ríhardom Levjesŕčnim STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu



Rogêrij Ljubljánski -a -ega m; ime bitja, osebno ime

|slovenski pridigar|: Nekatere pridige Rogerija Ljubljanskega so prave anekdote ali celo novele

{O} EDNINA: im. Rogêrij Ljubljánski, rod. Rogêrija Ljubljánskega, daj. Rogêriju Ljubljánskemu, tož. Rogêrija Ljubljánskega, mest. pri Rogêriju Ljubljánskem, or. z Rogêrijem Ljubljánskim STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu



Símon iz Ciréne -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime

|svetopisemska oseba|: Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ

{O} EDNINA: im. Símon iz Ciréne, rod. Símona iz Ciréne, daj. Símonu iz Ciréne, tož. Símona iz Ciréne, mest. pri Símonu iz Ciréne, or. s Símonom iz Ciréne

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu



Símon iz Kiréne -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime

|svetopisemska oseba|; gl. Símon iz Ciréne

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu



Símon iz Lípnice -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime

|svetnik|: življenjepis svetega Simona iz Lipnice



186





{O} EDNINA: im. Símon iz Lípnice, rod. Símona iz Lípnice, daj. Símonu iz Lípnice, tož. Símona iz Lípnice, mest. pri Símonu iz Lípnice, or. s Símonom iz Lípnice

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu



Símon Makabêjec -a -jca m; ime bitja, osebno ime

|judovski duhovnik|: Simon Makabejec je okrog leta 150 pr. Kr. dobil od Antioha VII. pravico kovati bronaste ali bakrene novce

{O} EDNINA: im. Símon Makabêjec, rod. Símona Makabêjca, daj. Símonu Makabêjcu, tož. Símona Makabêjca, mest. pri Símonu Makabêjcu, or. s Símonom Makabêjcem

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu

Zadnja sprememba: 5. decembra 2017.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Aleksander Makedonski

Filip Hessenski

Aleksander Nevski

Filip Lepi

Aleksander Veliki

Filip Švabski

Alfonz Modri

Frančišek Asiški

Ana Avstrijska

Friderik Celjski

Andrej iz Loke

Friderik Rdečebradec

Andrej s Krete

Friderik S praznim žepom

Anton Padovanski

Gregorij iz Nise

Anton Puščavnik

Grgur Ninski

Anzelm Canterburyjski

Gvido iz Arezza

Apolonij z Rodosa

Harald Modrozobi

Barbara Celjska

Hema Krška

Bernard Mariborski

Henrik Drugi

Boleslav Hrabri

Henrik Osmi

Brigita Švedska

Herman Celjski

Danilo Galicijski

Herman iz Karintije

Demetrij s Hvara

Herman Koroški

Demetrij Solunski

Hipolit Novomeški

Dionizij Pariški

Ignacij Antiohijski

Donat Zadrski

Ignacij Lojolski

Dušan Silni

Ignacij Loyolski

Edvard Črni princ

Irena Atenska

Edvard Spoznavalec

Ivana Blazna

Edvard Tretji

Ivana Orleanska

Eleonora Akvitanska

Ivana Papežinja

Elizabeta Bavarska

Ivan Brez dežele

Elizabeta Druga

Izabela Francoska

Elizabeta Ogrska

Izabela Portugalska

Erazem Jamski

Jakob Prvi

Erazem Predjamski

Janez Ljubljanski

Erazem Rotterdamski

Janez od Križa

Ernest Železni

Janez Svetokriški

Evzebij iz Cezareje

Jernej iz Loke

Ferdinand Romunski

Jezus iz Nazareta



187

Jezus Nazarečan

Pavlin Oglejski

Jožef iz Arimateje

Pipin Mali

Jurij iz Brežic

Rihard Levjesrčni

Karel Četrti

Rihard Tretji

Karel Plešasti

Rogerij Ljubljanski

Karel Veliki

Romuald Štandreški

Katarina Aragonska

Sigismund Luksemburški

Katarina Velika

Simon iz Cirene

Klara Asiška

Simon iz Kirene

Kliment Ohridski

Simon Makabejec

Ksenofont Efeški

Sulejman Veličastni

Ljudevit Posavski

Simon iz Lipnice

Ludvik Pobožni

Tales iz Mileta

Ludvik Štirinajsti

Terezija Avilska

Magnus Zakonodajalec

Tomaž Akvinski

Maksim Emonski

Ulrich Lichtensteinski

Maksimin Tračan

Ulrik Celjski

Margareta Navarska

Veronika Deseniška

Marija iz Betanije

Viljem iz Ockhama

Nikolaj iz Kuze

Viljem Ockhamski

Nikolaj iz Mire

Viljem Osvajalec

Nikolaj Kuzanski

Vincencij Pavelski

Oton iz Freisinga

William iz Ockhama





188





Stvarna lastna imena

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 47 iztočnic stvarnih lastnih ime, ki jih obravnavamo kot samostojne imenske entitete. Gre za imena, ki smo jih slovarsko obdelali zaradi njihove prekrivnosti z drugimi v problemskih sklopih obravnavanimi imeni, npr.

(1) Škoda, priimek – Škoda, znamka in podjetje;

(2) Elizej, svetopisemski prerok – Elizej, poslopje;

(3) Cankar, priimek – Cankarjev dom, ustanova;

(4) Playboy, revija – Playboyevo dekle, naziv;

Posebno skupino predstavljajo imena, ki so nastala iz kratic ( Eta, Ira, Udba …).

Gre za problemski sklop, ki bo še naraščal in se tudi notranje diferenciral, trenutno vključuje tudi stvarna imena, ki so podstava pripadnikov različnih gibanj, delovnih skupin, strank ipd.: (1) imena podjetij in enakopisne znamke ( Baril a, Tesla); (2) revije, časniki ( Delo);

(3) različne organizacije ( Hofer, Mercator);

(4) poslopja ( Elizej, Cankarjev dom);

(5) tekmovanja ( Davisov pokal, Pokal Vitranc).

Seznam je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida, slovarjev, enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida.

NOVOSTI:

Glede na SP 2001 ni bilo uvedenih drugih sprememb kot večja razvidnost razlik pri obravnavi imena kot stvarnega in osebnega, npr. Tesla, m (svoj. prid. Teslov ‘izumitelj Nikola Tesla’) nasproti Tesla, ž (svoj. prid. Teslin |podjetje, znamka|).

Precej imen sodobnega časa v dosedanjih pravopisih ni bilo uslovarjeno, redka do sedaj kodificirana imena niso bila skladenjsko ponazorjena. Stvarna imena so pogosto rabljena kot desni imenovalniški prilastki v besednih zvezah, na kar je opozorjeno, npr. Hofer […] |trgovsko podjetje|: Kupuje pri Hoferju; krožišče pred Hoferjem; kot prilastek, v imenovalniku V trgovini Hofer imajo danes dan popustov.

Svojilna raba je uvedena s pojasnilom »za izražanje svojine, kot prilastek, v rodilniku«, npr. člani Tigra.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 43.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Škóda1 -e in Škóda -a m; ime bitja, osebno ime

|priimek|; |česki inženir, industrialec|: tehnični proizvodi Emila Škode/Škoda; Emil Škoda je majhno strojno delavnico v Plznu razvil v ogromen industrijski koncern Škodove zavode, ki je postal znan predvsem po orožju

{B} Škodov



189

{O} EDNINA: im. Škóda, rod. Škóde in Škóda, daj. Škódi in Škódu, tož. Škódo in Škóda, mest. pri Škódi in pri Škódu, or. s Škódo in s Škódom; DVOJINA: im. Škódi in Škóda, rod. Škód in Škódov, daj. Škódama in Škódoma, tož. Škódi in Škóda, mest. pri Škódah in pri Škódih, or. s Škódama in s Škódoma; MNOŽINA: im. Škóde in Škódi, rod. Škód in Škódov, daj. Škódam in Škódom, tož. Škóde in Škóde, mest. pri Škódah in pri Škódih, or. s Škódami in s Škódi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); samostalnik moškega spola Škóda2 -e ž; stvarno ime

|podjetje|: Pri Škodi priznavajo, da se na nekaterih trgih Roomster ne prodaja tako dobro, kot bi si želeli; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku uvoznik avtomobilov Škoda

{B} Škodin

{O} EDNINA: im. Škóda, rod. Škóde, daj. Škódi, tož. Škódo, mest. pri Škódi, or. s Škódo; DVOJINA: im. Škódi, rod. Škód, daj. Škódama, tož. Škódi, mest. pri Škódah, or. s Škódama; MNOŽINA: im.

Škóde, rod. Škód, daj. Škódam, tož. Škóde, mest. pri Škódah, or. s Škódami STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena



Barilla2 -e [baríla] ž; stvarno ime

|podjetje|: Klasje bo izdelke prodajalo v sodelovanju z Barillo; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku ponudba polnozrnatih testenin Barilla

{B} Barillin

{O} EDNINA: im. Barilla, rod. Barille, daj. Barilli, tož. Barillo, mest. pri Barilli, or. z Barillo; DVOJINA: im. Barilli, rod. Barill, daj. Barillama, tož. Barilli, mest. pri Barillah, or. z Barillama; MNOŽINA: im. Barille, rod. Barill, daj. Barillam, tož. Barille, mest. pri Barillah, or. z Barillami STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena



Délo -a m; stvarno ime

|slovensko podjetje|: Časopisna hiša Delo je že tretje leto modijski pokrovitelj festivala;

|slovenski časopis|: kulturna rubrika Dela

{B} Delov

{O} EDNINA: im. Délo, rod. Déla, daj. Délu, tož. Délo, mest. pri Délu, or. z Délom STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena



Elizêj2 -a m; stvarno ime

|francoska predsedniška palača|: Predsedniki držav članic evrske skupine se bodo srečali v Elizeju



190





{O} EDNINA: im. Elizêj, rod. Elizêja, daj. Elizêju, tož. Elizêja, mest. pri Elizêju, or. z Elizêjem; DVOJINA: im. Elizêja, rod. Elizêjev, daj. Elizêjema, tož. Elizêja, mest. pri Elizêjih, or. z Elizêjema; MNOŽINA: im. Elizêji, rod. Elizêjev, daj. Elizêjem, tož. Elizêje, mest. pri Elizêjih, or. z Elizêji STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; samostalnik moškega spola



Hófer2 -ja m; stvarno ime

|trgovsko podjetje|: Kupuje pri Hoferju; krožišče pred Hoferjem; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku V trgovini Hofer imajo danes dan popustov

{B} Hoferjev

{O} EDNINA: im. Hófer, rod. Hóferja, daj. Hóferju, tož. Hófer, mest. pri Hóferju, or. s Hóferjem; DVOJINA: im. Hóferja, rod. Hóferjev, daj. Hóferjema, tož. Hóferja, mest. pri Hóferjih, or. s Hóferjema; MNOŽINA: im. Hóferji, rod. Hóferjev, daj. Hóferjem, tož. Hóferje, mest. pri Hóferjih, or.

s Hóferji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; pravopisne zanimivosti; samostalnik moškega spola



Mercator2 -ja [merkátor] m; stvarno ime

|podjetje|: Trguje z delnicami Krke, Gorenja, Telekoma Slovenije in Mercatorja; Poslovno sodeluje z Mercatorjem; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku izdelki znamke Mercator

{B} Mercatorjev

{O} EDNINA: im. Mercator, rod. Mercatorja, daj. Mercatorju, tož. Mercator, mest. pri Mercatorju, or. z Mercatorjem; DVOJINA: im. Mercatorja, rod. Mercatorjev, daj. Mercatorjema, tož. Mercatorja, mest. pri Mercatorjih, or. z Mercatorjema; MNOŽINA: im. Mercatorji, rod. Mercatorjev, daj.

Mercatorjem, tož. Mercatorje, mest. pri Mercatorjih, or. z Mercatorji STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; samostalnik moškega spola



Pokál Vítranc -a ∼ m; stvarno ime

|prireditev|: Novost Pokala Vitranc je bila dobrodelna prireditev za nakup smučarske opreme; prim. pokál

{O} EDNINA: im. Pokál Vítranc, rod. Pokála Vítranc, daj. Pokálu Vítranc, tož. Pokála Vítranc, mest.

pri Pokálu Vítranc, or. s Pokálom Vítranc

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Al Kaida

Barilla

Alpina

Booker



191

Cacharel

Honda

Cankarjev dom

Ira

Cassini

Jehovove priče

Cecilijanka

Kekčevi dnevi

Chanel

Kfor

Čuki

Kukluksklan

Davisov pokal

Mercator

Daytonski sporazum

Mohorjeva družba

Delo

Nato

Demos

Playboy

Desus

Pokal Vitranc

Diesel

Prada

Elizej

Pulitzerjev

Eta

Slomškova zveza

Evropa

Škoda

Fatah

Tesla

Gea

Tigr

Gestapo

Touareg

Givenchy

Udba

Hamas

Vesna

Hofer





192





Svojilni pridevniki (iz domišljijskih imen)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 28 svojilnih pridevnikov iz domišljijskih imen. Za samostojna gesla so prirejeni tisti svojilni pridevniki, ki v besedotvornem postopku izkazujejo posebnosti, npr.: (1) preglas ( Bambijev, Špicparkeljčev);

(2) premeno c > č ( Sneguljčičin);

(3) neobstojni samoglasnik ( Ostržkov);

(4) knjižno podaljšavo s t ( Rožletov);

(5) oblike, kjer je v rabi pogosta neknjižna podaljšava s t ( Dumbov).

NOVOSTI:

Svojilni pridevniki iz domišljijskih imen so obravnavani kot samostojna gesla, če tvorjenka odstopa od sistemske rešitve ali če je dovolj potrditev o rabi v gradivu.

Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni obliki (npr. Zvitorepčev < Zvitorepec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 956.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Dúmbov -a -o prid.

V risanki otroci najprej opazijo Dumbova velika ušesa

(< Dúmbo)

{O} moški: EDNINA: im. Dúmbov, rod. Dúmbovega, daj. Dúmbovemu, tož. Dúmbov (živostno Dúmbovega), mest. pri Dúmbovem, or. z Dúmbovim; DVOJINA: im. Dúmbova, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovima, tož. Dúmbova, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovima; MNOŽINA: im. Dúmbovi, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovim, tož. Dúmbove, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovimi ženski: EDNINA: im. Dúmbova, rod. Dúmbove, daj. Dúmbovi, tož. Dúmbovo, mest. pri Dúmbovi, or. z Dúmbovo; DVOJINA: im. Dúmbovi, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovima, tož. Dúmbovi, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovima; MNOŽINA: im. Dúmbove, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovim, tož.

Dúmbove, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovimi

srednji: EDNINA: im. Dúmbovo, rod. Dúmbovega, daj. Dúmbovemu, tož. Dúmbovo, mest. pri Dúmbovem, or. z Dúmbovim; DVOJINA: im. Dúmbovi, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovima, tož.

Dúmbovi, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovima; MNOŽINA: im. Dúmbova, rod. Dúmbovih, daj.

Dúmbovim, tož. Dúmbova, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





193

Hláčkov -a -o prid.

Hlačkovi čevlji

(< Hláček)

{O} moški: EDNINA: im. Hláčkov, rod. Hláčkovega, daj. Hláčkovemu, tož. Hláčkov (živostno Hláčkovega), mest. pri Hláčkovem, or. s Hláčkovim; DVOJINA: im. Hláčkova, rod. Hláčkovih, daj.

Hláčkovima, tož. Hláčkova, mest. pri Hláčkovih, or. s Hláčkovima; MNOŽINA: im. Hláčkovi, rod.

Hláčkovih, daj. Hláčkovim, tož. Hláčkove, mest. pri Hláčkovih, or. s Hláčkovimi ženski: EDNINA: im. Hláčkova, rod. Hláčkove, daj. Hláčkovi, tož. Hláčkovo, mest. pri Hláčkovi, or.

s Hláčkovo; DVOJINA: im. Hláčkovi, rod. Hláčkovih, daj. Hláčkovima, tož. Hláčkovi, mest. pri Hláčkovih, or. s Hláčkovima; MNOŽINA: im. Hláčkove, rod. Hláčkovih, daj. Hláčkovim, tož.

Hláčkove, mest. pri Hláčkovih, or. s Hláčkovimi

srednji: EDNINA: im. Hláčkovo, rod. Hláčkovega, daj. Hláčkovemu, tož. Hláčkovo, mest. pri Hláčkovem, or. s Hláčkovim; DVOJINA: im. Hláčkovi, rod. Hláčkovih, daj. Hláčkovima, tož.

Hláčkovi, mest. pri Hláčkovih, or. s Hláčkovima; MNOŽINA: im. Hláčkova, rod. Hláčkovih, daj.

Hláčkovim, tož. Hláčkova, mest. pri Hláčkovih, or. s Hláčkovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Lupíničin -a -o prid.

Za Lupiničino vrnitev domov so poskrbele lastovke

(< Lupínica)

{O} moški: EDNINA: im. Lupíničin, rod. Lupíničinega, daj. Lupíničinemu, tož. Lupíničin (živostno Lupíničinega), mest. pri Lupíničinem, or. z Lupíničinim; DVOJINA: im. Lupíničina, rod.

Lupíničinih, daj. Lupíničinima, tož. Lupíničina, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinima; MNOŽINA: im. Lupíničini, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinim, tož. Lupíničine, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinimi

ženski: EDNINA: im. Lupíničina, rod. Lupíničine, daj. Lupíničini, tož. Lupíničino, mest. pri Lupíničini, or. z Lupíničino; DVOJINA: im. Lupíničini, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinima, tož.

Lupíničini, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinima; MNOŽINA: im. Lupíničine, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinim, tož. Lupíničine, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinimi srednji: EDNINA: im. Lupíničino, rod. Lupíničinega, daj. Lupíničinemu, tož. Lupíničino, mest. pri Lupíničinem, or. z Lupíničinim; DVOJINA: im. Lupíničini, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinima, tož.

Lupíničini, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinima; MNOŽINA: im. Lupíničina, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinim, tož. Lupíničina, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Mávglijev -a -o prid.

Ena od zgodb iz Knjige o džungli govori o Mavglijevem boju z rdečimi psi (< Mávgli)

{O} moški: EDNINA: im. Mávglijev, rod. Mávglijevega, daj. Mávglijevemu, tož. Mávglijev (živostno Mávglijevega), mest. pri Mávglijevem, or. z Mávglijevim; DVOJINA: im. Mávglijeva, rod.



194





Mávglijevih, daj. Mávglijevima, tož. Mávglijeva, mest. pri Mávglijevih, or. z Mávglijevima; MNOŽINA: im. Mávglijevi, rod. Mávglijevih, daj. Mávglijevim, tož. Mávglijeve, mest. pri Mávglijevih, or. z Mávglijevimi

ženski: EDNINA: im. Mávglijeva, rod. Mávglijeve, daj. Mávglijevi, tož. Mávglijevo, mest. pri Mávglijevi, or. z Mávglijevo; DVOJINA: im. Mávglijevi, rod. Mávglijevih, daj. Mávglijevima, tož.

Mávglijevi, mest. pri Mávglijevih, or. z Mávglijevima; MNOŽINA: im. Mávglijeve, rod.

Mávglijevih, daj. Mávglijevim, tož. Mávglijeve, mest. pri Mávglijevih, or. z Mávglijevimi srednji: EDNINA: im. Mávglijevo, rod. Mávglijevega, daj. Mávglijevemu, tož. Mávglijevo, mest.

pri Mávglijevem, or. z Mávglijevim; DVOJINA: im. Mávglijevi, rod. Mávglijevih, daj.

Mávglijevima, tož. Mávglijevi, mest. pri Mávglijevih, or. z Mávglijevima; MNOŽINA: im.

Mávglijeva, rod. Mávglijevih, daj. Mávglijevim, tož. Mávglijeva, mest. pri Mávglijevih, or. z Mávglijevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Bambijev

Kuzmov

Bedančev

Lupiničin

Božičkov

Mavglijev

Copataričin

Najdihojčev

Dolgouščkov

Ostržkov

Dumbov

Palčičin

Hlačkov

Pokahontasin

Hlapičev

Pujev

Jakov

Rožletov

Jeričin

Sneguljčičin

Jurčkov

Špicparkeljčev

Kalimerov

Tolovajev

Kekčev

Trnuljčičin

Kljukov

Zvitorepčev





195





Svojilni pridevniki (iz mitoloških in religijskih

imen)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 93 svojilnih pridevnikov iz mitoloških in religijskih imen in je bil narejen na podlagi problemskega sklopa »Religijska in mitološka imena«. Za samostojna gesla so prirejeni tisti svojilni pridevniki, ki:

(1) v besedotvornem postopku izkazujejo posebnosti, npr. preglas ( Elijev) ali neknjižno podaljšavo osnove s t ( Markov);

(2) nastopajo v stalnih besednih zvezah s prenesenim pomenom ( Ahilova/ ahilova peta, Andrejev/ andrejev križ, jožefova brada).

Druga skupina je v nadaljnjih fazah priprave rastočega ePravopisa gradivsko izpopolnjena na osnovi izdelane tipologije v nastajajočih prenovljenih pravopisnih pravilih (gl. problemski sklop

»Izlastnoimenski pridevniki […]«).

NOVOSTI:

Svojilni pridevniki iz mitoloških in religijskih imen so obravnavani kot samostojna gesla, tisti, ki nastopajo v stalnih besednih zvezah, ki jih identifikacijsko uvrščamo v skupino |duhovna last|, ali nastopajo v zvezah, ki označujejo dele telesa, bolezni, rastline, živali ipd., pa so obdelani v slovarskem sestavku kot posebne zveze.

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni obliki (npr. Adamov < Adam). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 135, 157.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Maríjin -a -o prid.

Slovenci se v Špitalu zbirajo v Marijini kapeli; cerkev Marijinega oznanjenja; Pripada redu frančiškank Marijinih misijonark; Marijino vnebovzetje ||krščanski praznik, 15. avgust; veliki šmaren||: Na dan Marijinega vnebovzetja so se v Turnišče valile kolone romarjev; Ob Marijinem vnebovzetju ali velikem šmarnu so romali na Brezje; prim. maríjin (< Maríja)

{O} moški: EDNINA: im. Maríjin, rod. Maríjinega, daj. Maríjinemu, tož. Maríjin (živostno Maríjinega), mest. pri Maríjinem, or. z Maríjinim; DVOJINA: im. Maríjina, rod. Maríjinih, daj.

Maríjinima, tož. Maríjina, mest. pri Maríjinih, or. z Maríjinima; MNOŽINA: im. Maríjini, rod.

Maríjinih, daj. Maríjinim, tož. Maríjine, mest. pri Maríjinih, or. z Maríjinimi ženski: EDNINA: im. Maríjina, rod. Maríjine, daj. Maríjini, tož. Maríjino, mest. pri Maríjini, or. z Maríjino; DVOJINA: im. Maríjini, rod. Maríjinih, daj. Maríjinima, tož. Maríjini, mest. pri Maríjinih, or. z Maríjinima; MNOŽINA: im. Marjine, rod. Maríjinih, daj. Maríjinim, tož. Maríjine, mest. pri Maríjinih, or. z Maríjinimi



196





srednji: EDNINA: im. Maríjino, rod. Maríjinega, daj. Maríjinemu, tož. Maríjino, mest. pri Maríjinem, or. z Maríjinim; DVOJINA: im. Maríjini, rod. Maríjinih, daj. Maríjinima, tož. Maríjini, mest. pri Maríjinih, or. z Maríjinima; MNOŽINA: im. Maríjina, rod. Maríjinih, daj. Maríjinim, tož.

Maríjina, mest. pri Maríjinih, or. z Maríjinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev



Merkúrjev -a -o prid.

Merkurjevo svetišče

(< Merkúr)

{O} moški: EDNINA: im. Merkúrjev, rod. Merkúrjevega, daj. Merkúrjevemu, tož. Merkúrjev (živostno Merkúrjevega), mest. pri Merkúrjevem, or. z Merkúrjevim; DVOJINA: im. Merkúrjeva, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevima, tož. Merkúrjeva, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevima; MNOŽINA: im. Merkúrjevi, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevim, tož. Merkúrjeve, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevimi

ženski: EDNINA: im. Merkúrjeva, rod. Merkúrjeve, daj. Merkúrjevi, tož. Merkúrjevo, mest. pri Merkúrjevi, or. z Merkúrjevo; DVOJINA: im. Merkúrjevi, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevima, tož.

Merkúrjevi, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevima; MNOŽINA: im. Merkúrjeve, rod.

Merkúrjevih, daj. Merkúrjevim, tož. Merkúrjeve, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevimi srednji: EDNINA: im. Merkúrjevo, rod. Merkúrjevega, daj. Merkúrjevemu, tož. Merkúrjevo, mest.

pri Merkúrjevem, or. z Merkúrjevim; DVOJINA: im. Merkúrjevi, rod. Merkúrjevih, daj.

Merkúrjevima, tož. Merkúrjevi, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevima; MNOŽINA: im.

Merkúrjeva, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevim, tož. Merkúrjeva, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Mítrov -a -o prid.

obredi Mitrovega kulta

(< Mítra)

{O} moški: EDNINA: im. Mítrov, rod. Mítrovega, daj. Mítrovemu, tož. Mítrov (živostno Mítrovega), mest. pri Mítrovem, or. z Mítrovim; DVOJINA: im. Mítrova, rod. Mítrovih, daj. Mítrovima, tož.

Mítrova, mest. pri Mítrovih, or. z Mítrovima; MNOŽINA: im. Mítrovi, rod. Mítrovih, daj. Mítrovim, tož. Mítrove, mest. pri Mítrovih, or. z Mítrovimi

ženski: EDNINA: im. Mítrova, rod. Mítrove, daj. Mítrovi, tož. Mítrovo, mest. pri Mítrovi, or. z Mítrovo; DVOJINA: im. Mítrovi, rod. Mítrovih, daj. Mítrovima, tož. Mítrovi, mest. pri Mítrovih, or.

z Mítrovima; MNOŽINA: im. Mítrove, rod. Mítrovih, daj. Mítrovim, tož. Mítrove, mest. pri Mítrovih, or. z Mítrovimi

srednji: EDNINA: im. Mítrovo, rod. Mítrovega, daj. Mítrovemu, tož. Mítrovo, mest. pri Mítrovem, or. z Mítrovim; DVOJINA: im. Mítrovi, rod. Mítrovih, daj. Mítrovima, tož. Mítrovi, mest. pri Mítrovih, or. z Mítrovima; MNOŽINA: im. Mítrova, rod. Mítrovih, daj. Mítrovim, tož. Mítrova, mest.

pri Mítrovih, or. z Mítrovimi

STATUS: predlog



197





PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Parvátijin -a -o prid.

Parvatijina meditacija

(< Parváti)

{O} moški: EDNINA: im. Parvátijin, rod. Parvátijinega, daj. Parvátijinemu, tož. Parvátijin (živostno Parvátijinega), mest. pri Parvátijinem, or. s Parvátijinim; DVOJINA: im. Parvátijina, rod.

Parvátijinih, daj. Parvátijinima, tož. Parvátijina, mest. pri Parvátijinih, or. s Parvátijinima; MNOŽINA: im. Parvátijini, rod. Parvátijinih, daj. Parvátijinim, tož. Parvátijine, mest. pri Parvátijinih, or. s Parvátijinimi

ženski: EDNINA: im. Parvátijina, rod. Parvátijine, daj. Parvátijini, tož. Parvátijino, mest. pri Parvátijini, or. s Parvátijino; DVOJINA: im. Parvátijini, rod. Parvátijinih, daj. Parvátijinima, tož.

Parvátijini, mest. pri Parvátijinih, or. s Parvátijinima; MNOŽINA: im. Marjine, rod. Parvátijinih, daj.

Parvátijinim, tož. Parvátijine, mest. pri Parvátijinih, or. s Parvátijinimi srednji: EDNINA: im. Parvátijino, rod. Parvátijinega, daj. Parvátijinemu, tož. Parvátijino, mest. pri Parvátijinem, or. s Parvátijinim; DVOJINA: im. Parvátijini, rod. Parvátijinih, daj. Parvátijinima, tož.

Parvátijini, mest. pri Parvátijinih, or. s Parvátijinima; MNOŽINA: im. Parvátijina, rod. Parvátijinih, daj. Parvátijinim, tož. Parvátijina, mest. pri Parvátijinih, or. s Parvátijinimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Abdijev

Eratin

Abelov

Eridin

Abrahamov

Evin

Adamov

Evropin

Agejev

Ganešev

Ahilov

Goljat

Alahov

Gospodov

Amorjev

Hektorjev

Andrejev

Helijev

Antejev

Heraklejev

Ariadnin

Herin

Arturjev

Herkulov

Avgijev

Hudičev

Barabov

Ikarjev

Božji

Izaijev

Brahmov

Jahvejev

Budov

Jakobov

Cerberjev

Jehovov

Damoklejev

Jeremijev

Davidov

Jonov

Didonin

Jožefov

Egejev

Judežev

Elektrin

Kalipsin

Elijev

Kasandrin

Enejev

Kastorjev



198

Kerberjev

Parvatijin

kraljev

Pelejev

Krišnov

Perzejev

Kristusov

Prokrustov

Luciferjev

Prometejev

Lukov

Rajev

Malahijev

Ramov

Marijin

Salomonov

Matejev

Šivov

Menelajev

Sizifov

Merkurjev

Skušnjavčev

Mihejev

Talijin

Minotavrov

Tantalov

Mitrov

Tejrezijev

Morfejev

Tespisov

Navzikain

Tezejev

Nestorjev

Venerin

Noetov

Vidov

Odisejev

Višnujev

Ojdipov

Zaharijev

Orfejev

Zveličarjev

Pandorin





199





Svojilni pridevniki (iz nazivov in naslovov ob

imenu)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 32 svojilnih pridevnikov; nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Nazivi in naslovi ob imenu«.

V slovar so vključeni le pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusu, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj v besedotvornem postopku izkazujejo naslednje posebnosti:

(1) podaljšavo osnove ( očetov, gospejin);

(2) preglas ( primarijev)

(3) premeno c > č ( baroničin);

(4) neobstojni samoglasnik ( magistrov).

NOVOSTI:

Svojilni pridevniki iz nazivov in naslovov so v primerjavi s SP 2001, v katerem so bili podiztočnice pri ustreznih podstavnih samostalnikih, obravnavani kot samostojna gesla. Novost sta pridevnika eminenčin in ekscelenčin, ki ju v slovarjih doslej nismo obravnavali.

Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni besedi (nazivu ali naslovu), iz katere je izpeljan svojilni pridevnik (npr. ladyjin < lady).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

slovar

SLOVARSKI PRIKAZ:

generálpolkôvničin -a -o prid.

Vojaki so spremljali generalpolkovničin govor

(< generálpolkôvnica)

{O} moški: EDNINA: im. generálpolkôvničin, rod. generálpolkôvničinega, daj.

generálpolkôvničinemu, tož. generálpolkôvničin (živostno generálpolkôvničinega), mest. pri generálpolkôvničinem, or. z generálpolkôvničinim; DVOJINA: im. generálpolkôvničina, rod.

generálpolkôvničinih, daj. generálpolkôvničinima, tož. generálpolkôvničina, mest. pri generálpolkôvničinih, or. z generálpolkôvničinima; MNOŽINA: im. generálpolkôvničini, rod.

generálpolkôvničinih, daj. generálpolkôvničinim, tož. generálpolkôvničine, mest. pri generálpolkôvničinih, or. z generálpolkôvničinimi

ženski: EDNINA: im. generálpolkôvničina, rod. generálpolkôvničine, daj. generálpolkôvničini, tož.

generálpolkôvničino, mest. pri generálpolkôvničini, or. z generálpolkôvničino; DVOJINA: im.

generálpolkôvničini, rod. generálpolkôvničinih, daj. generálpolkôvničinima, tož.

generálpolkôvničini, mest. pri generálpolkôvničinih, or. z generálpolkôvničinima; MNOŽINA: im.



200





generálpolkôvničine, rod. generálpolkôvničinih, daj. generálpolkôvničinim, tož.

generálpolkôvničine, mest. pri generálpolkôvničinih, or. z generálpolkôvničinimi srednji:

EDNINA:

im.

generálpolkôvničino,

rod.

generálpolkôvničinega,

daj.

generálpolkôvničinemu, tož. generálpolkôvničino, mest. pri generálpolkôvničinem, or. z generálpolkôvničinim; DVOJINA: im. generálpolkôvničini, rod. generálpolkôvničinih, daj.

generálpolkôvničinima, tož. generálpolkôvničini, mest. pri generálpolkôvničinih, or. z generálpolkôvničinima; MNOŽINA: im. generálpolkôvničina, rod. generálpolkôvničinih, daj.

generálpolkôvničinim, tož. generálpolkôvničina, mest. pri generálpolkôvničinih, or. z generálpolkôvničinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



gospêjin -a -o prid.

Obiskali smo gospejino sobo v Friderikovem stolpu

(< gospá)

{O} moški: EDNINA: im. gospêjin, rod. gospêjinega, daj. gospêjinemu, tož. gospêjin (živostno gospêjinega), mest. pri gospêjinem, or. z gospêjinim; DVOJINA: im. gospêjina, rod. gospêjinih, daj.

gospêjinima, tož. gospêjina, mest. pri gospêjinih, or. z gospêjinima; MNOŽINA: im. gospêjini, rod.

gospêjinih, daj. gospêjinim, tož. gospêjine, mest. pri gospêjinih, or. z gospêjinimi ženski: EDNINA: im. gospêjina, rod. gospêjine, daj. gospêjini, tož. gospêjino, mest. pri gospêjini, or.

z gospêjino; DVOJINA: im. gospêjini, rod. gospêjinih, daj. gospêjinima, tož. gospêjini, mest. pri gospêjinih, or. z gospêjinima; MNOŽINA: im. gospêjine, rod. gospêjinih, daj. gospêjinim, tož.

gospêjine, mest. pri gospêjinih, or. z gospêjinimi

srednji: EDNINA: im. gospêjino, rod. gospêjinega, daj. gospêjinemu, tož. gospêjino, mest. pri gospêjinem, or. z gospêjinim; DVOJINA: im. gospêjini, rod. gospêjinih, daj. gospêjinima, tož.

gospêjini, mest. pri gospêjinih, or. z gospêjinima; MNOŽINA: im. gospêjina, rod. gospêjinih, daj.

gospêjinim, tož. gospêjina, mest. pri gospêjinih, or. z gospêjinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



ladyjin -a -o [lêjdijin] prid.

Vsi so občudovali ladyjin klobuk

(< lady)

{O} moški: EDNINA: im. ladyjin, rod. ladyjinega, daj. ladyjinemu, tož. ladyjin (živostno ladyjinega), mest. pri ladyjinem, or. z ladyjinim; DVOJINA: im. ladyjina, rod. ladyjinih, daj. ladyjinima, tož.

ladyjina, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinima; MNOŽINA: im. ladyjini, rod. ladyjinih, daj. ladyjinim, tož. ladyjine, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinimi

ženski: EDNINA: im. ladyjina, rod. ladyjine, daj. ladyjini, tož. ladyjino, mest. pri ladyjini, or. z ladyjino; DVOJINA: im. ladyjini, rod. ladyjinih, daj. ladyjinima, tož. ladyjini, mest. pri ladyjinih, or.

z ladyjinima; MNOŽINA: im. ladyjine, rod. ladyjinih, daj. ladyjinim, tož. ladyjine, mest. pri ladyjinih, or. z ladyjinimi

srednji: EDNINA: im. ladyjino, rod. ladyjinega, daj. ladyjinemu, tož. ladyjino, mest. pri ladyjinem, or. z ladyjinim; DVOJINA: im. ladyjini, rod. ladyjinih, daj. ladyjinima, tož. ladyjini, mest. pri 201





ladyjinih, or. z ladyjinima; MNOŽINA: im. ladyjina, rod. ladyjinih, daj. ladyjinim, tož. ladyjina, mest.

pri ladyjinih, or. z ladyjinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



očétov -a -o prid.

Nadaljuje očetovo delo

(< ôče)

{O} moški: EDNINA: im. očétov, rod. očétovega, daj. očétovemu, tož. očétov (živostno očétovega), mest. pri očétovem, or. z očétovim; DVOJINA: im. očétova, rod. očétovih, daj. očétovima, tož.

očétova, mest. pri očétovih, or. z očétovima; MNOŽINA: im. očétovi, rod. očétovih, daj. očétovim, tož. očétove, mest. pri očétovih, or. z očétovimi

ženski: EDNINA: im. očétova, rod. očétove, daj. očétovi, tož. očétovo, mest. pri očétovi, or. z očétovo; DVOJINA: im. očétovi, rod. očétovih, daj. očétovima, tož. očétovi, mest. pri očétovih, or. z očétovima; MNOŽINA: im. očétove, rod. očétovih, daj. očétovim, tož. očétove, mest. pri očétovih, or.

z očétovimi

srednji: EDNINA: im. očétovo, rod. očétovega, daj. očétovemu, tož. očétovo, mest. pri očétovem, or.

z očétovim; DVOJINA: im. očétovi, rod. očétovih, daj. očétovima, tož. očétovi, mest. pri očétovih, or. z očétovima; MNOŽINA: im. očétova, rod. očétovih, daj. očétovim, tož. očétova, mest. pri očétovih, or. z očétovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



prínčev -a -o prid.

S koncertom so zbrali 500.000 funtov za prinčev sklad

(< prínc)

{O} moški: EDNINA: im. prínčev, rod. prínčevega, daj. prínčevemu, tož. prínčev (živostno prínčevega), mest. pri prínčevem, or. s prínčevim; DVOJINA: im. prínčeva, rod. prínčevih, daj.

prínčevima, tož. prínčeva, mest. pri prínčevih, or. s prínčevima; MNOŽINA: im. prínčevi, rod.

prínčevih, daj. prínčevim, tož. prínčeve, mest. pri prínčevih, or. s prínčevimi ženski: EDNINA: im. prínčeva, rod. prínčeve, daj. prínčevi, tož. prínčevo, mest. pri prínčevi, or. s prínčevo; DVOJINA: im. prínčevi, rod. prínčevih, daj. prínčevima, tož. prínčevi, mest. pri prínčevih, or. s prínčevima; MNOŽINA: im. prínčeve, rod. prínčevih, daj. prínčevim, tož. prínčeve, mest. pri prínčevih, or. s prínčevimi

srednji: EDNINA: im. prínčevo, rod. prínčevega, daj. prínčevemu, tož. prínčevo, mest. pri prínčevem, or. s prínčevim; DVOJINA: im. prínčevi, rod. prínčevih, daj. prínčevima, tož. prínčevi, mest. pri prínčevih, or. s prínčevima; MNOŽINA: im. prínčeva, rod. prínčevih, daj. prínčevim, tož.

prínčeva, mest. pri prínčevih, or. s prínčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.



202





NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

baroničin

kraljev

caričin

kraljičin

carjev

ladyjin

cesaričin

magistričin

cesarjev

magistrov

dekaničin

majorjev

doktoričin

monsinjorjev

doktorjev

očetov

ekscelenčin

patrov

eminenčin

podpolkovničin

generaličin

primarijev

generalpolkovničin

prinčev

gospejin

profesoričin

gospodičnin

profesorjev

grofičin

rektoričin

inženirjev

rektorjev





203





Svojilni pridevniki (iz občnoimenskih jeder

stalnih besednih zvez z lastnimi imeni)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 18 svojilnih pridevnikov; nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Občnoimenska jedra stalnih besednih zvez z lastnim imenom«.

V slovar so vključeni le pridevniki, ki se tvorijo nekoliko drugače, kot bi pričakovali ob ustaljenem vzorcu (tj. brat – bratov, mama – mamin):

(1) podaljšava osnove ( ovčarjev);

(2) preglas ( zmajev);

(3) premena c > č ( lisičin, toda muca – mucin); (4) neobstojni samoglasnik ( palčkov).

NOVOSTI:

Svojilni pridevniki so slovarsko obravnavani kot samostojna gesla, kar pomeni, da je v sestavek vključena značilna ponazoritev rabe. Prav zaradi samostojne obravnave posameznih svojilnih pridevnikov je bilo treba v slovarski sestavek vključiti podatek o izhodiščni korenski besedi, iz katere je tvorjen pridevnik ( lisičin < lisica).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 956–974.

SLOVARSKI PRIKAZ:

cóprničin -a -o prid.

Coprničin urok je hitro popustil

(< cóprnica)

{O} moški: EDNINA: im. cóprničin, rod. cóprničinega, daj. cóprničinemu, tož. cóprničin (živostno cóprničinega), mest. pri cóprničinem, or. s cóprničinim; DVOJINA: im. cóprničina, rod. cóprničinih, daj. cóprničinima, tož. cóprničina, mest. pri cóprničinih, or. s cóprničinima; MNOŽINA: im.

cóprničini, rod. cóprničinih, daj. cóprničinim, tož. cóprničine, mest. pri cóprničinih, or. s cóprničinimi

ženski: EDNINA: im. cóprničina, rod. cóprničine, daj. cóprničini, tož. cóprničino, mest. pri cóprničini, or. s cóprničino; DVOJINA: im. cóprničini, rod. cóprničinih, daj. cóprničinima, tož.

cóprničini, mest. pri cóprničinih, or. s cóprničinima; MNOŽINA: im. cóprničine, rod. cóprničinih, daj. cóprničinim, tož. cóprničine, mest. pri cóprničinih, or. s cóprničinimi srednji: EDNINA: im. cóprničino, rod. cóprničinega, daj. cóprničinemu, tož. cóprničino, mest. pri cóprničinem, or. s cóprničinim; DVOJINA: im. cóprničini, rod. cóprničinih, daj. cóprničinima, tož.

cóprničini, mest. pri cóprničinih, or. s cóprničinima; MNOŽINA: im. cóprničina, rod. cóprničinih, daj. cóprničinim, tož. cóprničina, mest. pri cóprničinih, or. s cóprničinimi STATUS: predlog



204

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



máčkov -a -o prid.

Laboratorijski pregled mačkove dlake je pokazal, da ima mikrosporijo

(< máček)

{O} moški: EDNINA: im. máčkov, rod. máčkovega, daj. máčkovemu, tož. máčkov (živostno máčkovega), mest. pri máčkovem, or. z máčkovim; DVOJINA: im. máčkova, rod. máčkovih, daj.

máčkovima, tož. máčkova, mest. pri máčkovih, or. z máčkovima; MNOŽINA: im. máčkovi, rod.

máčkovih, daj. máčkovim, tož. máčkove, mest. pri máčkovih, or. z máčkovimi ženski: EDNINA: im. máčkova, rod. máčkove, daj. máčkovi, tož. máčkovo, mest. pri máčkovi, or. z máčkovo; DVOJINA: im. máčkovi, rod. máčkovih, daj. máčkovima, tož. máčkovi, mest. pri máčkovih, or. z máčkovima; MNOŽINA: im. máčkove, rod. máčkovih, daj. máčkovim, tož. máčkove, mest. pri máčkovih, or. z máčkovimi

srednji: EDNINA: im. máčkovo, rod. máčkovega, daj. máčkovemu, tož. máčkovo, mest. pri máčkovem, or. z máčkovim; DVOJINA: im. máčkovi, rod. máčkovih, daj. máčkovima, tož. máčkovi, mest. pri máčkovih, or. z máčkovima; MNOŽINA: im. máčkova, rod. máčkovih, daj. máčkovim, tož.

máčkova, mest. pri máčkovih, or. z máčkovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



múcin -a -o prid.

Iz košare je gledal le mucin smrček

(< múca)

{O} moški: EDNINA: im. múcin, rod. múcinega, daj. múcinemu, tož. múcin (živostno múcinega), mest. pri múcinem, or. z múcinim; DVOJINA: im. múcina, rod. múcinih, daj. múcinima, tož. múcina, mest. pri múcinih, or. z múcinima; MNOŽINA: im. múcini, rod. múcinih, daj. múcinim, tož. múcine, mest. pri múcinih, or. z múcinimi

ženski: EDNINA: im. múcina, rod. múcine, daj. múcini, tož. múcino, mest. pri múcini, or. z múcino; DVOJINA: im. múcini, rod. múcinih, daj. múcinima, tož. múcini, mest. pri múcinih, or. z múcinima; MNOŽINA: im. múcine, rod. múcinih, daj. múcinim, tož. múcine, mest. pri múcinih, or. z múcinimi srednji: EDNINA: im. múcino, rod. múcinega, daj. múcinemu, tož. múcino, mest. pri múcinem, or. z múcinim; DVOJINA: im. múcini, rod. múcinih, daj. múcinima, tož. múcini, mest. pri múcinih, or. z múcinima; MNOŽINA: im. múcina, rod. múcinih, daj. múcinim, tož. múcina, mest. pri múcinih, or. z múcinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



zvézdičin -a -o prid.

Razbojnik Ceferin je hotel ukrasti zvezdičine zlate lase

(< zvézdica)



205





{O} moški: EDNINA: im. zvézdičin, rod. zvézdičinega, daj. zvézdičinemu, tož. zvézdičin (živostno zvézdičinega), mest. pri zvézdičinem, or. z zvézdičinim; DVOJINA: im. zvézdičina, rod.

zvézdičinih, daj. zvézdičinima, tož. zvézdičina, mest. pri zvézdičinih, or. z zvézdičinima; MNOŽINA: im. zvézdičini, rod. zvézdičinih, daj. zvézdičinim, tož. zvézdičine, mest. pri zvézdičinih, or. z zvézdičinimi

ženski: EDNINA: im. zvézdičina, rod. zvézdičine, daj. zvézdičini, tož. zvézdičino, mest. pri zvézdičini, or. z zvézdičino; DVOJINA: im. zvézdičini, rod. zvézdičinih, daj. zvézdičinima, tož.

zvézdičini, mest. pri zvézdičinih, or. z zvézdičinima; MNOŽINA: im. zvézdičine, rod. zvézdičinih, daj. zvézdičinim, tož. zvézdičine, mest. pri zvézdičinih, or. z zvézdičinimi srednji: EDNINA: im. zvézdičino, rod. zvézdičinega, daj. zvézdičinemu, tož. zvézdičino, mest. pri zvézdičinem, or. z zvézdičinim; DVOJINA: im. zvézdičini, rod. zvézdičinih, daj. zvézdičinima, tož.

zvézdičini, mest. pri zvézdičinih, or. z zvézdičinima; MNOŽINA: im. zvézdičina, rod. zvézdičinih, daj. zvézdičinim, tož. zvézdičina, mest. pri zvézdičinih, or. z zvézdičinimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

coprničin

mucin

čarovničin

ovčarjev

čebeličin

palčkov

dekličin

poštarjev

gasilčev

sovičin

krojačkov

vajenčev

lisičin

zajčkov

mačkov

zmajev

medvedkov

zvezdičin





206





Svojilni pridevniki (iz osebnih moških imen)

GESLOVNIK:

Geslovnik obsega 114 svojilnih pridevnikov in je bil narejen na podlagi nabora osebnih moških imen, vključenih v problemski sklop »Lastna imena (osebna moška)«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do:

(1) preglasa (tip Ahačev);

(2) pogovorne podaljšave osnove s t (tip Nikov);

(3) obvezne podaljšave osnove s t (tip Jure);

(4) neobveznega izpusta neobstojnega polglasnika (tip Klemnov ali Klemenov); (5) uporabe ženskega pridevniškega obrazila (tip Aljošev).

V kasnejših fazah se dodajajo tudi tisti svojilni pridevniki, pri katerih je podstavno ime sprejeto zaradi prekrivnosti pri zapisu, npr. oskar, aleksander ‘nagrada’ in Oskar, Aleksander ‘ime’.

V letu 2019 so bili v problemski sklop dodani svojilni pridevniki iz imen, ki se pojavljajo v umetniških imenih, npr. Andy Warhol > Andyjev. Podobno kot pri slovenskih imenih je uslovarjenje svojilnega pridevnika narekovala problematičnost zaradi:

(1) podaljšave z j (tip Andyjev), povezane z izreko končnega samoglasnika (tip Joe – Joejev in še Steviejev);

(2) preglasa imen s končnim pisnim o (tip Kočev/ Kočov); (3) preglasa imen s končnim govorjenim c j č ž š dž (tip Georgeev/ Georgeov).

NOVOSTI:

Uslovarjenje teh imen je predstavljalo gradivsko osnovo pri pripravi novega poglavja pravopisnih pravil z naslovom »Slovnični oris za pravopis«, ki je v letu 2019 v usklajevalni fazi. Pripravljena je bila tudi anketa, ki bo pomagala pri dokončni redakciji poglavja. Dostopna je na spletnem naslovu spletišča

Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU: .

Vsak slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik, kar je za uporabnika pomembno zlasti pri imenih z neobstojnim polglasnikom ( Nikov < Nik, Niko).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 956.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Andyjev -a -o [êndijev-] prid.

Andyjev brat Paul

(< Andy)

{O} moški: EDNINA: im. Andyjev, rod. Andyjevega, daj. Andyjevemu, tož. Andyjev (živostno Andyjevega), mest. pri Andyjevem, or. z Andyjevim; DVOJINA: im. Andyjeva, rod. Andyjevih, daj.



207

Andyjevima, tož. Andyjeva, mest. pri Andyjevih, or. z Andyjevima; MNOŽINA: im. Andyjevi, rod.

Andyjevih, daj. Andyjevim, tož. Andyjeve, mest. pri Andyjevih, or. z Andyjevimi ženski: EDNINA: im. Andyjeva, rod. Andyjeve, daj. Andyjevi, tož. Andyjevo, mest. pri Andyjevi, or. z Andyjevo; DVOJINA: im. Andyjevi, rod. Andyjevih, daj. Andyjevima, tož. Andyjevi, mest. pri Andyjevih, or. z Andyjevima; MNOŽINA: im. Andyjeve, rod. Andyjevih, daj. Andyjevim, tož.

Andyjeve, mest. pri Andyjevih, or. z Andyjevimi

srednji: EDNINA: im. Andyjevo, rod. Andyjevega, daj. Andyjevemu, tož. Andyjevo, mest. pri Andyjevem, or. z Andyjevim; DVOJINA: im. Andyjevi, rod. Andyjevih, daj. Andyjevima, tož.

Andyjevi, mest. pri Andyjevih, or. z Andyjevima; MNOŽINA: im. Andyjeva, rod. Andyjevih, daj.

Andyjevim, tož. Andyjeva, mest. pri Andyjevih, or. z Andyjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Georgeev -a -o in Georgeov -a -o [angl. džórdžev-, fr. žóržev-] prid.

koncert v Georgeev/Georgeov spomin; Georgeevo/Georgeovo pismo

(< George)

{O} moški: EDNINA: im. Georgeev in Georgeov, rod. Georgeevega in Georgeovega, daj.

Georgeevemu in Georgeovemu, tož. Georgeev in Georgeov (živostno Georgeevega in Georgeovega), mest. pri Georgeevem in pri Georgeovem, or. z Georgeevim in z Georgeovim; DVOJINA: im. Georgeeva in Georgeova, rod. Georgeevih in Georgeovih, daj. Georgeevima in Georgeovima, tož. Georgeeva in Georgeova, mest. pri Georgeevih in pri Georgeovih, or. z Georgeevima in z Georgeovima; MNOŽINA: im. Georgeevi in Georgeovi, rod. Georgeevih in Georgeovih, daj. Georgeevim in Georgeovim, tož. Georgeeve in Georgeove, mest. pri Georgeevih in pri Georgeovih, or. z Georgeevimi in z Georgeovimi

ženski: EDNINA: im. Georgeeva in Georgeova, rod. Georgeeve in Georgeove, daj. Georgeevi in Georgeovi, tož. Georgeevo in Georgeovo, mest. pri Georgeevi in pri Georgeovi, or. z Georgeevo in z Georgeovo; DVOJINA: im. Georgeevi in Georgeovi, rod. Georgeevih in Georgeovih, daj.

Georgeevima in Georgeovima, tož. Georgeevi in Georgeovi, mest. pri Georgeevih in pri Georgeovih, or. z Georgeevima in z Georgeovima; MNOŽINA: im. Georgeeve in Georgeove, rod.

Georgeevih in Georgeovih, daj. Georgeevim in Georgeovim, tož. Georgeeve in Georgeove, mest.

pri Georgeevih in pri Georgeovih, or. z Georgeevimi in z Georgeovimi

srednji: EDNINA: im. Georgeevo in Georgeovo, rod. Georgeevega in Georgeovega, daj.

Georgeevemu in Georgeovemu, tož. Georgeevo in Georgeovo, mest. pri Georgeevem in pri Georgeovem, or. z Georgeevim in z Georgeovim; DVOJINA: im. Georgeevi in Georgeovi, rod.

Georgeevih in Georgeovih, daj. Georgeevima in Georgeovima, tož. Georgeevi in Georgeovi, mest.

pri Georgeevih in pri Georgeovih, or. z Georgeevima in z Georgeovima; MNOŽINA: im.

Georgeeva in Georgeova, rod. Georgeevih in Georgeovih, daj. Georgeevim in Georgeovim, tož.

Georgeeva in Georgeova, mest. pri Georgeevih in pri Georgeovih, or. z Georgeevimi in z Georgeovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Joejev -a -o [džójev-] prid.

Bila je Joejeva simpatija iz študijskih let



208

(< Joe)

{O} moški: EDNINA: im. Joejev, rod. Joejevega, daj. Joejevemu, tož. Joejev (živostno Joejevega), mest. pri Joejevem, or. z Joejevim; DVOJINA: im. Joejeva, rod. Joejevih, daj. Joejevima, tož. Joejeva, mest. pri Joejevih, or. z Joejevima; MNOŽINA: im. Joejevi, rod. Joejevih, daj. Joejevim, tož. Joejeve, mest. pri Joejevih, or. z Joejevimi

ženski: EDNINA: im. Joejeva, rod. Joejeve, daj. Joejevi, tož. Joejevo, mest. pri Joejevi, or. z Joejevo; DVOJINA: im. Joejevi, rod. Joejevih, daj. Joejevima, tož. Joejevi, mest. pri Joejevih, or. z Joejevima; MNOŽINA: im. Joejeve, rod. Joejevih, daj. Joejevim, tož. Joejeve, mest. pri Joejevih, or. z Joejevimi srednji: EDNINA: im. Joejevo, rod. Joejevega, daj. Joejevemu, tož. Joejevo, mest. pri Joejevem, or.

z Joejevim; DVOJINA: im. Joejevi, rod. Joejevih, daj. Joejevima, tož. Joejevi, mest. pri Joejevih, or.

z Joejevima; MNOŽINA: im. Joejeva, rod. Joejevih, daj. Joejevim, tož. Joejeva, mest. pri Joejevih, or. z Joejevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Kóčev -a -o in Kóčov -a -o prid.

Kočevo/Kočovo prizadevanje

(< Kóčo)

{O} moški: EDNINA: im. Kóčev in Kóčov, rod. Kóčevega in Kóčovega, daj. Kóčevemu in Kóčovemu, tož. Kóčev in Kóčov (živostno Kóčevega in Kóčovega), mest. pri Kóčevem in pri Kóčovem, or. s Kóčevim in s Kóčovim; DVOJINA: im. Kóčeva in Kóčova, rod. Kóčevih in Kóčovih, daj. Kóčevima in Kóčovima, tož. Kóčeva in Kóčova, mest. pri Kóčevih in pri Kóčovih, or. s Kóčevima in s Kóčovima; MNOŽINA: im. Kóčevi in Kóčovi, rod. Kóčevih in Kóčovih, daj.

Kóčevim in Kóčovim, tož. Kóčeve in Kóčove, mest. pri Kóčevih in pri Kóčovih, or. s Kóčevimi in s Kóčovimi

ženski: EDNINA: im. Kóčeva in Kóčova, rod. Kóčeve in Kóčove, daj. Kóčevi in Kóčovi, tož. Kóčevo in Kóčovo, mest. pri Kóčevi in pri Kóčovi, or. s Kóčevo in s Kóčovo; DVOJINA: im. Kóčevi in Kóčovi, rod. Kóčevih in Kóčovih, daj. Kóčevima in Kóčovima, tož. Kóčevi in Kóčovi, mest. pri Kóčevih in pri Kóčovih, or. s Kóčevima in s Kóčovima; MNOŽINA: im. Kóčeve in Kóčove, rod.

Kóčevih in Kóčovih, daj. Kóčevim in Kóčovim, tož. Kóčeve in Kóčove, mest. pri Kóčevih in pri Kóčovih, or. s Kóčevimi in s Kóčovimi

srednji: EDNINA: im. Kóčevo in Kóčovo, rod. Kóčevega in Kóčovega, daj. Kóčevemu in Kóčovemu, tož. Kóčevo in Kóčovo, mest. pri Kóčevem in pri Kóčovem, or. s Kóčevim in s Kóčovim; DVOJINA: im. Kóčevi in Kóčovi, rod. Kóčevih in Kóčovih, daj. Kóčevima in Kóčovima, tož. Kóčevi in Kóčovi, mest. pri Kóčevih in pri Kóčovih, or. s Kóčevima in s Kóčovima; MNOŽINA: im. Kóčeva in Kóčova, rod. Kóčevih in Kóčovih, daj. Kóčevim in Kóčovim, tož. Kóčeva in Kóčova, mest. pri Kóčevih in pri Kóčovih, or. s Kóčevimi in s Kóčovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Steviejev -a -o [stívijev-] prid.

Steviejev koncert

(< Stevie)



209





{O} moški: EDNINA: im. Steviejev, rod. Steviejevega, daj. Steviejevemu, tož. Steviejev (živostno Steviejevega), mest. pri Steviejevem, or. s Steviejevim; DVOJINA: im. Steviejeva, rod. Steviejevih, daj. Steviejevima, tož. Steviejeva, mest. pri Steviejevih, or. s Steviejevima; MNOŽINA: im.

Steviejevi, rod. Steviejevih, daj. Steviejevim, tož. Steviejeve, mest. pri Steviejevih, or. s Steviejevimi

ženski: EDNINA: im. Steviejeva, rod. Steviejeve, daj. Steviejevi, tož. Steviejevo, mest. pri Steviejevi, or. s Steviejevo; DVOJINA: im. Steviejevi, rod. Steviejevih, daj. Steviejevima, tož.

Steviejevi, mest. pri Steviejevih, or. s Steviejevima; MNOŽINA: im. Steviejeve, rod. Steviejevih, daj.

Steviejevim, tož. Steviejeve, mest. pri Steviejevih, or. s Steviejevimi srednji: EDNINA: im. Steviejevo, rod. Steviejevega, daj. Steviejevemu, tož. Steviejevo, mest. pri Steviejevem, or. s Steviejevim; DVOJINA: im. Steviejevi, rod. Steviejevih, daj. Steviejevima, tož.

Steviejevi, mest. pri Steviejevih, or. s Steviejevima; MNOŽINA: im. Steviejeva, rod. Steviejevih, daj.

Steviejevim, tož. Steviejeva, mest. pri Steviejevih, or. s Steviejevimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Adamov

Izidorjev

Ahačev

Jakobov

Alešev

Jakov

Aljažev

Janijev

Aljošev

Jankov

Alojzijev

Jeanov

Andražev

Jernejev

Andrejev

Joejev

Andyjev

Joškov

Anejev

Jožefov

Anžetov

Jožetov

Arturjev

Juretov

Blažev

Jurijev

Bogomirjev

Klemnov

Borov

Kočev

Bruceov

Leejev

Cezarjev

Lovrov

Cvetkov

Lukov

Damirjev

Majev

Danilov

Marijev

Davorjev

Markov

Evstahijev

Martinov

Francijev

Matejev

Franjev

Matevžev

Gašperjev

Matičev

Georgeev

Matijev

Gregorjev

Matjažev

Gregov

Mihov

Hailejev

Milošev

Harryjev

Mirkov

Ignačev

Mirov

Igorjev

Mitjev

Ivov

Mohorjev



210

Nejčev

Stankov

Nikolajev

Steviejev

Nikov

Tadejev

Ninov

Timotejev

Oskarjev

Tinetov

Pavletov

Tomažev

Petrov

Tonyjev

Pirov

Urošev

Primožev

Valterjev

Radov

Vasjev

Rajkov

Velikonjev

Renatov

Vidov

Renejev

Viktorjev

Ristov

Vincenčev

Rudijev

Vinkov

Samirjev

Vladimirjev

Samov

Vladov

Sandorjev

Vojkov

Sašev

Yvesov

Sergejev

Zdravkov

Silvestrov

Zlatkov

Silvov

Zvonkov

Slavkov

Željkov

Srečkov

Žigov





211





Svojilni pridevniki (iz osebnih ženskih imen)

GESLOVNIK:

Geslovnik obsega 51 svojilnih pridevnikov in je bil narejen na podlagi nabora osebnih ženskih imen, vključenih v problemski sklop »Lastna imena (osebna, ženska)«.

V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do preglasa (tip Aničin). Vključena so tudi imena, pri katerih je zaradi ženskega in moškega enakopisnega imena mogoč nesporazum ( Saša: Sašev in Sašin) ali obstaja enakozvočnost z občnoimenskim poimenovanjem ( Vesna : nagrada vesna).

NOVOSTI:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen izjemoma, ko smo uvedli svojilne pridevnike iz imen z enozložno podstavo brez podaljšave (tip Pia: Piin in Pijin in Lea: Lein in Lejin).

V letu 2019 je bila sprejeta odločitev, da pri psevdonimih ne bodo uslovarjene dvobesedne, temveč enobesedne iztočnice (izjema so nekatera umetniška imena). V geslovnik ženskih imen so bila tako sprejeta zlasti imena neslovenskega izvora ( Audreyjin, Bil iejin, Cocojin, Edithin, Jeanin, Marilynin, Nataliejin, Whoopijin itd.), ki so bila prej del večbesednih iztočnic.

Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik (npr. Aničin < Anica).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 962, 963.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Audreyjin -a -o [ódrijin] prid.

Audreyjin uspeh

(< Audrey)

{O} moški: EDNINA: im. Audreyjin, rod. Audreyjinega, daj. Audreyjinemu, tož. Audreyjin (živostno Audreyjinega), mest. pri Audreyjinem, or. z Audreyjinim; DVOJINA: im. Audreyjina, rod.

Audreyjinih, daj. Audreyjinima, tož. Audreyjina, mest. pri Audreyjinih, or. z Audreyjinima; MNOŽINA: im. Audreyjini, rod. Audreyjinih, daj. Audreyjinim, tož. Audreyjine, mest. pri Audreyjinih, or. z Audreyjinimi

ženski: EDNINA: im. Audreyjina, rod. Audreyjine, daj. Audreyjini, tož. Audreyjino, mest. pri Audreyjini, or. z Audreyjino; DVOJINA: im. Audreyjini, rod. Audreyjinih, daj. Audreyjinima, tož.

Audreyjini, mest. pri Audreyjinih, or. z Audreyjinima; MNOŽINA: im. Audreyjine, rod.

Audreyjinih, daj. Audreyjinim, tož. Audreyjine, mest. pri Audreyjinih, or. z Audreyjinimi srednji: EDNINA: im. Audreyjino, rod. Audreyjinega, daj. Audreyjinemu, tož. Audreyjino, mest. pri Audreyjinem, or. z Audreyjinim; DVOJINA: im. Audreyjini, rod. Audreyjinih, daj. Audreyjinima, 212

tož. Audreyjini, mest. pri Audreyjinih, or. z Audreyjinima; MNOŽINA: im. Audreyjina, rod.

Audreyjinih, daj. Audreyjinim, tož. Audreyjina, mest. pri Audreyjinih, or. z Audreyjinimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Billiejin -a -o [bílijin] prid.

Občudovali so Billiejin način petja

(< Billie)

{O} moški: EDNINA: im. Billiejin, rod. Billiejinega, daj. Billiejinemu, tož. Billiejin (živostno Billiejinega), mest. pri Billiejinem, or. z Billiejinim; DVOJINA: im. Billiejina, rod. Billiejinih, daj.

Billiejinima, tož. Billiejina, mest. pri Billiejinih, or. z Billiejinima; MNOŽINA: im. Billiejini, rod.

Billiejinih, daj. Billiejinim, tož. Billiejine, mest. pri Billiejinih, or. z Billiejinimi ženski: EDNINA: im. Billiejina, rod. Billiejine, daj. Billiejini, tož. Billiejino, mest. pri Billiejini, or.

z Billiejino; DVOJINA: im. Billiejini, rod. Billiejinih, daj. Billiejinima, tož. Billiejini, mest. pri Billiejinih, or. z Billiejinima; MNOŽINA: im. Billiejine, rod. Billiejinih, daj. Billiejinim, tož.

Billiejine, mest. pri Billiejinih, or. z Billiejinimi

srednji: EDNINA: im. Billiejino, rod. Billiejinega, daj. Billiejinemu, tož. Billiejino, mest. pri Billiejinem, or. z Billiejinim; DVOJINA: im. Billiejini, rod. Billiejinih, daj. Billiejinima, tož.

Billiejini, mest. pri Billiejinih, or. z Billiejinima; MNOŽINA: im. Billiejina, rod. Billiejinih, daj.

Billiejinim, tož. Billiejina, mest. pri Billiejinih, or. z Billiejinimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Cocojin -a -o [kokójin] prid.

Cocojin slog oblačenja

(< Coco)

{O} moški: EDNINA: im. Cocojin, rod. Cocojinega, daj. Cocojinemu, tož. Cocojin (živostno Cocojinega), mest. pri Cocojinem, or. s Cocojinim; DVOJINA: im. Cocojina, rod. Cocojinih, daj.

Cocojinima, tož. Cocojina, mest. pri Cocojinih, or. s Cocojinima; MNOŽINA: im. Cocojini, rod.

Cocojinih, daj. Cocojinim, tož. Cocojine, mest. pri Cocojinih, or. s Cocojinimi ženski: EDNINA: im. Cocojina, rod. Cocojine, daj. Cocojini, tož. Cocojino, mest. pri Cocojini, or. s Cocojino; DVOJINA: im. Cocojini, rod. Cocojinih, daj. Cocojinima, tož. Cocojini, mest. pri Cocojinih, or. s Cocojinima; MNOŽINA: im. Cocojine, rod. Cocojinih, daj. Cocojinim, tož. Cocojine, mest. pri Cocojinih, or. s Cocojinimi

srednji: EDNINA: im. Cocojino, rod. Cocojinega, daj. Cocojinemu, tož. Cocojino, mest. pri Cocojinem, or. s Cocojinim; DVOJINA: im. Cocojini, rod. Cocojinih, daj. Cocojinima, tož. Cocojini, mest. pri Cocojinih, or. s Cocojinima; MNOŽINA: im. Cocojina, rod. Cocojinih, daj. Cocojinim, tož.

Cocojina, mest. pri Cocojinih, or. s Cocojinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





213

Edithin -a -o [angl. íditin, fr. edítin] prid.

Edithina pesem

(< Edith)

{O} moški: EDNINA: im. Edithin, rod. Edithinega, daj. Edithinemu, tož. Edithin (živostno Edithinega), mest. pri Edithinem, or. z Edithinim; DVOJINA: im. Edithina, rod. Edithinih, daj.

Edithinima, tož. Edithina, mest. pri Edithinih, or. z Edithinima; MNOŽINA: im. Edithini, rod.

Edithinih, daj. Edithinim, tož. Edithine, mest. pri Edithinih, or. z Edithinimi ženski: EDNINA: im. Edithina, rod. Edithine, daj. Edithini, tož. Edithino, mest. pri Edithini, or. z Edithino; DVOJINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj. Edithinima, tož. Edithini, mest. pri Edithinih, or. z Edithinima; MNOŽINA: im. Edithine, rod. Edithinih, daj. Edithinim, tož. Edithine, mest. pri Edithinih, or. z Edithinimi

srednji: EDNINA: im. Edithino, rod. Edithinega, daj. Edithinemu, tož. Edithino, mest. pri Edithinem, or. z Edithinim; DVOJINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj. Edithinima, tož. Edithini, mest. pri Edithinih, or. z Edithinima; MNOŽINA: im. Edithina, rod. Edithinih, daj. Edithinim, tož. Edithina, mest. pri Edithinih, or. z Edithinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Jeanin -a -o [džínin] prid.

Živeli sva v hiši Jeaninih staršev

(< Jean2)

{O} moški: EDNINA: im. Jeanin, rod. Jeaninega, daj. Jeaninemu, tož. Jeanin (živostno Jeaninega), mest. pri Jeaninem, or. z Jeaninim; DVOJINA: im. Jeanina, rod. Jeaninih, daj. Jeaninima, tož. Jeanina, mest. pri Jeaninih, or. z Jeaninima; MNOŽINA: im. Jeanini, rod. Jeaninih, daj. Jeaninim, tož. Jeanine, mest. pri Jeaninih, or. z Jeaninimi

ženski: EDNINA: im. Jeanina, rod. Jeanine, daj. Jeanini, tož. Jeanino, mest. pri Jeanini, or. z Jeanino; DVOJINA: im. Jeanini, rod. Jeaninih, daj. Jeaninima, tož. Jeanini, mest. pri Jeaninih, or. z Jeaninima; MNOŽINA: im. Jeanine, rod. Jeaninih, daj. Jeaninim, tož. Jeanine, mest. pri Jeaninih, or. z Jeaninimi srednji: EDNINA: im. Jeanino, rod. Jeaninega, daj. Jeaninemu, tož. Jeanino, mest. pri Jeaninem, or.

z Jeaninim; DVOJINA: im. Jeanini, rod. Jeaninih, daj. Jeaninima, tož. Jeanini, mest. pri Jeaninih, or.

z Jeaninima; MNOŽINA: im. Jeanina, rod. Jeaninih, daj. Jeaninim, tož. Jeanina, mest. pri Jeaninih, or. z Jeaninimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Whoopijin -a -o [vúpijin] prid.

Whoopijina nominacija za oskarja

(< Whoopi)

{O} moški: EDNINA: im. Whoopijin, rod. Whoopijinega, daj. Whoopijinemu, tož. Whoopijin (živostno Whoopijinega), mest. pri Whoopijinem, or. z Whoopijinim; DVOJINA: im. Whoopijina, rod. Whoopijinih, daj. Whoopijinima, tož. Whoopijina, mest. pri Whoopijinih, or. z Whoopijinima; 214





MNOŽINA: im. Whoopijini, rod. Whoopijinih, daj. Whoopijinim, tož. Whoopijine, mest. pri Whoopijinih, or. z Whoopijinimi

ženski: EDNINA: im. Whoopijina, rod. Whoopijine, daj. Whoopijini, tož. Whoopijino, mest. pri Whoopijini, or. z Whoopijino; DVOJINA: im. Whoopijini, rod. Whoopijinih, daj. Whoopijinima, tož. Whoopijini, mest. pri Whoopijinih, or. z Whoopijinima; MNOŽINA: im. Whoopijine, rod.

Whoopijinih, daj. Whoopijinim, tož. Whoopijine, mest. pri Whoopijinih, or. z Whoopijinimi srednji: EDNINA: im. Whoopijino, rod. Whoopijinega, daj. Whoopijinemu, tož. Whoopijino, mest.

pri Whoopijinem, or. z Whoopijinim; DVOJINA: im. Whoopijini, rod. Whoopijinih, daj.

Whoopijinima, tož. Whoopijini, mest. pri Whoopijinih, or. z Whoopijinima; MNOŽINA: im.

Whoopijina, rod. Whoopijinih, daj. Whoopijinim, tož. Whoopijina, mest. pri Whoopijinih, or. z Whoopijinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Aljošin

Jeanin

Mojčin

Anamarijin

Jožičin

Nataliejin

Aničin

Judyjin

Nikin

Audreyjin

Karinin

Nivesin

Billiejin

Karmenin

Piin

Cocojin

Kobilčin

Pijin

Dafnin

Leejin

Sašin

Danajin

Lein

Slavičin

Daničin

Lejin

Stupičin

Dikin

Ljubičin

Tein

Dorisin

Lucijin

Tejin

Dragičin

Mančin

Tiin

Edithin

Maričin

Tijin

Emmyjin

Mariin

Verin

Inesin

Marilynin

Veronikin

Irisin

Matejin

Viktorijin

Janin

Miličin

Whoopijin





215





Svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških,

nadnaravnih, domišljijskih bitij)

GESLOVNIK:

Problemski sklop v prvi fazi obsega 36 svojilnih pridevnikov iz poimenovanj mitoloških in nadnaravnih bitij in je bil narejen na podlagi problemskega sklopa »Poimenovanja mitoloških in nadnaravnih bitij«, vključenega v različico 3.0 ePravopisa (tedaj Slovarja pravopisnih težav, oktober 2016).

Za samostojna gesla so prirejeni tisti svojilni pridevniki, ki v besedotvornem postopku izkazujejo posebnosti, npr.:

(1) preglas ( hudičev);

(2) premeno c > č ( rojeničin);

(3) neobstojni samoglasnik ( palčkov, psoglavčev);

(4) druge posebnosti ( božji).

V rastočem slovarju bo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajetih več imen, iz katerih bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v problemski sklop.

NOVOSTI:

Svojilni pridevniki iz poimenovanj mitoloških in nadnaravnih bitij so obravnavani kot samostojna gesla. Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni obliki (npr. vilinčev < vilinec).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 956.

SLOVARSKI PRIKAZ:

ángelov -a -o prid.

Prestrašila so ga velika angelova krila; angelovo češčenje/čaščenje | zvonjenje zjutraj in zvečer; molitev| : Papež je med angelovim češčenjem/čaščenje spregovoril o ponižnosti (< ángel)

{O} moški: EDNINA: im. ángelov, rod. ángelovega, daj. ángelovemu, tož. ángelov (živostno ángelovega), mest. pri ángelovem, or. z ángelovim; DVOJINA: im. ángelova, rod. ángelovih, daj.

ángelovima, tož. ángelova, mest. pri ángelovih, or. z ángelovima; MNOŽINA: im. ángelovi, rod.

ángelovih, daj. ángelovim, tož. ángelove, mest. pri ángelovih, or. z ángelovimi ženski: EDNINA: im. ángelova, rod. ángelove, daj. ángelovi, tož. ángelovo, mest. pri ángelovi, or. z ángelovo; DVOJINA: im. ángelovi, rod. ángelovih, daj. ángelovima, tož. ángelovi, mest. pri ángelovih, or. z ángelovima; MNOŽINA: im. ángelove, rod. ángelovih, daj. ángelovim, tož. ángelove, mest. pri ángelovih, or. z ángelovimi

srednji: EDNINA: im. ángelovo, rod. ángelovega, daj. ángelovemu, tož. ángelovo, mest. pri ángelovem, or. z ángelovim; DVOJINA: im. ángelovi, rod. ángelovih, daj. ángelovima, tož. ángelovi, 216

mest. pri ángelovih, or. z ángelovima; MNOŽINA: im. ángelova, rod. ángelovih, daj. ángelovim, tož.

ángelova, mest. pri ángelovih, or. z ángelovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



bôžji -a -o prid.

deset božjih zapovedi; božja pot; v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Božji Rešitev je v božjih/Božjih rokah; Drugi vatikanski koncil uči, da božja/Božja previdnost nikomur ne odreka pomoči; prim. Bôžji

(< bóg)

{O} moški: EDNINA: im. bôžji, rod. bôžjega, daj. bôžjemu, tož. bôžji (živostno bôžjega), mest. pri bôžjem, or. z bôžjim; DVOJINA: im. bôžja, rod. bôžjih, daj. bôžjima, tož. bôžja, mest. pri bôžjih, or.

z bôžjima; MNOŽINA: im. bôžji, rod. bôžjih, daj. bôžjim, tož. bôžje, mest. pri bôžjih, or. z bôžjimi ženski: EDNINA: im. bôžja, rod. bôžje, daj. bôžji, tož. bôžjo, mest. pri bôžji, or. z bôžjo; DVOJINA: im. bôžji, rod. bôžjih, daj. bôžjima, tož. bôžji, mest. pri bôžjih, or. z bôžjima; MNOŽINA: im. bôžje, rod. bôžjih, daj. bôžjim, tož. bôžje, mest. pri bôžjih, or. z bôžjimi srednji: EDNINA: im. bôžje, rod. bôžjega, daj. bôžjemu, tož. bôžje, mest. pri bôžjem, or. z bôžjim; DVOJINA: im. bôžji, rod. bôžjih, daj. bôžjima, tož. bôžji, mest. pri bôžjih, or. z bôžjima; MNOŽINA: im. bôžja, rod. bôžjih, daj. bôžjim, tož. bôžja, mest. pri bôžjih, or. z bôžjimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki



čebéličin -a -o prid.

Oblekla si je čebeličin kostum

(< čebélica)

{O} moški: EDNINA: im. čebéličin, rod. čebéličinega, daj. čebéličinemu, tož. čebéličin (živostno čebéličinega), mest. pri čebéličinem, or. s čebéličinim; DVOJINA: im. čebéličina, rod. čebéličinih, daj. čebéličinima, tož. čebéličina, mest. pri čebéličinih, or. s čebéličinima; MNOŽINA: im. čebéličini, rod. čebéličinih, daj. čebéličinim, tož. čebéličine, mest. pri čebéličinih, or. s čebéličinimi ženski: EDNINA: im. čebéličina, rod. čebéličine, daj. čebéličini, tož. čebéličino, mest. pri čebéličini, or. s čebéličino; DVOJINA: im. čebéličini, rod. čebéličinih, daj. čebéličinima, tož. čebéličini, mest.

pri čebéličinih, or. s čebéličinima; MNOŽINA: im. čebéličine, rod. čebéličinih, daj. čebéličinim, tož.

čebéličine, mest. pri čebéličinih, or. s čebéličinimi

srednji: EDNINA: im. čebéličino, rod. čebéličinega, daj. čebéličinemu, tož. čebéličino, mest. pri čebéličinem, or. s čebéličinim; DVOJINA: im. čebéličini, rod. čebéličinih, daj. čebéličinima, tož.

čebéličini, mest. pri čebéličinih, or. s čebéličinima; MNOŽINA: im. čebéličina, rod. čebéličinih, daj.

čebéličinim, tož. čebéličina, mest. pri čebéličinih, or. s čebéličinimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





217





jédijev -a -o prid.

jedijev meč

(< jédi)

{O} moški: EDNINA: im. jédijev, rod. jédijevega, daj. jédijevemu, tož. jédijev (živostno jédijevega), mest. pri jédijevem, or. z jédijevim; DVOJINA: im. jédijeva, rod. jédijevih, daj. jédijevima, tož.

jédijeva, mest. pri jédijevih, or. z jédijevima; MNOŽINA: im. jédijevi, rod. jédijevih, daj. jédijevim, tož. jédijeve, mest. pri jédijevih, or. z jédijevimi

ženski: EDNINA: im. jédijeva, rod. jédijeve, daj. jédijevi, tož. jédijevo, mest. pri jédijevi, or. z jédijevo; DVOJINA: im. jédijevi, rod. jédijevih, daj. jédijevima, tož. jédijevi, mest. pri jédijevih, or. z jédijevima; MNOŽINA: im. jédijeve, rod. jédijevih, daj. jédijevim, tož. jédijeve, mest. pri jédijevih, or. z jédijevimi

srednji: EDNINA: im. jédijevo, rod. jédijevega, daj. jédijevemu, tož. jédijevo, mest. pri jédijevem, or. z jédijevim; DVOJINA: im. jédijevi, rod. jédijevih, daj. jédijevima, tož. jédijevi, mest. pri jédijevih, or. z jédijevima; MNOŽINA: im. jédijeva, rod. jédijevih, daj. jédijevim, tož. jédijeva, mest. pri jédijevih, or. z jédijevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; pravopisne zanimivosti



morákvarjev -a -o prid.

skica morakvarjeve glave

(< morákvar)

{O} moški: EDNINA: im. morákvarjev, rod. morákvarjevega, daj. morákvarjevemu, tož.

morákvarjev (živostno morákvarjevega), mest. pri morákvarjevem, or. z morákvarjevim; DVOJINA: im. morákvarjeva, rod. morákvarjevih, daj. morákvarjevima, tož. morákvarjeva, mest. pri morákvarjevih, or. z morákvarjevima; MNOŽINA: im. morákvarjevi, rod. morákvarjevih, daj.

morákvarjevim, tož. morákvarjeve, mest. pri morákvarjevih, or. z morákvarjevimi ženski: EDNINA: im. morákvarjeva, rod. morákvarjeve, daj. morákvarjevi, tož. morákvarjevo, mest.

pri morákvarjevi, or. z morákvarjevo; DVOJINA: im. morákvarjevi, rod. morákvarjevih, daj.

morákvarjevima, tož. morákvarjevi, mest. pri morákvarjevih, or. z morákvarjevima; MNOŽINA: im.

morákvarjeve, rod. morákvarjevih, daj. morákvarjevim, tož. morákvarjeve, mest. pri morákvarjevih, or. z morákvarjevimi

srednji: EDNINA: im. morákvarjevo, rod. morákvarjevega, daj. morákvarjevemu, tož.

morákvarjevo, mest. pri morákvarjevem, or. z morákvarjevim; DVOJINA: im. morákvarjevi, rod.

morákvarjevih, daj. morákvarjevima, tož. morákvarjevi, mest. pri morákvarjevih, or. z morákvarjevima; MNOŽINA: im. morákvarjeva, rod. morákvarjevih, daj. morákvarjevim, tož.

morákvarjeva, mest. pri morákvarjevih, or. z morákvarjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

angelov

božji

bedančev

čarovničin



218

čatežev

psoglavčev

čebeličin

rojeničin

dioskurjev

satirjev

gasilčev

smrkčev

hudičev

sojeničin

jedijev

sovičin

kentavrov

telebajskov

lisičin

vajenčev

mačkov

vampirjev

morakvarjev

vilinčev

možev

vinksičin

ovčarjev

zajčkov

palčkov

zmajev

pasjeglavčev

zvezdičin

poštarjev





219





Svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 156 svojilnih pridevnikov iz enobesednih prebivalskih imen, ki je nastal na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Prebivalska imena (iz imen držav, celin)« in iz sklopov

»Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov)« ter »Prebivalska imena (iz imen pokrajin, otokov)«.

V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusu, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do preglasa (npr. Albančev, Apačev, Mohikančev, Švicarjev) ali poenobesedenja (npr. Južnokorejčev, Slonokoščenoobalčev).

V rastočem slovarju bodo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajeti svojilni pridevniki iz prebivalskih imen po problemskih sklopih izhodiščnih gesel (prebivalci pokrajin, mest, otokov itd.).

NOVOSTI:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Novost v slovarju so dvojnice, ki so posledica dvojničnosti izhodiščnih prebivalskih imen (npr. Etiopijčev – Etiopčev, Laožanov –

Laošanov, Maldivijčev – Maldivčev; Bosenčev – Bosančev). Dvojnica je vpisana v geslu iztočnične oblike in nima lastnega gesla.

Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni besedi (prebivalskem imenu), iz katere je izpeljan svojilni pridevnik (npr. Albančev < Albanec).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 956.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Albánčev -a -o prid.

Albančeva žena je praznovala rojstni dan

(< Albánec)

{O} moški: EDNINA: im. Albánčev, rod. Albánčevega, daj. Albánčevemu, tož. Albánčev (živostno Albánčevega), mest. pri Albánčevem, or. z Albánčevim; DVOJINA: im. Albánčeva, rod.

Albánčevih, daj. Albánčevima, tož. Albánčeva, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevima; MNOŽINA: im. Albánčevi, rod. Albánčevih, daj. Albánčevim, tož. Albánčeve, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevimi

ženski: EDNINA: im. Albánčeva, rod. Albánčeve, daj. Albánčevi, tož. Albánčevo, mest. pri Albánčevi, or. z Albánčevo; DVOJINA: im. Albánčevi, rod. Albánčevih, daj. Albánčevima, tož.

Albánčevi, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevima; MNOŽINA: im. Albánčeve, rod. Albánčevih, daj. Albánčevim, tož. Albánčeve, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevimi srednji: EDNINA: im. Albánčevo, rod. Albánčevega, daj. Albánčevemu, tož. Albánčevo, mest. pri Albánčevem, or. z Albánčevim; DVOJINA: im. Albánčevi, rod. Albánčevih, daj. Albánčevima, tož.



220

Albánčevi, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevima; MNOŽINA: im. Albánčeva, rod. Albánčevih, daj. Albánčevim, tož. Albánčeva, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Etiópijčev -a -o in Etiópčev -a -o prid.

To je bil Etiopijčev/Etiopčev prvi naslov svetovnega prvaka v članski kategoriji (< Etiópijec)

{O} moški: EDNINA: im. Etiópijčev in Etiópčev, rod. Etiópijčevega in Etiópčevega, daj.

Etiópijčevemu in Etiópčevemu, tož. Etiópijčev in Etiópčev (živostno Etiópijčevega in Etiópčevega), mest. pri Etiópijčevem in pri Etiópčevem, or. z Etiópijčevim in z Etiópčevim; DVOJINA: im. Etiópijčeva in Etiópčeva, rod. Etiópijčevih in Etiópčevih, daj. Etiópijčevima in Etiópčevima, tož. Etiópijčeva in Etiópčeva, mest. pri Etiópijčevih in pri Etiópčevih, or. z Etiópijčevima in z Etiópčevima; MNOŽINA: im. Etiópijčevi in Etiópčevi, rod. Etiópijčevih in Etiópčevih, daj. Etiópijčevim in Etiópčevim, tož. Etiópijčeve in Etiópčeve, mest. pri Etiópijčevih in pri Etiópčevih, or. z Etiópijčevimi in z Etiópčevimi

ženski: EDNINA: im. Etiópijčeva in Etiópčeva, rod. Etiópijčeve in Etiópčeve, daj. Etiópijčevi in Etiópčevi, tož. Etiópijčevo in Etiópčevo, mest. pri Etiópijčevi in pri Etiópčevi, or. z Etiópijčevo in z Etiópčevo; DVOJINA: im. Etiópijčevi in Etiópčevi, rod. Etiópijčevih in Etiópčevih, daj.

Etiópijčevima in Etiópčevima, tož. Etiópijčevi in Etiópčevi, mest. pri Etiópijčevih in pri Etiópčevih, or. z Etiópijčevima in z Etiópčevima; MNOŽINA: im. Etiópijčeve in Etiópčeve, rod.

Etiópijčevih in Etiópčevih, daj. Etiópijčevim in Etiópčevim, tož. Etiópijčeve in Etiópčeve, mest.

pri Etiópijčevih in pri Etiópčevih, or. z Etiópijčevimi in z Etiópčevimi srednji: EDNINA: im. Etiópijčevo in Etiópčevo, rod. Etiópijčevega in Etiópčevega, daj.

Etiópijčevemu in Etiópčevemu, tož. Etiópijčevo in Etiópčevo, mest. pri Etiópijčevem in pri Etiópčevem, or. z Etiópijčevim in z Etiópčevim; DVOJINA: im. Etiópijčevi in Etiópčevi, rod.

Etiópijčevih in Etiópčevih, daj. Etiópijčevima in Etiópčevima, tož. Etiópijčevi in Etiópčevi, mest.

pri Etiópijčevih in pri Etiópčevih, or. z Etiópijčevima in z Etiópčevima; MNOŽINA: im. Etiópijčeva in Etiópčeva, rod. Etiópijčevih in Etiópčevih, daj. Etiópijčevim in Etiópčevim, tož. Etiópijčeva in Etiópčeva, mest. pri Etiópijčevih in pri Etiópčevih, or. z Etiópijčevimi in z Etiópčevimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Maldívijčev -a -o in Maldívčev -a -o prid.

Večina Maldivijčevega/Maldivčevega pridelka predstavljajo banane

(< Maldívijec)

{O} moški: EDNINA: im. Maldívijčev in Maldívčev, rod. Maldívijčevega in Maldívčevega, daj.

Maldívijčevemu in Maldívčevemu, tož. Maldívijčev in Maldívčev (živostno Maldívijčevega in Maldívčevega), mest. pri Maldívijčevem in pri Maldívčevem, or. z Maldívijčevim in z Maldívčevim; DVOJINA: im. Maldívijčeva in Maldívčeva, rod. Maldívijčevih in Maldívčevih, daj.

Maldívijčevima in Maldívčevima, tož. Maldívijčeva in Maldívčeva, mest. pri Maldívijčevih in pri Maldívčevih, or. z Maldívijčevima in z Maldívčevima; MNOŽINA: im. Maldívijčevi in Maldívčevi, rod. Maldívijčevih in Maldívčevih, daj. Maldívijčevim in Maldívčevim, tož. Maldívijčeve in Maldívčeve, mest. pri Maldívijčevih in pri Maldívčevih, or. z Maldívijčevimi in z Maldívčevimi 221





ženski: EDNINA: im. Maldívijčeva in Maldívčeva, rod. Maldívijčeve in Maldívčeve, daj.

Maldívijčevi in Maldívčevi, tož. Maldívijčevo in Maldívčevo, mest. pri Maldívijčevi in pri Maldívčevi, or. z Maldívijčevo in z Maldívčevo; DVOJINA: im. Maldívijčevi in Maldívčevi, rod.

Maldívijčevih in Maldívčevih, daj. Maldívijčevima in Maldívčevima, tož. Maldívijčevi in Maldívčevi, mest. pri Maldívijčevih in pri Maldívčevih, or. z Maldívijčevima in z Maldívčevima; MNOŽINA: im. Maldívijčeve in Maldívčeve, rod. Maldívijčevih in Maldívčevih, daj. Maldívijčevim in Maldívčevim, tož. Maldívijčeve in Maldívčeve, mest. pri Maldívijčevih in pri Maldívčevih, or.

z Maldívijčevimi in z Maldívčevimi

srednji: EDNINA: im. Maldívijčevo in Maldívčevo, rod. Maldívijčevega in Maldívčevega, daj.

Maldívijčevemu in Maldívčevemu, tož. Maldívijčevo in Maldívčevo, mest. pri Maldívijčevem in pri Maldívčevem, or. z Maldívijčevim in z Maldívčevim; DVOJINA: im. Maldívijčevi in Maldívčevi, rod. Maldívijčevih in Maldívčevih, daj. Maldívijčevima in Maldívčevima, tož.

Maldívijčevi in Maldívčevi, mest. pri Maldívijčevih in pri Maldívčevih, or. z Maldívijčevima in z Maldívčevima; MNOŽINA: im. Maldívijčeva in Maldívčeva, rod. Maldívijčevih in Maldívčevih, daj. Maldívijčevim in Maldívčevim, tož. Maldívijčeva in Maldívčeva, mest. pri Maldívijčevih in pri Maldívčevih, or. z Maldívijčevimi in z Maldívčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Švícarjev -a -o prid.

Na koncu je vendarle zmagala Švicarjeva ponudba

(< Švícar)

{O} moški: EDNINA: im. Švícarjev, rod. Švícarjevega, daj. Švícarjevemu, tož. Švícarjev (živostno Švícarjevega), mest. pri Švícarjevem, or. s Švícarjevim; DVOJINA: im. Švícarjeva, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevima, tož. Švícarjeva, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevima; MNOŽINA: im.

Švícarjevi, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevim, tož. Švícarjeve, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevimi

ženski: EDNINA: im. Švícarjeva, rod. Švícarjeve, daj. Švícarjevi, tož. Švícarjevo, mest. pri Švícarjevi, or. s Švícarjevo; DVOJINA: im. Švícarjevi, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevima, tož.

Švícarjevi, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevima; MNOŽINA: im. Švícarjeve, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevim, tož. Švícarjeve, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevimi srednji: EDNINA: im. Švícarjevo, rod. Švícarjevega, daj. Švícarjevemu, tož. Švícarjevo, mest. pri Švícarjevem, or. s Švícarjevim; DVOJINA: im. Švícarjevi, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevima, tož.

Švícarjevi, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevima; MNOŽINA: im. Švícarjeva, rod. Švícarjevih, daj. Švícarjevim, tož. Švícarjeva, mest. pri Švícarjevih, or. s Švícarjevimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Afganistančev

Antigovčev

Albančev

Argentinčev

Alžirčev

Apačev

Andorčev

Armenčev

Angolčev

Avstralčev



222

Avstralčev

Kazahstančev

Avstrijčev

Kenijčev

Azerbajdžančev

Kirgizistančev

Azijčev

Kiribatijčev

Bahamčev

Kitajčev

Bangladeševčev

Kolumbijčev

Barbudčev

Kosovčev

Belgijčev

Kubančev

Bissaučev

Latvijčev

Bocvančev

Lesotčev

Bolivijčev

Libanončev

Bosančev

Liberijčev

Brazilčev

Lihtenštajnčev

Britančev

Litovčev

Brunejčev

Madagaskarčev

Burkinčev

Makedončev

Burundijčev

Malavijčev

Butančev

Maldivijčev in Maldivčev

Čadovčev

Malezijčev

Čilenčev

Malijčev

Črnogorčev

Marshal ovčev

Dalmatinčev

Mavretančev

Dančev

Mikronezijčev

Dominikančev

Mjanmarčev

Ekvadorčev

Moldavijčev in Moldavčev

Ekvatorialnogvinejčev

Mongolčev

Eritrejčev

Mohikančev

Estončev

Namibijčev

Etiopijčev in Etiopčev

Nemčev

Evrazijčev

Nepalčev

Evropejčev

Nigerijčev

Fidžijčev

Nigrčev

Filipinčev

Nikaragovčev

Finčev

Nizozemčev

Gabončev

Novogvinejčev

Gambijčev

Novozelandčev

Gančev

Oceanijčev

Gruzijčev in Gruzinčev

Omančev

Gvajančev

Pakistančev

Gvatemalčev

Palestinčev

Gvinejčev

Panamčev

Haitijčev

Papuančev

Hercegovčev

Paragvajčev

Indijčev

Perujčev

Indonezijčev

Portugalčev

Irančev

Ruandčev

Irčev

Salomončev

Islandčev

Salvadorčev

Izraelčev

Samoančev in Samojčev

Japončev

Sanmarinčev

Jemenčev

Saudčev in Saudijčev

Jordančev

Sejšelčev

Južnokorejčev

Senegalčev

Južnosudančev

Severnokorejčev

Kamerunčev

Sierraleončev

Katarčev

Singapurčev



223

Sirčev in Sirijčev

Tunizijčev

Slonokoščenoobalčev in Slonokoščenčev

Turkmenčev

Slovenčev

Turkmenistančev

Somalčev in Somalijčev

Tuvalujčev

Sudančev

Ukrajinčev

Surinamčev

Urugvajčev

Svazijčev

Uzbekistančev

Svetolucijčev

Vanuatujčev

Špančev

Vatikančev

Švicarjev

Venezuelčev

Tadžikistančev

Vietnamčev

Tajčev

Vzhodnokongovčev

Tajvančev

Vzhodnotimorčev

Tanzanijčev

Zahodnokongovčev

Tobagovčev

Zahodnosaharčev

Togovčev

Zambijčev

Tongovčev

Zimbabvejčev





224





Svojilni pridevniki (iz priimkov s predimki)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 39 svojilnih pridevnikov iz priimkov s predimki in je bil narejen na podlagi problemskega sklopa »Imena s predimki«.

NOVOSTI:

Svojilni pridevniki iz imen s predimki so v nasprotju z SP 2001 uvrščeni v samostojna gesla. Pri redigiranju smo sledili rabi in v gradivu neizkazane oblike iz SP 2001 (npr. Ortegaygassetov, Baudouindecourtenayjev) nadomestili z izkazanimi ( Gassetov, Baudouinov/ de Courtenayjev).

Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni obliki, kar je za uporabnika pomembno zlasti pri večdelnih priimkih s predimki, pri katerih je pridevniška oblika izpeljana le iz enega dela (npr.

d’Estaingov < Giscard d’Estaing).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 115.

SLOVARSKI PRIKAZ:

d'Indyjev -a -o [dendíjev-] prid.

D'Indyjeva estetika temelji na klasični polifoniji; d'Indyjeva sonata v treh stavkih (< d'Indy)

{O} moški: EDNINA: im. d'Indyjev, rod. d'Indyjevega, daj. d'Indyjevemu, tož. d'Indyjev (živostno d'Indyjevega), mest. pri d'Indyjevem, or. z d'Indyjevim; DVOJINA: im. d'Indyjeva, rod. d'Indyjevih, daj. d'Indyjevima, tož. d'Indyjeva, mest. pri d'Indyjevih, or. z d'Indyjevima; MNOŽINA: im.

d'Indyjevi, rod. d'Indyjevih, daj. d'Indyjevim, tož. d'Indyjeve, mest. pri d'Indyjevih, or. z d'Indyjevimi

ženski: EDNINA: im. d'Indyjeva, rod. d'Indyjeve, daj. d'Indyjevi, tož. d'Indyjevo, mest. pri d'Indyjevi, or. z d'Indyjevo; DVOJINA: im. d'Indyjevi, rod. d'Indyjevih, daj. d'Indyjevima, tož.

d'Indyjevi, mest. pri d'Indyjevih, or. z d'Indyjevima; MNOŽINA: im. d'Indyjeve, rod. d'Indyjevih, daj. d'Indyjevim, tož. d'Indyjeve, mest. pri d'Indyjevih, or. z d'Indyjevimi srednji: EDNINA: im. d'Indyjevo, rod. d'Indyjevega, daj. d'Indyjevemu, tož. d'Indyjevo, mest. pri d'Indyjevem, or. z d'Indyjevim; DVOJINA: im. d'Indyjevi, rod. d'Indyjevih, daj. d'Indyjevima, tož.

d'Indyjevi, mest. pri d'Indyjevih, or. z d'Indyjevima; MNOŽINA: im. d'Indyjeva, rod. d'Indyjevih, daj. d'Indyjevim, tož. d'Indyjeva, mest. pri d'Indyjevih, or. z d'Indyjevimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





225

de Gaullov ~ -a ~ -o [də gólov-] prid.

De Gaullova ideja je temeljila na skupnosti sodelovanja; tesen de Gaullov sodelavec (< de Gaulle)

{O} moški: EDNINA: im. de Gaullov, rod. de Gaullovega, daj. de Gaullovemu, tož. de Gaullov (živostno de Gaullovega), mest. pri de Gaullovem, or. z de Gaullovim; DVOJINA: im. de Gaullova, rod. de Gaullovih, daj. de Gaullovima, tož. de Gaullova, mest. pri de Gaullovih, or. z de Gaullovima; MNOŽINA: im. de Gaullovi, rod. de Gaullovih, daj. de Gaullovim, tož. de Gaullove, mest. pri de Gaullovih, or. z de Gaullovimi

ženski: EDNINA: im. de Gaullova, rod. de Gaullove, daj. de Gaullovi, tož. de Gaullovo, mest. pri de Gaullovi, or. z de Gaullovo; DVOJINA: im. de Gaullovi, rod. de Gaullovih, daj. de Gaullovima, tož.

de Gaullovi, mest. pri de Gaullovih, or. z de Gaullovima; MNOŽINA: im. de Gaullove, rod. de Gaullovih, daj. de Gaullovim, tož. de Gaullove, mest. pri de Gaullovih, or. z de Gaullovimi srednji: EDNINA: im. de Gaullovo, rod. de Gaullovega, daj. de Gaullovemu, tož. de Gaullovo, mest.

pri de Gaullovem, or. z de Gaullovim; DVOJINA: im. de Gaullovi, rod. de Gaullovih, daj. de Gaullovima, tož. de Gaullovi, mest. pri de Gaullovih, or. z de Gaullovima; MNOŽINA: im. de Gaullova, rod. de Gaullovih, daj. de Gaullovim, tož. de Gaullova, mest. pri de Gaullovih, or. z de Gaullovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



De Pálmov ~ -a ~ -o prid.

De Palmov »Brazgotinec«; dokumentarni film o De Palmovem snemanju

(< De Pálma)

{O} moški: EDNINA: im. De Pálmov, rod. De Pálmovega, daj. De Pálmovemu, tož. De Pálmov (živostno De Pálmovega), mest. pri De Pálmovem, or. z De Pálmovim; DVOJINA: im. De Pálmova, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovima, tož. De Pálmova, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovima; MNOŽINA: im. De Pálmovi, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovim, tož. De Pálmove, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovimi

ženski: EDNINA: im. De Pálmova, rod. De Pálmove, daj. De Pálmovi, tož. De Pálmovo, mest. pri De Pálmovi, or. z De Pálmovo; DVOJINA: im. De Pálmovi, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovima, tož. De Pálmovi, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovima; MNOŽINA: im. De Pálmove, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovim, tož. De Pálmove, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovimi srednji: EDNINA: im. De Pálmovo, rod. De Pálmovega, daj. De Pálmovemu, tož. De Pálmovo, mest. pri De Pálmovem, or. z De Pálmovim; DVOJINA: im. De Pálmovi, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovima, tož. De Pálmovi, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovima; MNOŽINA: im. De Pálmova, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovim, tož. De Pálmova, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



De Souzov ~ -a ~ -o [de sôu̯zov-] prid.

Hugenin, De Souzov študent, je razširil mentorjevo teorijo

(< De Souza)



226

{O} moški: EDNINA: im. De Souzov, rod. De Souzovega, daj. De Souzovemu, tož. De Souzov (živostno De Souzovega), mest. pri De Souzovem, or. z De Souzovim; DVOJINA: im. De Souzova, rod. De Souzovih, daj. De Souzovima, tož. De Souzova, mest. pri De Souzovih, or. z De Souzovima; MNOŽINA: im. De Souzovi, rod. De Souzovih, daj. De Souzovim, tož. De Souzove, mest. pri De Souzovih, or. z De Souzovimi

ženski: EDNINA: im. De Souzova, rod. De Souzove, daj. De Souzovi, tož. De Souzovo, mest. pri De Souzovi, or. z De Souzovo; DVOJINA: im. De Souzovi, rod. De Souzovih, daj. De Souzovima, tož. De Souzovi, mest. pri De Souzovih, or. z De Souzovima; MNOŽINA: im. De Souzove, rod. De Souzovih, daj. De Souzovim, tož. De Souzove, mest. pri De Souzovih, or. z De Souzovimi srednji: EDNINA: im. De Souzovo, rod. De Souzovega, daj. De Souzovemu, tož. De Souzovo, mest.

pri De Souzovem, or. z De Souzovim; DVOJINA: im. De Souzovi, rod. De Souzovih, daj. De Souzovima, tož. De Souzovi, mest. pri De Souzovih, or. z De Souzovima; MNOŽINA: im. De Souzova, rod. De Souzovih, daj. De Souzovim, tož. De Souzova, mest. pri De Souzovih, or. z De Souzovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Prévostov -a -o [prevójev-] prid.

Vsebina je vzeta iz Prévostovega romana in nudi dovolj hvaležno snov za operno predelavo (< Prévost d'Exiles)

{O} moški: EDNINA: im. Prévostov, rod. Prévostovega, daj. Prévostovemu, tož. Prévostov (živostno Prévostovega), mest. pri Prévostovem, or. s Prévostovim; DVOJINA: im. Prévostova, rod.

Prévostovih, daj. Prévostovima, tož. Prévostova, mest. pri Prévostovih, or. s Prévostovima; MNOŽINA: im. Prévostovi, rod. Prévostovih, daj. Prévostovim, tož. Prévostove, mest. pri Prévostovih, or. s Prévostovimi

ženski: EDNINA: im. Prévostova, rod. Prévostove, daj. Prévostovi, tož. Prévostovo, mest. pri Prévostovi, or. s Prévostovo; DVOJINA: im. Prévostovi, rod. Prévostovih, daj. Prévostovima, tož.

Prévostovi, mest. pri Prévostovih, or. s Prévostovima; MNOŽINA: im. Prévostove, rod. Prévostovih, daj. Prévostovim, tož. Prévostove, mest. pri Prévostovih, or. s Prévostovimi srednji: EDNINA: im. Prévostovo, rod. Prévostovega, daj. Prévostovemu, tož. Prévostovo, mest. pri Prévostovem, or. s Prévostovim; DVOJINA: im. Prévostovi, rod. Prévostovih, daj. Prévostovima, tož. Prévostovi, mest. pri Prévostovih, or. s Prévostovima; MNOŽINA: im. Prévostova, rod.

Prévostovih, daj. Prévostovim, tož. Prévostova, mest. pri Prévostovih, or. s Prévostovimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



van Dyckov ~ -a ~ -o [van dájkov-] prid.

Van Dyckovi portreti so za več stoletij zaznamovali evropsko portretno slikarstvo; restavrirana van Dyckova slika

(< van Dyck)

{O} moški: EDNINA: im. van Dyckov, rod. van Dyckovega, daj. van Dyckovemu, tož. van Dyckov (živostno van Dyckovega), mest. pri van Dyckovem, or. z van Dyckovim; DVOJINA: im. van Dyckova, rod. van Dyckovih, daj. van Dyckovima, tož. van Dyckova, mest. pri van Dyckovih, or.



227





z van Dyckovima; MNOŽINA: im. van Dyckovi, rod. van Dyckovih, daj. van Dyckovim, tož. van Dyckove, mest. pri van Dyckovih, or. z van Dyckovimi

ženski: EDNINA: im. van Dyckova, rod. van Dyckove, daj. van Dyckovi, tož. van Dyckovo, mest.

pri van Dyckovi, or. z van Dyckovo; DVOJINA: im. van Dyckovi, rod. van Dyckovih, daj. van Dyckovima, tož. van Dyckovi, mest. pri van Dyckovih, or. z van Dyckovima; MNOŽINA: im. van Dyckove, rod. van Dyckovih, daj. van Dyckovim, tož. van Dyckove, mest. pri van Dyckovih, or. z van Dyckovimi

srednji: EDNINA: im. van Dyckovo, rod. van Dyckovega, daj. van Dyckovemu, tož. van Dyckovo, mest. pri van Dyckovem, or. z van Dyckovim; DVOJINA: im. van Dyckovi, rod. van Dyckovih, daj.

van Dyckovima, tož. van Dyckovi, mest. pri van Dyckovih, or. z van Dyckovima; MNOŽINA: im.

van Dyckova, rod. van Dyckovih, daj. van Dyckovim, tož. van Dyckova, mest. pri van Dyckovih, or. z van Dyckovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



van Goghov ~ -a ~ -o [van gógov-] prid.

Van Goghova pisma so neizčrpen vir spoznavanja njegovega življenja in dela; Razstava v Madridu se posveča van Goghovim zadnjim dnevom

(< van Gogh)

{O} moški: EDNINA: im. van Goghov, rod. van Goghovega, daj. van Goghovemu, tož. van Goghov (živostno van Goghovega), mest. pri van Goghovem, or. z van Goghovim; DVOJINA: im. van Goghova, rod. van Goghovih, daj. van Goghovima, tož. van Goghova, mest. pri van Goghovih, or.

z van Goghovima; MNOŽINA: im. van Goghovi, rod. van Goghovih, daj. van Goghovim, tož. van Goghove, mest. pri van Goghovih, or. z van Goghovimi

ženski: EDNINA: im. van Goghova, rod. van Goghove, daj. van Goghovi, tož. van Goghovo, mest.

pri van Goghovi, or. z van Goghovo; DVOJINA: im. van Goghovi, rod. van Goghovih, daj. van Goghovima, tož. van Goghovi, mest. pri van Goghovih, or. z van Goghovima; MNOŽINA: im. van Goghove, rod. van Goghovih, daj. van Goghovim, tož. van Goghove, mest. pri van Goghovih, or.

z van Goghovimi

srednji: EDNINA: im. van Goghovo, rod. van Goghovega, daj. van Goghovemu, tož. van Goghovo, mest. pri van Goghovem, or. z van Goghovim; DVOJINA: im. van Goghovi, rod. van Goghovih, daj.

van Goghovima, tož. van Goghovi, mest. pri van Goghovih, or. z van Goghovima; MNOŽINA: im.

van Goghova, rod. van Goghovih, daj. van Goghovim, tož. van Goghova, mest. pri van Goghovih, or. z van Goghovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

al Haitamov

da Vincijev

Asadov in al Asadov

De Amicisov

Baudouinov

de Courtenayjev

Beethovnov

de Gaullov

Calderónov

de la Vegov

D᾽Annunziov in D’Annunziev

de Palmov



228

De Palmov

MacDowl ov

de Souzov

McDonaldov

De Souzov

Metternichov

d᾽Estaingov

O᾽Connorjev

d᾽Indyjev

Prévostov

Dos Passosov

Richelieujev

dos Santosov

Saint-Exupéryjev

El Grecov

St. Johnov

Gassetov

Van Allenov

Goethejev

van Dyckov

Hitomarov

van Goghov

Humboldtov

Vignyjev

La Fayettov

von Grünigenov

La Fontainov





229





Svojilni pridevniki (iz priimkov)

GESLOVNIK:

Geslovnik obsega 336 svojilnih pridevnikov iz priimkov, vključenih v sklop »Lastna imena, priimki«.

V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih, jezikovni svetovalnici in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi priimka v svojilni pridevnik pride do:

(1) preglasa (tip Bajčev);

(2) pogovorne podaljšave osnove s t (tip Jenko);

(3) izpusta neobstojnega polglasnika (tip Erjavčev) in

(4) uporabe ženskega pridevniškega obrazila (tip Fajdiga).

Kasneje je bil nabor dopolnjen s priimki, ki predstavljajo podstavo pridevnikom v različnih stalnih besednih zvezah ( Diesel > Dieslov motor).

V letu 2019 so bili v problemski sklop dodani svojilni pridevniki iz imen, ki se pojavljajo v umetniških imenih, npr. Andy Warhol > Andyjev. Podobno kot pri slovenskih imenih je uslovarjenje svojilnega pridevnika narekovala problematičnost zaradi:

(1) podaljšave z j (tip Astairov in Astairjev);

(2) večbesednih imen iz azijskih jezikov (tip Mao Cetungov);

(3) uporabe ženskega pridevniškega obrazila (tip Guevarov).

NOVOSTI:

Uslovarjenje teh imen je predstavljalo gradivsko osnovo pri pripravi novega poglavja pravopisnih pravil z naslovom »Slovnični oris za pravopis«, ki je v letu 2019 v usklajevalni fazi. Pripravljena je bila tudi anketa, ki bo pomagala pri dokončni redakciji poglavja. Dostopna je na spletnem naslovu spletišča

Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU.

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik, kar je za uporabnika pomembno zlasti pri imenih z neobstojnim polglasnikom ( Bajčev < Bajc, Bajec).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 956.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Darwinov -a -o [dárvinov-] prid.

Darwinov evolucijski nauk

(< Darwin1)

{O} moški: EDNINA: im. Darwinov, rod. Darwinovega, daj. Darwinovemu, tož. Darwinov (živostno Darwinovega), mest. pri Darwinovem, or. z Darwinovim; DVOJINA: im. Darwinova, rod.

Darwinovih, daj. Darwinovima, tož. Darwinova, mest. pri Darwinovih, or. z Darwinovima; MNOŽINA: im. Darwinovi, rod. Darwinovih, daj. Darwinovim, tož. Darwinove, mest. pri Darwinovih, or. z Darwinovimi



230

ženski: EDNINA: im. Darwinova, rod. Darwinove, daj. Darwinovi, tož. Darwinovo, mest. pri Darwinovi, or. z Darwinovo; DVOJINA: im. Darwinovi, rod. Darwinovih, daj. Darwinovima, tož.

Darwinovi, mest. pri Darwinovih, or. z Darwinovima; MNOŽINA: im. Darwinove, rod. Darwinovih, daj. Darwinovim, tož. Darwinove, mest. pri Darwinovih, or. z Darwinovimi srednji: EDNINA: im. Darwinovo, rod. Darwinovega, daj. Darwinovemu, tož. Darwinovo, mest. pri Darwinovem, or. z Darwinovim; DVOJINA: im. Darwinovi, rod. Darwinovih, daj. Darwinovima, tož. Darwinovi, mest. pri Darwinovih, or. z Darwinovima; MNOŽINA: im. Darwinova, rod.

Darwinovih, daj. Darwinovim, tož. Darwinova, mest. pri Darwinovih, or. z Darwinovimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Derridajev -a -o [deridájev-] prid.

Derridajeva teza o razpršenosti pisave; Prevedel je Derridajevo razpravo o vprašanju duha pri Heideggerju/Heideggru

(< Derrida)

{O} moški: EDNINA: im. Derridajev, rod. Derridajevega, daj. Derridajevemu, tož. Derridajev (živostno Derridajevega), mest. pri Derridajevem, or. z Derridajevim; DVOJINA: im. Derridajeva, rod. Derridajevih, daj. Derridajevima, tož. Derridajeva, mest. pri Derridajevih, or. z Derridajevima; MNOŽINA: im. Derridajevi, rod. Derridajevih, daj. Derridajevim, tož. Derridajeve, mest. pri Derridajevih, or. z Derridajevimi

ženski: EDNINA: im. Derridajeva, rod. Derridajeve, daj. Derridajevi, tož. Derridajevo, mest. pri Derridajevi, or. z Derridajevo; DVOJINA: im. Derridajevi, rod. Derridajevih, daj. Derridajevima, tož. Derridajevi, mest. pri Derridajevih, or. z Derridajevima; MNOŽINA: im. Derridajeve, rod.

Derridajevih, daj. Derridajevim, tož. Derridajeve, mest. pri Derridajevih, or. z Derridajevimi srednji: EDNINA: im. Derridajevo, rod. Derridajevega, daj. Derridajevemu, tož. Derridajevo, mest.

pri Derridajevem, or. z Derridajevim; DVOJINA: im. Derridajevi, rod. Derridajevih, daj.

Derridajevima, tož. Derridajevi, mest. pri Derridajevih, or. z Derridajevima; MNOŽINA: im.

Derridajeva, rod. Derridajevih, daj. Derridajevim, tož. Derridajeva, mest. pri Derridajevih, or. z Derridajevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Feuerbachov -a -o [fôjerbahov-] prid.

Feuerbachov ateizem

(< Feuerbach)

{O} moški: EDNINA: im. Feuerbachov, rod. Feuerbachovega, daj. Feuerbachovemu, tož.

Feuerbachov (živostno Feuerbachovega), mest. pri Feuerbachovem, or. s Feuerbachovim; DVOJINA: im. Feuerbachova, rod. Feuerbachovih, daj. Feuerbachovima, tož. Feuerbachova, mest.

pri Feuerbachovih, or. s Feuerbachovima; MNOŽINA: im. Feuerbachovi, rod. Feuerbachovih, daj.

Feuerbachovim, tož. Feuerbachove, mest. pri Feuerbachovih, or. s Feuerbachovimi ženski: EDNINA: im. Feuerbachova, rod. Feuerbachove, daj. Feuerbachovi, tož. Feuerbachovo, mest. pri Feuerbachovi, or. s Feuerbachovo; DVOJINA: im. Feuerbachovi, rod. Feuerbachovih, daj.

Feuerbachovima, tož. Feuerbachovi, mest. pri Feuerbachovih, or. s Feuerbachovima; MNOŽINA: 231

im. Feuerbachove, rod. Feuerbachovih, daj. Feuerbachovim, tož. Feuerbachove, mest. pri Feuerbachovih, or. s Feuerbachovimi

srednji: EDNINA: im. Feuerbachovo, rod. Feuerbachovega, daj. Feuerbachovemu, tož.

Feuerbachovo, mest. pri Feuerbachovem, or. s Feuerbachovim; DVOJINA: im. Feuerbachovi, rod.

Feuerbachovih, daj. Feuerbachovima, tož. Feuerbachovi, mest. pri Feuerbachovih, or. s Feuerbachovima; MNOŽINA: im. Feuerbachova, rod. Feuerbachovih, daj. Feuerbachovim, tož.

Feuerbachova, mest. pri Feuerbachovih, or. s Feuerbachovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Konfúcijev -a -o prid.

Medtem ko je budizem usmerjen k mistično-iracionalnemu, je Konfucijev nauk popolnoma praktičen in racionalen; obisk Konfucijevega templja; Konfucijeva nagrada za mir ||nagrada||: Leta 2014 je Konfucijevo nagrado za mir prejel Fidel Castro

(< )

{O} moški: EDNINA: im. Konfúcijev, rod. Konfúcijevega, daj. Konfúcijevemu, tož. Konfúcijev (živostno Konfúcijevega), mest. pri Konfúcijevem, or. s Konfúcijevim; DVOJINA: im. Konfúcijeva, rod. Konfúcijevih, daj. Konfúcijevima, tož. Konfúcijeva, mest. pri Konfúcijevih, or. s Konfúcijevima; MNOŽINA: im. Konfúcijevi, rod. Konfúcijevih, daj. Konfúcijevim, tož.

Konfúcijeve, mest. pri Konfúcijevih, or. s Konfúcijevimi

ženski: EDNINA: im. Konfúcijeva, rod. Konfúcijeve, daj. Konfúcijevi, tož. Konfúcijevo, mest. pri Konfúcijevi, or. s Konfúcijevo; DVOJINA: im. Konfúcijevi, rod. Konfúcijevih, daj. Konfúcijevima, tož. Konfúcijevi, mest. pri Konfúcijevih, or. s Konfúcijevima; MNOŽINA: im. Konfúcijeve, rod.

Konfúcijevih, daj. Konfúcijevim, tož. Konfúcijeve, mest. pri Konfúcijevih, or. s Konfúcijevimi srednji: EDNINA: im. Konfúcijevo, rod. Konfúcijevega, daj. Konfúcijevemu, tož. Konfúcijevo, mest. pri Konfúcijevem, or. s Konfúcijevim; DVOJINA: im. Konfúcijevi, rod. Konfúcijevih, daj.

Konfúcijevima, tož. Konfúcijevi, mest. pri Konfúcijevih, or. s Konfúcijevima; MNOŽINA: im.

Konfúcijeva, rod. Konfúcijevih, daj. Konfúcijevim, tož. Konfúcijeva, mest. pri Konfúcijevih, or. s Konfúcijevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ



Machiavellijev -a -o [makjavélijev-] prid.

Machiavellijev opis uspešnega vladarja

(< Machiavelli)

{O} moški: EDNINA: im. Machiavellijev, rod. Machiavellijevega, daj. Machiavellijevemu, tož.

Machiavellijev (živostno Machiavellijevega), mest. pri Machiavellijevem, or. z Machiavellijevim; DVOJINA: im. Machiavellijeva, rod. Machiavellijevih, daj. Machiavellijevima, tož.

Machiavellijeva, mest. pri Machiavellijevih, or. z Machiavellijevima; MNOŽINA: im.

Machiavellijevi, rod. Machiavellijevih, daj. Machiavellijevim, tož. Machiavellijeve, mest. pri Machiavellijevih, or. z Machiavellijevimi

ženski: EDNINA: im. Machiavellijeva, rod. Machiavellijeve, daj. Machiavellijevi, tož.

Machiavellijevo, mest. pri Machiavellijevi, or. z Machiavellijevo; DVOJINA: im. Machiavellijevi, rod. Machiavellijevih, daj. Machiavellijevima, tož. Machiavellijevi, mest. pri Machiavellijevih, or.



232

z Machiavellijevima; MNOŽINA: im. Machiavellijeve, rod. Machiavellijevih, daj.

Machiavellijevim, tož. Machiavellijeve, mest. pri Machiavellijevih, or. z Machiavellijevimi srednji: EDNINA: im. Machiavellijevo, rod. Machiavellijevega, daj. Machiavellijevemu, tož.

Machiavellijevo, mest. pri Machiavellijevem, or. z Machiavellijevim; DVOJINA: im.

Machiavellijevi, rod. Machiavellijevih, daj. Machiavellijevima, tož. Machiavellijevi, mest. pri Machiavellijevih, or. z Machiavellijevima; MNOŽINA: im. Machiavellijeva, rod. Machiavellijevih, daj. Machiavellijevim, tož. Machiavellijeva, mest. pri Machiavellijevih, or. z Machiavellijevimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Máhničev -a -o prid.

Mahničeva monografija o Otonu Župančiču; Mahničeva delitev duhov

(< Máhnič)

{O} moški: EDNINA: im. Máhničev, rod. Máhničevega, daj. Máhničevemu, tož. Máhničev (živostno Máhničevega), mest. pri Máhničevem, or. z Máhničevim; DVOJINA: im. Máhničeva, rod.

Máhničevih, daj. Máhničevima, tož. Máhničeva, mest. pri Máhničevih, or. z Máhničevima; MNOŽINA: im. Máhničevi, rod. Máhničevih, daj. Máhničevim, tož. Máhničeve, mest. pri Máhničevih, or. z Máhničevimi

ženski: EDNINA: im. Máhničeva, rod. Máhničeve, daj. Máhničevi, tož. Máhničevo, mest. pri Máhničevi, or. z Máhničevo; DVOJINA: im. Máhničevi, rod. Máhničevih, daj. Máhničevima, tož.

Máhničevi, mest. pri Máhničevih, or. z Máhničevima; MNOŽINA: im. Máhničeve, rod. Máhničevih, daj. Máhničevim, tož. Máhničeve, mest. pri Máhničevih, or. z Máhničevimi srednji: EDNINA: im. Máhničevo, rod. Máhničevega, daj. Máhničevemu, tož. Máhničevo, mest. pri Máhničevem, or. z Máhničevim; DVOJINA: im. Máhničevi, rod. Máhničevih, daj. Máhničevima, tož. Máhničevi, mest. pri Máhničevih, or. z Máhničevima; MNOŽINA: im. Máhničeva, rod.

Máhničevih, daj. Máhničevim, tož. Máhničeva, mest. pri Máhničevih, or. z Máhničevimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Saint Laurentov -- -a -- -o [sen loránov-] prid.

razstava predmetov iz Saint Laurentove osebne zbirke

(< Saint Laurent)

{O} moški: EDNINA: im. Saint Laurentov, rod. Saint Laurentovega, daj. Saint Laurentovemu, tož.

Saint Laurentov (živostno Saint Laurentovega), mest. pri Saint Laurentovem, or. s Saint Laurentovim; DVOJINA: im. Saint Laurentova, rod. Saint Laurentovih, daj. Saint Laurentovima, tož. Saint Laurentova, mest. pri Saint Laurentovih, or. s Saint Laurentovima; MNOŽINA: im. Saint Laurentovi, rod. Saint Laurentovih, daj. Saint Laurentovim, tož. Saint Laurentove, mest. pri Saint Laurentovih, or. s Saint Laurentovimi

ženski: EDNINA: im. Saint Laurentova, rod. Saint Laurentove, daj. Saint Laurentovi, tož. Saint Laurentovo, mest. pri Saint Laurentovi, or. s Saint Laurentovo; DVOJINA: im. Saint Laurentovi, rod. Saint Laurentovih, daj. Saint Laurentovima, tož. Saint Laurentovi, mest. pri Saint Laurentovih, or. s Saint Laurentovima; MNOŽINA: im. Saint Laurentove, rod. Saint Laurentovih, daj. Saint Laurentovim, tož. Saint Laurentove, mest. pri Saint Laurentovih, or. s Saint Laurentovimi 233





srednji: EDNINA: im. Saint Laurentovo, rod. Saint Laurentovega, daj. Saint Laurentovemu, tož.

Saint Laurentovo, mest. pri Saint Laurentovem, or. s Saint Laurentovim; DVOJINA: im. Saint Laurentovi, rod. Saint Laurentovih, daj. Saint Laurentovima, tož. Saint Laurentovi, mest. pri Saint Laurentovih, or. s Saint Laurentovima; MNOŽINA: im. Saint Laurentova, rod. Saint Laurentovih, daj. Saint Laurentovim, tož. Saint Laurentova, mest. pri Saint Laurentovih, or. s Saint Laurentovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Abbejev

Braillov in Braillev

Gajškov

Abelov

Braunov

Galilejev

Addisonov

Bregarjev

Garbov

Albertijev

Briggsov

Gardnerjev

Alberti-Žnideršičev

Buchnerjev

Geigerjev

Aljažev

Bukovčev

Gerbčev

Alzheimerjev

Cankarjev

Gerbičev

Ambrožičev

Cassinijev

Godčev

Amperov in Amperjev

Celzijev

Goethejev

Andersenov

Cerarjev

Golgijev

Apgarjev

Cervantesov

Goncourtov in Goncourtev

Arharjev

Chanelov

Gorenčev

Artaudov in Artaudev

Chavezov

Gorjupov

Aspergerjev

Cockerjev

Gorkijev

Astairov

Collodijev

Grahamov

Atkinsonov

Cooperjev

Grangerjev

Atkinsov

Coulombov

Gregoričev

Avogadrov

Crohnov

Grumov

Babičev

Cvetkov

Guevarov

Badjurov

Černetov

Hafnerjev

Bajčev

Dajnkov

Halleyjev

Balintov

Darwinov

Heglov

Barillov

Davisov

Heideggerjev

Bartolov

Dayev

Herschlov

Basedowov

Demšarjev

Higgsov

Baumannov

Deneuvov

Hitlerjev

Beaufortov in Beaufortev

Derridajev

Hočevarjev

Bernoullijev

Dieslov

Hodžićev

Bessemerjev

Dolenčev

Holidayev

Betettov

Dolinarjev

Hondov

Bethejev

Dopplerjev

Hookov

Bethe-Weizsackerjev

Downov

Hribarjev

Bevčev

Einsteinov

Hubblov

Blagajev

Erjavčev

Humarjev

Blažičev

Fahrenheitov

Ilićev

Bloudkov

Fajdigov

Ivančičev

Bogatajev

Faradayev

Janežičev

Boltzmannov

Fassbinderjev

Jansenov

Bonapartejev

Feuerbachov

Jarčev

Boolov

Fibonaccijev

Jazbečev

Borštnikov

Filipičev

Jenkov

Boylov

Fleischmannov

Jeričev

Božičev

Freudov

Joulov



234

Jovanovićev

Matkov

Ribičev

Jungov

Mavričev

Richterjev

Jurčičev

Maxwellov

Rožančev

Kantov

Megličev

Rožičev

Kaplanov

Mendlov

Rubikov

Kasteličev

Mercallijev

Rutarjev

Kaučičev

Metelkov

Sacherjev

Kavčičev

Michelinov

Saint Laurentov

Keglov

Miheličev

Saksidov

Kelvinov

Miklavčičev

Sardenkov

Keplerjev

Mlakarjev

Savićev

Klemenčičev

Mlinaričev

Schwannov

Knafelčev

Mlinarjev

Scopolijev

Knausov

Mohoričev

Selassiejev

Kneippov

Mohrov

Severjev

Kočevarjev

Monroejev

Siemensov

Kocjančičev

Montessorijev

Sievertov

Kodričev

Morsejev

Simoničev

Kokaljev

Mozartov

Sitarjev

Kolaričev

Müllerjev

Sjögrenov

Kolarjev

Murkov

Slomškov

Kolenčev

Nemčev

Smrekarjev

Konfucijev

Neperjev

Sovretov

Kopernikov

Newtonov

Stanleyjev

Koraćev

Nietzschejev

Starrov

Koroščev

Nikolićev

Steletov

Kosijev

Nobelov

Stoparjev

Koširjev

Oginov

Stritarjev

Kovačev

Ohmov

Stupičev

Kovačevićev

Ottov

Šeligov

Kovačičev

Papinov

Šinkovčev

Koželjev

Parkinsonov

Škerjančev

Kozinov

Pascalov

Škodov

Krajnčev

Pavličev

Škofov

Kraljev

Peltonov

Štrukljev

Kramarjev

Perkov

Šuštarjev

Krambergerjev

Petofijev

Tavčarjev

Kranjčev

Petričev

Teslov

Krivčev

Petrijev

Thomasov

Krivičev

Petrovićev

Tollensov

Krugerjev

Petrovičev

Tolstojev

Kuharjev

Pintaričev

Tomažičev

Kumrov

Pintarjev

Tomšičev

Lavričev

Pirčev

Trčkov

Lazarjev

Plečnikov

Turnerjev

Lebarjev

Podgorškov

Tyndallov

Leejev

Pogačarjev

Uršičev

Leskovarjev

Popovićev

Valvasorjev

Levstikov

Potemkinov

Vegov

Likarjev

Potjomkinov

Vidičev

Logarjev

Potterjev

Vidmarjev

Ludolfov

Povšetov

Vidovičev

Machiavellijev

Pradov

Vodnikov

Magirusov

Preglov

Vodopivčev

Mahničev

Pretnarjev

Volkov

Mao Cetungov

Primožičev

Voltov

Markovićev

Priolov

Vovkov

Markovičev

Pritzkerjev

Wanklov

Marxov

Pulitzerjev

Wassermannov



235

Wattov

Zakrajškov

Zupančičev

Waynov

Zalarjev

Zverov

Webrov

Zalokarjev

Žagarjev

Weizsäckerjev

Zemljičev

Železnikov

Wertheimov

Zidarjev

Žibertov

Wonderjev

Zoisov

Žižkov

Zadravčev

Zorkov

Žnideršičev

Zajčev

Zupančev

Župančičev





236





Svojilni pridevniki (iz psevdonimov)

GESLOVNIK:

Geslovnik obsega 37 svojilnih pridevnikov iz enobesednih psevdonimov, skrivnih imen, umetniških imen ipd., ki je nastal na osnovi nabora problemskega sklopa »Psevdonimi«.

V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusu, jezikovni svetovalnici in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do: (1) preglasa (tip Račev);

(2) pogovorne podaljšave osnove s t (tip Đurov);

(3) obvezne podaljšave osnove s t (tip Rifletov);

(4) izpusta neobstojnega polglasnika (tip Plamnov);

(5) uporabe ženskega pridevniškega obrazila (tip Rozov).

NOVOSTI:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001.

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik (npr. Rifletov < Rifle).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 956

SLOVARSKI PRIKAZ:

Chejev -a -o [čêjev-] prid.

predstavitev Chejevih dnevnikov

(< Che)

{O} moški: EDNINA: im. Chejev, rod. Chejevega, daj. Chejevemu, tož. Chejev (živostno Chejevega), mest. pri Chejevem, or. s Chejevim; DVOJINA: im. Chejeva, rod. Chejevih, daj.

Chejevima, tož. Chejeva, mest. pri Chejevih, or. s Chejevima; MNOŽINA: im. Chejevi, rod.

Chejevih, daj. Chejevim, tož. Chejeve, mest. pri Chejevih, or. s Chejevimi ženski: EDNINA: im. Chejeva, rod. Chejeve, daj. Chejevi, tož. Chejevo, mest. pri Chejevi, or. s Chejevo; DVOJINA: im. Chejevi, rod. Chejevih, daj. Chejevima, tož. Chejevi, mest. pri Chejevih, or.

s Chejevima; MNOŽINA: im. Chejeve, rod. Chejevih, daj. Chejevim, tož. Chejeve, mest. pri Chejevih, or. s Chejevimi

srednji: EDNINA: im. Chejevo, rod. Chejevega, daj. Chejevemu, tož. Chejevo, mest. pri Chejevem, or. s Chejevim; DVOJINA: im. Chejevi, rod. Chejevih, daj. Chejevima, tož. Chejevi, mest. pri Chejevih, or. s Chejevima; MNOŽINA: im. Chejeva, rod. Chejevih, daj. Chejevim, tož. Chejeva, mest.

pri Chejevih, or. s Chejevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



237



Kóčev -a -o in Kóčov -a -o prid.

Kočevo/Kočovo umetniško delo

(< Kóčo)

{O} moški: EDNINA: im. Kóčev in Kóčov, rod. Kóčevega in Kóčovega, daj. Kóčevemu in Kóčovemu, tož. Kóčev in Kóčov (živostno Kóčevega in Kóčovega), mest. pri Kóčevem in pri Kóčovem, or. s Kóčevim in s Kóčovim; DVOJINA: im. Kóčeva in Kóčova, rod. Kóčevih in Kóčovih, daj. Kóčevima in Kóčovima, tož. Kóčeva in Kóčova, mest. pri Kóčevih in pri Kóčovih, or. s Kóčevima in s Kóčovima; MNOŽINA: im. Kóčevi in Kóčovi, rod. Kóčevih in Kóčovih, daj.

Kóčevim in Kóčovim, tož. Kóčeve in Kóčove, mest. pri Kóčevih in pri Kóčovih, or. s Kóčevimi in s Kóčovimi

ženski: EDNINA: im. Kóčeva in Kóčova, rod. Kóčeve in Kóčove, daj. Kóčevi in Kóčovi, tož. Kóčevo in Kóčovo, mest. pri Kóčevi in pri Kóčovi, or. s Kóčevo in s Kóčovo; DVOJINA: im. Kóčevi in Kóčovi, rod. Kóčevih in Kóčovih, daj. Kóčevima in Kóčovima, tož. Kóčevi in Kóčovi, mest. pri Kóčevih in pri Kóčovih, or. s Kóčevima in s Kóčovima; MNOŽINA: im. Kóčeve in Kóčove, rod.

Kóčevih in Kóčovih, daj. Kóčevim in Kóčovim, tož. Kóčeve in Kóčove, mest. pri Kóčevih in pri Kóčovih, or. s Kóčevimi in s Kóčovimi

srednji: EDNINA: im. Kóčevo in Kóčovo, rod. Kóčevega in Kóčovega, daj. Kóčevemu in Kóčovemu, tož. Kóčevo in Kóčovo, mest. pri Kóčevem in pri Kóčovem, or. s Kóčevim in s Kóčovim; DVOJINA: im. Kóčevi in Kóčovi, rod. Kóčevih in Kóčovih, daj. Kóčevima in Kóčovima, tož. Kóčevi in Kóčovi, mest. pri Kóčevih in pri Kóčovih, or. s Kóčevima in s Kóčovima; MNOŽINA: im. Kóčeva in Kóčova, rod. Kóčevih in Kóčovih, daj. Kóčevim in Kóčovim, tož. Kóčeva in Kóčova, mest. pri Kóčevih in pri Kóčovih, or. s Kóčevimi in s Kóčovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni pridevniki



Pávletov -a -o prid.

Pobudo za projekt je dala Pavletova hči

(< Pávle)

{O} moški: EDNINA: im. Pávletov, rod. Pávletovega, daj. Pávletovemu, tož. Pávletov (živostno Pávletovega), mest. pri Pávletovem, or. s Pávletovim; DVOJINA: im. Pávletova, rod. Pávletovih, daj.

Pávletovima, tož. Pávletova, mest. pri Pávletovih, or. s Pávletovima; MNOŽINA: im. Pávletovi, rod.

Pávletovih, daj. Pávletovim, tož. Pávletove, mest. pri Pávletovih, or. s Pávletovimi ženski: EDNINA: im. Pávletova, rod. Pávletove, daj. Pávletovi, tož. Pávletovo, mest. pri Pávletovi, or. s Pávletovo; DVOJINA: im. Pávletovi, rod. Pávletovih, daj. Pávletovima, tož. Pávletovi, mest. pri Pávletovih, or. s Pávletovima; MNOŽINA: im. Pávletove, rod. Pávletovih, daj. Pávletovim, tož.

Pávletove, mest. pri Pávletovih, or. s Pávletovimi

srednji: EDNINA: im. Pávletovo, rod. Pávletovega, daj. Pávletovemu, tož. Pávletovo, mest. pri Pávletovem, or. s Pávletovim; DVOJINA: im. Pávletovi, rod. Pávletovih, daj. Pávletovima, tož.

Pávletovi, mest. pri Pávletovih, or. s Pávletovima; MNOŽINA: im. Pávletova, rod. Pávletovih, daj.

Pávletovim, tož. Pávletova, mest. pri Pávletovih, or. s Pávletovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





238





Selassiejev -a -o [selásijev-] prid.

Po raziskavi Selassijevega družinskega drevesa se je izkazalo, da naj bi bil ta 111. potomec kralja Salomona

(< Selassie)

{O} moški: EDNINA: im. Selassiejev, rod. Selassiejevega, daj. Selassiejevemu, tož. Selassiejev (živostno Selassiejevega), mest. pri Selassiejevem, or. s Selassiejevim; DVOJINA: im. Selassiejeva, rod. Selassiejevih, daj. Selassiejevima, tož. Selassiejeva, mest. pri Selassiejevih, or. s Selassiejevima; MNOŽINA: im. Selassiejevi, rod. Selassiejevih, daj. Selassiejevim, tož.

Selassiejeve, mest. pri Selassiejevih, or. s Selassiejevimi

ženski: EDNINA: im. Selassiejeva, rod. Selassiejeve, daj. Selassiejevi, tož. Selassiejevo, mest. pri Selassiejevi, or. s Selassiejevo; DVOJINA: im. Selassiejevi, rod. Selassiejevih, daj. Selassiejevima, tož. Selassiejevi, mest. pri Selassiejevih, or. s Selassiejevima; MNOŽINA: im. Selassiejeve, rod.

Selassiejevih, daj. Selassiejevim, tož. Selassiejeve, mest. pri Selassiejevih, or. s Selassiejevimi srednji: EDNINA: im. Selassiejevo, rod. Selassiejevega, daj. Selassiejevemu, tož. Selassiejevo, mest. pri Selassiejevem, or. s Selassiejevim; DVOJINA: im. Selassiejevi, rod. Selassiejevih, daj.

Selassiejevima, tož. Selassiejevi, mest. pri Selassiejevih, or. s Selassiejevima; MNOŽINA: im.

Selassiejeva, rod. Selassiejevih, daj. Selassiejevim, tož. Selassiejeva, mest. pri Selassiejevih, or. s Selassiejevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Ahačev

Mahatmov

Apollinairov in Apollinairjev

Molièrov in Molièrjev

Barbarossov

Pavletov

Belačev

Peléjev

Benčev

Petruškov

Bowiejev

Plamnov

Chejev

Račev

Cimabuejev

Rifletov

Didijev

Ronaldov

Donatellov

Rozov

Đurov

Selassijev

El Grecov

Stalinov

Gojčev

Tintorettov

Homeinijev

Titov

Jakijev

Totójev

Ježkov

Twiggyjin

Kaligulov

Voltairov in Voltairjev

Kočejev

Zicojev





239





Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen)

GESLOVNIK:

Geslovnik obsega 16 svojilnih pridevnikov iz stvarnih imen, nastal je na osnovi nabora problemskega sklopa »Stvarna imena«.

V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusih, jezikovni svetovalnici in drugih virih izkazuje kot problematična zaradi različnih razlogov, navadno povezanih z enakozvočnimi samostalniki/imeni drugih spolov (npr. Škoda, m |priimek| – Škodov; Škoda, ž |znamka|

– Škodin avtomobil). Problematična je tudi tvorba pri imenih, nastalih iz kratic, saj postane zadnji kratični samoglasnik tudi samoglasnik priponskega obrazila za izražanje svojine ( Natov) ali se izgubi ( Irin).

NOVOSTI:

Pri redigiranju sicer nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001.

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik (npr. Mercatorjev < Mercator).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

SKLIC NA SP 2001:

slovar

SLOVARSKI PRIKAZ:

Alpínin -a -o prid.

zamenjava v vrhu Alpininega vodstva

(< Alpína)

{O} moški: EDNINA: im. Alpínin, rod. Alpíninega, daj. Alpíninemu, tož. Alpínin (živostno Alpíninega), mest. pri Alpíninem, or. z Alpíninim; DVOJINA: im. Alpínina, rod. Alpíninih, daj. Alpíninima, tož.

Alpíninina, mest. pri Alpíninih, or. z Alpíninima; MNOŽINA: im. Alpínini, rod. Alpíninih, daj.

Alpíninim, tož. Alpínine, mest. pri Alpíninih, or. z Alpíninimi

ženski: EDNINA: im. Alpínina, rod. Alpínine, daj. Alpínini, tož. Alpínino, mest. pri Alpínini, or. z Alpínino; DVOJINA: im. Alpínini, rod. Alpíninih, daj. Alpíninima, tož. Alpínini, mest. pri Alpíninih, or.

z Alpíninima; MNOŽINA: im. Alpínine, rod. Alpíninih, daj. Alpíninim, tož. Alpínine, mest. pri Alpíninih, or. z Alpíninimi

srednji: EDNINA: im. Alpínino, rod. Alpíninega, daj. Alpíninemu, tož. Alpínino, mest. pri Alpíninem, or. z Alpíninim; DVOJINA: im. Alpínini, rod. Alpíninih, daj. Alpíninima, tož. Alpínini, mest. pri Alpíninih, or. z Alpíninima; MNOŽINA: im. Alpínina, rod. Alpíninih, daj. Alpíninim, tož. Alpínina, mest. pri Alpíninih, or. z Alpíninimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki





240

Étin -a -o prid.

predstavniki Etinih političnih organizacij; žrtve Etinega terorizma

(< ÉTA)

{O} moški: EDNINA: im. Étin, rod. Étinega, daj. Étinemu, tož. Étin (živostno Étinega), mest. pri Étinem, or. z Étinim; DVOJINA: im. Étina, rod. Étinih, daj. Étinima, tož. Étina, mest. pri Étinih, or. z Étinima; MNOŽINA: im. Étini, rod. Étinih, daj. Étinim, tož. Étine, mest. pri Étinih, or. z Étinimi ženski: EDNINA: im. Étina, rod. Étine, daj. Étini, tož. Étino, mest. pri Étini, or. z Étino; DVOJINA: im.

Étini, rod. Étinih, daj. Étinima, tož. Étini, mest. pri Étinih, or. z Étinima; MNOŽINA: im. Étine, rod. Étinih, daj. Étinim, tož. Étine, mest. pri Étinih, or. z Étinimi

srednji: EDNINA: im. Étino, rod. Étinega, daj. Étinemu, tož. Étino, mest. pri Étinem, or. z Étinim; DVOJINA: im. Étini, rod. Étinih, daj. Étinima, tož. Étini, mest. pri Étinih, or. z Étinima; MNOŽINA: im.

Étina, rod. Étinih, daj. Étinim, tož. Étina, mest. pri Étinih, or. z Étinimi STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Gestápov -a -o prid.

Pred vrati je stal Gestapov mercedes

(< Gestápo)

{O} moški: EDNINA: im. Gestápov, rod. Gestápovega, daj. Gestápovemu, tož. Gestápov (živostno Gestápovega), mest. pri Gestápovem, or. z Gestápovim; DVOJINA: im. Gestápova, rod. Gestápovih, daj. Gestápovima, tož. Gestápova, mest. pri Gestápovih, or. z Gestápovima; MNOŽINA: im. Gestápovi, rod. Gestápovih, daj. Gestápovim, tož. Gestápove, mest. pri Gestápovih, or. z Gestápovimi ženski: EDNINA: im. Gestápova, rod. Gestápove, daj. Gestápovi, tož. Gestápovo, mest. pri Gestápovi, or. z Gestápovo; DVOJINA: im. Gestápovi, rod. Gestápovih, daj. Gestápovima, tož. Gestápovi, mest. pri Gestápovih, or. z Gestápovima; MNOŽINA: im. Gestápove, rod. Gestápovih, daj. Gestápovim, tož.

Gestápove, mest. pri Gestápovih, or. z Gestápovimi

srednji: EDNINA: im. Gestápovo, rod. Gestápovega, daj. Gestápovemu, tož. Gestápovo, mest. pri Gestápovem, or. z Gestápovim; DVOJINA: im. Gestápovi, rod. Gestápovih, daj. Gestápovima, tož.

Gestápovi, mest. pri Gestápovih, or. z Gestápovima; MNOŽINA: im. Gestápova, rod. Gestápovih, daj.

Gestápovim, tož. Gestápova, mest. pri Gestápovih, or. z Gestápovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Hóndin -a -o prid.

Hondini avtomobili

(< Hónda2)

{O} moški: EDNINA: im. Hóndin, rod. Hóndinega, daj. Hóndinemu, tož. Hóndin (živostno Hóndinega), mest. pri Hóndinem, or. s Hóndinim; DVOJINA: im. Hóndina, rod. Hóndinih, daj. Hóndinima, tož.

Hóndina, mest. pri Hóndinih, or. s Hóndinima; MNOŽINA: im. Hóndini, rod. Hóndinih, daj. Hóndinim, tož. Hóndine, mest. pri Hóndinih, or. s Hóndinimi

ženski: EDNINA: im. Hóndina, rod. Hóndine, daj. Hóndini, tož. Hóndino, mest. pri Hóndini, or. s Hóndino; DVOJINA: im. Hóndini, rod. Hóndinih, daj. Hóndinima, tož. Hóndini, mest. pri Hóndinih, or.



241





s Hóndinima; MNOŽINA: im. Hóndine, rod. Hóndinih, daj. Hóndinim, tož. Hóndine, mest. pri Hóndinih, or. s Hóndinimi

srednji: EDNINA: im. Hóndino, rod. Hóndinega, daj. Hóndinemu, tož. Hóndino, mest. pri Hóndinem, or. s Hóndinim; DVOJINA: im. Hóndini, rod. Hóndinih, daj. Hóndinima, tož. Hóndini, mest. pri Hóndinih, or. s Hóndinima; MNOŽINA: im. Hóndina, rod. Hóndinih, daj. Hóndinim, tož. Hóndina, mest.

pri Hóndinih, or. s Hóndinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Al Kaidin

Irin

Alpinin

Kforjev

Barillin

Mercatorjev

Chanelov

Natov

Demosov

Pradin

Desusov

Škodin

Etin

Teslin

Gestapov

Udbin

Hondin





242





Svojilni pridevniki (iz živalskih imen)

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 8 svojilnih pridevnikov iz živalskih imen in je bil narejen na podlagi nabora živalskih imen, vključenih v različico 3.0 ePravopisa (tedaj Slovarja pravopisnih težav, oktober 2016).

NOVOSTI:

Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje ime, iz katerega je tvorjen svojilni pridevnik (npr. Kokijev < Koki).

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 115.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Lískin -a -o prid.

Sedel sem na pručko k Liskinim nogam in z bedroma oklenil posodo

(< Líska)

{O} moški: EDNINA: im. Lískin, rod. Lískinega, daj. Lískinemu, tož. Lískin (živostno Lískinega), mest.

pri Lískinem, or. z Lískinim; DVOJINA: im. Lískina, rod. Lískinih, daj. Lískinima, tož. Lískina, mest.

pri Lískinih, or. z Lískinima; MNOŽINA: im. Lískini, rod. Lískinih, daj. Lískinim, tož. Lískine, mest. pri Lískinih, or. z Lískinimi

ženski: EDNINA: im. Lískina, rod. Lískine, daj. Lískini, tož. Lískino, mest. pri Lískini, or. z Lískino; DVOJINA: im. Lískini, rod. Lískinih, daj. Lískinima, tož. Lískini, mest. pri Lískinih, or. z Lískinima; MNOŽINA: im. Lískine, rod. Lískinih, daj. Lískinim, tož. Lískine, mest. pri Lískinih, or. z Lískinimi srednji: EDNINA: im. Lískino, rod. Lískinega, daj. Lískinemu, tož. Lískino, mest. pri Lískinem, or. z Lískinim; DVOJINA: im. Lískini, rod. Lískinih, daj. Lískinima, tož. Lískini, mest. pri Lískinih, or. z Lískinima; MNOŽINA: im. Lískina, rod. Lískinih, daj. Lískinim, tož. Lískina, mest. pri Lískinih, or. z Lískinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Múrijev -a -o prid.

Pred vrati je ležala Murijeva ovratnica

(< Múri)

{O} moški: EDNINA: im. Múrijev, rod. Múrijevega, daj. Múrijevemu, tož. Múrijev (živostno Múrijevega), mest. pri Múrijevem, or. z Múrijevim; DVOJINA: im. Múrijeva, rod. Múrijevih, daj.



243





Múrijevima, tož. Múrijeva, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevima; MNOŽINA: im. Múrijevi, rod.

Múrijevih, daj. Múrijevim, tož. Múrijeve, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevimi ženski: EDNINA: im. Múrijeva, rod. Múrijeve, daj. Múrijevi, tož. Múrijevo, mest. pri Múrijevi, or. z Múrijevo; DVOJINA: im. Múrijevi, rod. Múrijevih, daj. Múrijevima, tož. Múrijevi, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevima; MNOŽINA: im. Múrijeve, rod. Múrijevih, daj. Múrijevim, tož. Múrijeve, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevimi

srednji: EDNINA: im. Múrijevo, rod. Múrijevega, daj. Múrijevemu, tož. Múrijevo, mest. pri Múrijevem, or. z Múrijevim; DVOJINA: im. Múrijevi, rod. Múrijevih, daj. Múrijevima, tož. Múrijevi, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevima; MNOŽINA: im. Múrijeva, rod. Múrijevih, daj. Múrijevim, tož.

Múrijeva, mest. pri Múrijevih, or. z Múrijevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki



Súltanov -a -o prid.

nova Sultanova ovratnica

(< Súltan)

{O} moški: EDNINA: im. Súltanov, rod. Súltanovega, daj. Súltanovemu, tož. Súltanov (živostno Súltanovega), mest. pri Súltanovem, or. s Súltanovim; DVOJINA: im. Súltanova, rod. Súltanovih, daj.

Súltanovima, tož. Súltanova, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovima; MNOŽINA: im. Súltanovi, rod.

Súltanovih, daj. Súltanovim, tož. Súltanove, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovimi ženski: EDNINA: im. Súltanova, rod. Súltanove, daj. Súltanovi, tož. Súltanovo, mest. pri Súltanovi, or.

s Súltanovo; DVOJINA: im. Súltanovi, rod. Súltanovih, daj. Súltanovima, tož. Súltanovi, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovima; MNOŽINA: im. Súltanove, rod. Súltanovih, daj. Súltanovim, tož.

Súltanove, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovimi

srednji: EDNINA: im. Súltanovo, rod. Súltanovega, daj. Súltanovemu, tož. Súltanovo, mest. pri Súltanovem, or. s Súltanovim; DVOJINA: im. Súltanovi, rod. Súltanovih, daj. Súltanovima, tož.

Súltanovi, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovima; MNOŽINA: im. Súltanova, rod. Súltanovih, daj.

Súltanovim, tož. Súltanova, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Cerberjev

Murijev

Kerberjev

Pegazov

Kokijev

Pujev

Liskin

Sultanov





244





Živalska imena

GESLOVNIK:

Problemski sklop obsega 9 slovarskih iztočnic. Tipološko se uvrščajo med enobesedna imena, ki jih pišemo z veliko začetnico ( Cerber/Kerber, Koki, Pegaz).

V rastočem slovarju bodo v nadaljnjih fazah dodana nova živalska imena, če se bo izkazala potreba po podrobnejši redakcijski obravnavi.

NOVOSTI:

V ePravopisa sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Novost glede na Slovenski pravopis 2001 je dosledna uvedba pomenske identifikacije v zaglavju.

Uvedeno je besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri Koki: B Kokijev).

SKLIC NA SP 2001:

Pravopisna pravila: § 91.

SLOVARSKI PRIKAZ:

Múri -ja m; ime bitja, živalsko ime

|ime živali|: V okolici Medvod se je izgubil psiček Muri; |domišljijski lik|: v zvezi maček Muri Pesmica opisuje sprehod mačka Murija po mestu

{B} Murijev

{O} EDNINA: im. Múri, rod. Múrija, daj. Múriju, tož. Múrija, mest. pri Múriju, or. z Múrijem; DVOJINA: im. Múrija, rod. Múrijev, daj. Múrijema, tož. Múrija, mest. pri Múrijih, or. z Múrijema; MNOŽINA: im.

Múriji, rod. Múrijev, daj. Múrijem, tož. Múrije, mest. pri Múrijih, or. z Múriji STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena



Kôki -ja m; ime bitja, živalsko ime

|ime živali|: Titov kakadu Koki je preživel svojega lastnika; V pravljici se miška pogovarja s petelinom Kokijem

{B} Kokijev

{O} EDNINA: im. Kôki, rod. Kôkija, daj. Kôkiju, tož. Kôkija, mest. pri Kôkiju, or. s Kôkijem; DVOJINA: im. Kôkija, rod. Kôkijev, daj. Kôkijema, tož. Kôkija, mest. pri Kôkijih, or. s Kôkijema; MNOŽINA: im.

Kôkiji, rod. Kôkijev, daj. Kôkijem, tož. Kôkije, mest. pri Kôkijih, or. s Kôkiji STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena



245





Súltan -a m; ime bitja, živalsko ime

|ime živali|: Odšla sta k hiši, kjer je gospodarja čakal pes Sultan; srečanje s sosedovim Sultanom

{B} Sultanov

{O} EDNINA: im. Súltan, rod. Súltana, daj. Súltanu, tož. Súltana, mest. pri Súltanu, or. s Súltanom; DVOJINA: im. Súltana, rod. Súltanov, daj. Súltanoma, tož. Súltana, mest. pri Súltanih, or. s Súltanoma; MNOŽINA: im. Súltani, rod. Súltanov, daj. Súltanom, tož. Súltane, mest. pri Súltanih, or. s Súltani STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.

NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC:

Cerber

Kerber

Koki

Liska

Muri

Oka

Pegaz

Pu

Sultan



246





Document Outline


pravopisne kategorije 2019

Pravopisne kategorije_kolofon_uvod-2019

Pravopisne kategorije ePravopisa 2019-DR Črke (imena grških črk) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Pravopisna kategorija: črke (grške)

Zadnja sprememba: 5. decembra 2017





Nabor slovarskih iztočnic:





Črke (slovenske) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Sklic na predlog pravopisnih pravil:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 5. decembra 2017.





Nabor slovarskih iztočnic:





Črke (tuje) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz:

Sklic na predlog pravopisnih pravil: Zadnja sprememba: 5. decembra 2017.





Nabor slovarskih iztočnic:





Domišljijska imena Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Enakozvočnice Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Imena celin Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Imena držav Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Imena pokrajin, otokov Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Izlastnoimenski pridevniki na -ov ali -ev in -in v stalnih besednih zvezah Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic in stalnih zvez:





Kratice Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Sklic na Pravopis 8.0:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Izpeljanke iz lastnih imen Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Lastna imena (osebna, moška) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Lastna imena (osebna, ženska) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Lastna imena (priimki) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Lastna imena v frazemih Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Leksikalizirane okrajšave Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Sklic na Pravopis 8.0:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 5. decembra 2017.





Nabor slovarskih iztočnic:





Merske enote Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Nazivi in naslovi ob imenu Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Občnoimenska jedra stalnih besednih zvez z lastnimi imeni Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Okrajšave Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Sklic na Pravopis 8.0:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Pisna znamenja Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Sklic na Pravopis 8.0:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Poimenovanja nagrad, odlikovanj in častnih nazivov Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:

Nagrade z izlastnoimenskimi zvezami:





Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev Geslovnik:

Novosti: Opozorjeno je na posebne položaje, ko se zaradi skladenjske spremembe spremeni tudi zapis začetnice, npr. zaradi elipse (Božični kruh so delili na vse tri božiče: božični dan, novoletni dan in na praznik Svetih treh kraljev; z malo začetnico zaradi el...





Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Pravopisne zanimivosti Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Pravopisna kategorija: stvarna imena; pravopisne zanimivosti; samostalnik moškega spola

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Prebivalska imena (iz imen držav, celin) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Prebivalska imena (iz imen pokrajin, otokov) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Pridevniki (iz imen držav, celin) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Pridevniki (iz imen plemen, ljudstev, narodov) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Pravopisna kategorija: pridevniki

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Pridevniki (iz imen pokrajin, otokov) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami jezikovnih, verskih, rasnih skupin) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami nazorov, gibanj, političnih, umetnostnih skupin) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Priimki s predimki Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Pripadniki in pripadnice jezikovnih, verskih, rasnih skupin Geslovnik: Uslovarjene so tudi tiste mejne kategorije, ki povzročajo zaradi nihanj, ali gre za kategorijo verske ali narodnostne pripadnosti, pisne težave, npr. jud – judinja nasproti Jud – Judinja; kopt – koptinja nasproti Kopt – Koptinja.





Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Pripadniki in pripadnice nazorov, gibanj, političnih, umetnostnih skupin Geslovnik: Kot izhodišče je pri vseh iztočnicah pripadnikov in pripadnic, izpeljanih iz lastnih imen oseb iz sveta znanosti, filozofije, kulture in političnega življenja, uslovarjeno tudi izhodiščno ime, npr. Keynes, Chavez, Derrida, Kant, Jung ipd.





Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Priredne zloženke (vezalne zloženke) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Pravopisna kategorija: priredne zloženke (vezalne)

Zadnja sprememba: 5. decembra 2017.





Nabor slovarskih iztočnic:





Psevdonimi (vzdevki ter skrivna in umetniška imena) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Pravopisna kategorija: psevdonimi; lastna imena (osebna, ženska)

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Religijska in mitološka imena Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Pravopisna kategorija: religijska imena; grško-rimska imena

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Smeri, nazori, gibanja Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Pravopisna kategorija: smeri, nazori, gibanja

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Simboli Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Sklic na Pravopis 8.0:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Stalni pridevki ob osebnih imenih Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 5. decembra 2017.





Nabor slovarskih iztočnic:





Stvarna lastna imena Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Pravopisna kategorija: stvarna imena; samostalnik moškega spola

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Svojilni pridevniki (iz domišljijskih imen) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Svojilni pridevniki (iz mitoloških in religijskih imen) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Pravopisna kategorija: svojilni pridevniki

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Svojilni pridevniki (iz nazivov in naslovov ob imenu) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Pravopisna kategorija: svojilni pridevniki

Pravopisna kategorija: svojilni pridevniki

Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Svojilni pridevniki (iz občnoimenskih jeder stalnih besednih zvez z lastnimi imeni) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Svojilni pridevniki (iz osebnih moških imen) Geslovnik: V kasnejših fazah se dodajajo tudi tisti svojilni pridevniki, pri katerih je podstavno ime sprejeto zaradi prekrivnosti pri zapisu, npr. oskar, aleksander ‘nagrada’ in Oskar, Aleksander ‘ime’.

V letu 2019 so bili v problemski sklop dodani svojilni pridevniki iz imen, ki se pojavljajo v umetniških imenih, npr. Andy Warhol > Andyjev. Podobno kot pri slovenskih imenih je uslovarjenje svojilnega pridevnika narekovala problematičnost zaradi:





Novosti: Uslovarjenje teh imen je predstavljalo gradivsko osnovo pri pripravi novega poglavja pravopisnih pravil z naslovom »Slovnični oris za pravopis«, ki je v letu 2019 v usklajevalni fazi. Pripravljena je bila tudi anketa, ki bo pomagala pri dokončni redak...





Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Svojilni pridevniki (iz osebnih ženskih imen) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Pravopisna kategorija: svojilni pridevniki

Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Svojilni pridevniki (iz priimkov s predimki) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Svojilni pridevniki (iz priimkov) Geslovnik: V letu 2019 so bili v problemski sklop dodani svojilni pridevniki iz imen, ki se pojavljajo v umetniških imenih, npr. Andy Warhol > Andyjev. Podobno kot pri slovenskih imenih je uslovarjenje svojilnega pridevnika narekovala problematičnost zaradi:





Novosti: Uslovarjenje teh imen je predstavljalo gradivsko osnovo pri pripravi novega poglavja pravopisnih pravil z naslovom »Slovnični oris za pravopis«, ki je v letu 2019 v usklajevalni fazi. Pripravljena je bila tudi anketa, ki bo pomagala pri dokončni redak...





Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Svojilni pridevniki (iz psevdonimov) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019.





Nabor slovarskih iztočnic:





Svojilni pridevniki (iz živalskih imen) Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic:





Živalska imena Geslovnik:

Novosti:

Sklic na SP 2001:

Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018.





Nabor slovarskih iztočnic: