URADNI VESTNIK DO L E M J S K E — za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA. TREBNJE Letnik II. NOVO MESTO, 5. marca 1965 Št. 4 VSEBINA SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV NOVO MESTO: 50. Pravilnik o uveljavljanju zdravstvenega varstva 51. Sklep o določitvi stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje 52. Sklep o višini dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije v letu 1965, pri katerih so stroški za zdravstveno zavarovanje višji od določenega povprečja OBČINA ČRNOMELJ: 53. Odlok o vpeljavi krajevnega samoprispevka za vas Zapudje 54. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor občinske skupščine Črnomelj 55. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor občinske skupščine Črnomelj 56. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Črnomelj OBČINA NOVO MESTO: 57. Odlok o prispevkih in davkih občanov 58. Odlok o občinskem prometnem davku 59. Odlok o davku na dobitke od iger na srečo OBČINA RIBNICA: 60. Odlok o povračilu potnih in drugih stroškov odbornikom in članom svetov in drugih kolegijskih organov v občini rtibnica 61. Sklep o sklicu zborov volivcev 62. Odlok o uvedbi kontrole cen za obrtne storitve na območju občine Ribnica SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV NOVO MESTO 50. Na podlagi 27. člena Zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list FLRJ št. 22/62), člena 32. in 102. Zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. list FLRJ št. 22/62) je Skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanje delavcev Novo mesto na svojem zasedanju 20.2.1965 sprejela PRAVILNIK o uveljavljanju zdravstvenega varstva I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Pravilnik določa, na kakšen način uveljavljajo zavarovane osebe zdravstveno varstvo, ki jim gre po 31. členu Zakona o zdravstvenem zavarovanju, na račun sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: »sklad«). Pravilnik je obvezen za organe, ki izvajajo zdravstveno varstvo, in za osebe, ki so na podlagi določil Zakona o zdravstvenem zavarovanju zavarovane na območju komunalne skupnosti ne glede na to, kje je njihovo bivališče. Izvzete so vojaške osebe in uslužbenci organov za notranje zadeve. v 2. člen Zavarovane osebe uveljavljajo pravico do zdravstvenega varstva po določbah Zakona o zdravstvenem zavarovanju in na podlagi zakona izdanih predpisov ter po tem pravilniku. Zavarovane osebe imajo pravico uveljavljati zdravstveno varstvo samo v zavodih, ki se štejejo po veljavnih predpisih za zdravstvene zavode, in v drugih organizacijah, s katerimi imajo zavodi za socialno zavarovanje sklenjene pogodbe. Sklad plača vse stroške zdravstvenega varstva, če nastanejo z uveljavljanjem pravic po zakonitih predpisih in tem pravilniku. 3. člen Zavarovani osebi, ki uveljavlja zdravstveno varstvo mimo določil tega pravilnika, se priznajo b tisti potni stroški, ki bi nastali, če bi uveljavljala zdravstveno varstvo po določili' tega pravilnika. 4. člen Kadar je treba v postopku uveljavljanja zdravstvenega varstva dati mnenje, ali če je prišlo v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva do spora, presoja primer komunalni zavod. Komunalni zavod odloča tudi tedaj, kadar zahteva zavarovana oseba povračilo stroškov zdravstvenega varstva, ki so nastali mimo določil tega pravilnika. Ce je za presojo primera potrebno strokovno zdravniško mnenje, mora komunalni zavod pred izdajo odločbe dobiti mnenje svojega strokovnega organa. Strokovni organi komunalnega zavoda so zdravniške komisije in komisija zdravniških izvedencev. V posameznih primerih komunalni zavod lahko pooblasti zdravniško komisijo ali komisijo zdravniških izvedencev drugega komunalnega zavoda, da izvrši pregled ali da izvid in mnenje. II. DOLOČILA O IZBIRI ZDRAVSTVENEGA ZAVODA IN ZDRAVNIKA TER O REGISTRACIJI IN ČASU, V KATEREM .ZAVAROVANA OSEBA BREZ UTEMELJENIH RAZLOGOV NE MORE MENJATI ZDRAVSTVENEGA ZAVODA IN ZDRAVNIKA 5. člen Pri uveljavljanju pravice do zdravstvenega varstva velja načelo proste izbire zdravnika javne zdravstvene službe in zdravstvenih zavodov. Zavarovane osebe uveljavljajo zdravstveno varstvo z neposredno prosto izbiro zdravstvenega doma, zdravstvene postaje ali obratne ambulante praviloma v komunalni skupnosti, kjer bivajo oziroma kjer so zaposlene. Pri tem neposredno izbirajo zdravnike, ki delajo v naslednjih ambulantah ali dispanzerskih enotah zdravstve- nega zavoda: v splošni ambulanti, zobni ambulanti, dispanzerju za predšolsko in šolsko mladino, dispanzerju za žene, protituberkuloznem in protivene-ričnem dispanzerju ter drugih dispan zerskih enotah. 6. člen Izbrani zdravstveni zavod je v vseh rojili enotah dolžan nuditi zavarovanim osebam predpisano zdravstveno varstvo, skrbeti za ohranitev in izboljševanje njihovega zdravja, voditi predpisane evidence in vpeljati takšno organizacijo dela, ki bo zavarovanim osebam omogočala najlažje uveljavljanje njihovih pravic. Ce izbrani zdravstveni zavod nima ustreznih enot, napoti zavarovano osebo s posebno napotnico v najbližji ustrezni zdravstveni zavod. Dispanzersko in ostalo preventivno zdravstveno varstvo nudi praviloma dispanzer, ki je najbližji kraju bivališča. 7. člen Zavarovana oseba se v izbranem zdravstvenem zavodu vpiše. Vpis se izvede, ko se zavarovana oseba posluži prvič v koledarskem letu uslug zdravstvenega zavoda oziroma zdravnika. Vpis se izvede tako, da se v zdravstveno izkaznico vpiše koledarsko leto in odtisne štampiljka izbranega zdravstvenega zavoda. , 8. člen Izbrani zdravnik je tisti splošni zdravnik, ki si ga je zavarovana oseba izbrala, da jo stalno zdravi, oz. tisti, pri katerem se je v koledarskem letu najprej javila v redni ordinaciji. Izbrani zdravnik se ne vpiše posebej, temveč mora biti razviden iz tekočega vpisa v zdravstveni zkaznici. Aktivni zavarovanec, ki mu zaradi organizacije dela v zdravstvenem zavodu ali delo v delovni organizaciji ni mogoče, da bi se stalno posluževal izbranega zdravnika, se lahko posluži tudi drugega zdravnika v istem zdrav-svtenem zavodu. Drugi zdravnik ima ista pooblastila kot izbrani zdravnik, mora pa izvid pregleda, način zdravljenja ,in morebitne ukrepe zabeležiti v zdravstveni karton, ki ga ima zavarovanec pri izbranem zdravniku. Način proste izbire zdravnika v zdravstvenem zavodu predpiše zdravstveni zavod sam z internimi predpisi. Zavarovana oseba ne more v teku koledarskega leta menjati izbranega zdravnika oz. zdravstvenega zavoda, razen iz opravičljivih razlogov. Opravičljivi razlogi so sprememba bivališča zavarovane osebe oz. zdravnika, sprememba kraja zaposlitve ali delovnega časa zavarovanca ali izbranega zdravnika. 9. člen Kadar želi zavarovana oseba menjati zdravstveni zavod ali zdravnika iz drugih razlogov, ureja to z upravnikom zdravstvenega zavoda. Proti odločitvi upravnika je v roku 3 dni dopustna pritožba pri pristojni zdravniški komisiji komunalnega zavoda. 10. člen \ Kadar zavarovana oseba po preteku koledarskega leta ali po sporazumu izbere drug zdravstveni zavod oziroma drugega zdravnika, novo izbrani zdravstveni zavod oziroma zdravnik preskrbi vso dotedanjo medicinsko dokumentacijo od prejšnjega zdravstvenega zavoda oziroma zdravnika. 11. člen Zavarovana oseba v času delane-zmožnosti ne more menjati zdravnika, razen v utemeljenih primerih in v soglasju z zdravnikom, ki je zdravljenje pričel. Če to stori brez soglasja zdravnika, nosi le stroške, ki nastanejo v zvezi z izbiro drugega zdravnika (32/5 čl. Zakona o zdravstvenem zavarovanju). 12. člen Zdravnika specialista izibra zavarovana oseba posredno, to je šele tedaj, ko je pristojni zdravnik spoznal, da je potreben specialni pregled oziroma zdravljenje. Zdravnik je dolžan v tem primeru napotiti zavarovano osebo k ustreznemu specialistu, ki si ga je zavarovana oseba izbrala. Tudi stacionarni zdravstveni zavod (bolnice) izbira zavarovana oseba posredno, to je šele tedaj, ko je zdravnik spoznal, da je potrebno bolnično zdravljenje. Zdravnik je dolžan napotiti zavarovano osebo v tisti ustrezni stacionarni zdravstveni zavod, ki si ga je zavarovana oseba sama izbrala. 13. člen Nujno potrebno zdravniško pomoč zavarovana oseba lahko zahteva pri katerem koli zdravstvenem zavodu oziroma zdravniku splošne prakse ali zdravniku specialistu. Zdravnik, pri katerem zavarovana oseba zahteva nujno zdravniško pomoč ali zdravniško pomoč med začasno spremembo bivališča, ima pravico in dolžnost zdraviti zavarovano osebo in odrediti ukrepe, ki so v zvezi z zdravljenjem. Zdravnik, ki je nudil prvo pomoč, da komunalnemu zavodu na njegovo zahtevo poročilo o zdravstvenem stanju zavarovane osebe in obrazloži nujnost pomoči. Komunalni zavod presoja utemeljenost nujnosti in odloča, v kolikšni višini plača sklad stroške zdravniške pomoči in morebitnega prevoza. III. UVELJAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V AMBULANTNO POLIKLINICNI v SLUŽBI A) Zdravstveno varstvo v zdravstvenih domovih, zdravstvenih postajah in obratnih ambulantah 14. člen Zavarovani osebi, ki si izbere za uveljavljanje zdravstvenega varstva zdravstveni dom, zdravstveno postajo ali obratno ambulanto izven območja komunalne skupnosti po kraju bivališča ali zaposlitve, plačuje sklad vse stroške zdravljenja. V tem primeru sklad ne plačuje morebitnih potnih stroškov oziroma jih plačuje le v-tisti višini, ko bi nastali, če bi zavarovana oseba uveljavljala zdravstveno varstvo v najbližjem zdravstvenem zavodu. 15. člen Zdravniške obiske v bivališču bolne 'zavarovane osebe lahko opravi izbrani zdravnik ali zdravnik najbližjega zdravstvenega zavoda, ki opravlja hišne obiske bolnikov. Ce izbrani zdravnik ni zdravnik najbližjega zdravstvenega zavoda oziroma njegove enote, plača zavarovana oseba morebitne razlike v višini potnih stroškov. Kjer je v zdravstvenem zavodu uvedena dežurna zdravniška služba, opravlja nujne zdravniške obiske dežurni zdravnik. Zdravnik, ki je opravil hišni obisk ali zdravljenje v bivališču bolnika, je dolžan poslati izbranemu zdravniku poročilo o opravljenem obisku, o zdravstvenem stanju bolnika ter o odrejenih medicinskih ukrepih, kadar je to potrebno. Zdravnik je dolžan zabeležiti obisk v zdravstveno izkaznico. Zdravniško pomoč v svojem bivališču lahko zahteva zavarovana oseba: a) v primeru nujnosti, b) kadar ni sposobna priti v zdravstveni zavod. 16. člen y Zavarovana oseba, ki kliče zdravnika v svoje bivališče, plača sama stroške zdravniškega obiska, če zdravnik ugotovi, da obisk ni bil potreben. Povračilb stroškov uveljavi komunalni zavod na predlog zdravnika, ki je opravil obisk. 17. člen Strokovno nego bolnika odreja zdravnik, ki zdravi zavarovano osebo v njenem bivališču. Strokovno nego opravlja ustrezna enota najbližjega zdravstvenega zavoda, ki deluje na območju bivališča zavarovane osebe. B) Zdravstveno varstvo pri zdravnikih — specialistih 18. člen Zavarovana oseba si prosto izbere zdravnika — specialista, ko je izbrani zdravnik spoznal, da je potreben specialistični pregled oziroma zdravljenje. Zdravnik je dolžan v primerih iz prvega odstavka tega člena izdati napotnico s strokovnimi podatki za zdravnika — specialista. Sklad plača stroške zdravstvenega varstva ter potne stroške do najbližjega ustreznega zdravnika — specialista. Zavarovana oseba, ki zahteva bolj oddaljenega zdravnika —specialista — plača sama razliko potnih stroškov. Zdravnik lahko napoti zavarovano osebo k bolj oddaljenemu zdravniku — specialistu, če se določena preiska- va pri bližnjem zdravniku — specialistu ne more uspešno opraviti ali če je bližji zdravnik specialist preobremenjen in bi zavarovana oseba morala dalj časa čakati na pregled ter bi se s \nm zavleklo zdravljenje. Razlog za napotitev k bolj oddaljenemu zdravniku —specialistu mora biti naveden na napotnici z utemeljitvijo. 19. člen Zavarovane osebe smejo brez napotnice izbrati zdravnika — specialista v dispanzerju izbranega zdravstvenega zavoda ali v drugem zdravstvenem zavodu, ki dela na dispanzerski način. Zdravniki specialisti so: pediater, ginekolog, fiziolog, venerolog in internist v primeru diabetičnega obolenja. Tako izbranega zdravnika — specialista je mogoče menjati samo v skladu z določili TI. poglavja tega pravilnika. Zavarovana oseba sme iti brez napotnice pristojnega zdravnika na pregled k okulistu zaradi določitve ostrine vida in predpisa očal. 20. člen Če le zavarovani osebi potrebna zdravniška pomoč zdravnika — specialista zaradi poškodbe, lahko zahteva pomoč brez napotnice izbranega zdravnika. Pri ponovnem pregledu mora zdravniku — specialistu predložiti napotnico, če izbrani zdravnik meni. da je še potrebno zdravljenje pri zdravniku — specialistu. 21. člen Zdravniki, specialisti, ki smejo sprejemati zavarovane osebe brez napotnice, opravljajo naloge, ki jih po zakonu opravlja posamezni zdravnik. Zdravniki — specialisti, ki sprejemajo zavarovane osebe z napotnico, ooravljajo predvsem naloge, za katere je zaprosil zdravnik, ki je izdal napotnico. Zdravniki — specialisti ne odločajo o delovni zmožnosti zavarovanca, razen v primerih VII. poglavja tega pravilnika. V vsakem primeru obolenja zava-rownn okviri zdravniki — sneciali-sti dolžni dati na zahtevo zdravstvenega ali komunalnega zavoda svoie mne-n1e o delovni zmožnosti oziroma invalidnosti. O KonziHami zdravniški preplcdi 22. člen Konziliarni zdravniški pregled zavarovane osebe lahko zahteva zdravnik, ki bolnika zdravi, bolna zavarovana oseba sama, njeni ožji družfnsk' člani, zdravstven' ali komunalni zavod in delovna, sindikalna aH drusra prizadeta organizacija. Stroške preerleda plača sklad, če ga je zahteval zdravnik, ki bolnika zdravi ali če je to zahteval komunalni zavod, če pa le zahtevala konziliarni pregled zavarovana oseba ali kdo drus, plača stroške preerleda tisti, ki era le zahteval, če nreerled iz medicinskih razlogov ni bil potreben. IV. UVELJAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V STACIONARNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODIH A) Zdravljenje v bolnicah 23. člen Zavarovano osebo napoti v bolnico izbrani zdravnik ali zdravnik — specialist, pri katerem je bila predhodno pregledana ali zdravljena. Zdravnik mora izdati za sprejem v bolnico predpisano napotnico. Zavarovana oseba si bolnico prosto izbere. Zdravnik, ki izda napotnico, mora upoštevati izbiro zavarovane osebe. Če si zavarovana oseba izbere bolnico, ki je bolj oddaljena od njenega bivališča kot najbližja, v kateri bi se lahko zdravila, plača sama morebitno razliko v potnih stroških. Zdravnik lahko napoti zavarovano osebo v drugo, bolj oddaljeno bolnico, kadar pričakuje uspešnejše zdravljenje ali če v bližnji bolnici ni možen sprejem zaradi pomanjkanja prostora, vendar mora to označiti na potrdilu o potrebi potovanja za uveljavljanje zdravstvenega varstva. B) Zdravljenje v naravnih zdraviliščih 24. člen Zavarovane osebe se lahko napoti samo v tista naravna zdravilišča, ki poslujejo z odobrenjem sekretariata za zdravstvo pristojne republike kot zdravstveni zavod. Zavarovane osebe se lahko napoti na zdravljenje v naravna zdravilišča samo po določbah navodila o indikacijah za zdravljenje v naravnih zdraviliščih, ki ga je izdal Svet za zdravstvo LRS (03/9-2391/6 z dne 6.12.1962). Zdravljenje v naravnih zdraviliščih je dopustno samo kot nadaljevanje predhodnega zdravljenja v ambulanti ali bolnici. 25. člen Zavarovana oseba mora prispevati k stroškom namestitve in prehrane v naravnem zdravilišču v tolikšni višini, kadar to določijo s sklepom pristojni organi (člen 34. Zakona o zdravstvenem zavarovanju). 26. člen Zavarovano osebo napoti na zdravljenje v naravno zdravilišče izbrani zdravnik po lastni presoji ali na predlog zdravnika specialista. Predlog zdravnika specialista ni obvezen za izbranega zdravnika. Zdravnik, ki izda napotnico, jo pošlje z ustrezno medicinsko dokumentacijo v potrditev zdravniški komisiji komunalnega zavoda. V spornih slučajih, če zavarovana oseba zahteva, da se jo predstavi zdravniški komisiji, je izbrani zdravnik dolžan poslati izbrano dokumentacijo in zavarovano osebo k zdravniški komisiji. Zdravniška komisija pošlje napotnico z medicinsko dokumentacijo naravnemu zdravilišču, če meni, da je tako zdravljenje potrebno, če pa tako zdravljenje ni potrebno, vrne dokumentacijo zdravniku z napotki za nadaljnje zdravljenje zavarovane osebe. 27. člen Predstojnik oddelka bolnice lahko po prostem preudarku premešča zavarovano osebo v naravna zdravilišča oz. specializirane zdravstvene zavode, če gre za neposredno nadaljevanje bolnič-nega zdravljenja po predhodnem mnenju konzilija bolničnih zdravnikov, ki ga določi komunalni zavod za socialno zavarovanje na predlog predstojnika bolnice. Kadar je treba zavarovano osebo zaradi učinkovitosti zdravstvenih postopkov takoj po zaključku zdravljenja v bolnici premestiti zaradi nadaljnjega zdravljenja ali medicinske rehabilitacije v naravno zdravilišče, zajamči prosto mesto v zdravilišču ustrezni oddelek bolnice. O tem obvesti komunalni zavod oziroma njegovo podružnico. 28. člen če zdravniška komisija osvoji predlog izbranega zdravnika (1. odst. 26. čl.) oz. predstojnika odd. bolnice (1. odst. 27. čl.) ob napotitvi zavarovane osebe v naravno zdravilišče, dostavi komunalnemu zavodu oz. njegovi podružnici en izvod napotnice. 29. člen Zavarovane osebe, ki so potrebne medicinske rehabilitacije, se lahko ob ustrezni indikaciji napotijo samo v ustrezne zavode na medicinsko rehabilitacijo. Izbrani zdravnik oziroma zdravnik bolnice lahko napoti zavarovano osebo v ustrezni zavod za medicinsko rehabilitacijo, ki je zavarovani osebi krajevno najbližji. 30. člen V breme sklada se ne odobrava spremstvo za bivanje v naravnem zdravilišču. V. J UVELJAVLJANJE POSAMEZNIH OBLIK ZDRAVSTVENEGA VARSTVA A) Ugotavljanje zdravstvenega stanja in zmožnost za delo na določenem delovnem mestu 31. člen Preglede pred vstopom na delo opravlja tista obratna ambulanta ali enota zdravstvenega zavoda, ki je pristojna za območje, kjer je sedež delovne organizacije, njenega obrata ali zasebnega delodajalca. Morebitne potrebne specialne preglede opravi tisti zdravstveni zavod, ki ga odredi zdravnik, ki je opravil osnovni pregled. Sklad plača stroške pregledov iz 1. in 2. odst. tega člena, če je pregledani zavarovana oseba, razen stroškov pregledov, opravljenih po določilu 6. člena temeljnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Ur. list SFRJ št. 17/64). Nezavarovane osebe plačajo stroške pregleda same. Delovna organizacija plača preglede, ki so bili opravljeni na podlagi njenih predpisov zaradi obolenj, ki so v zvezi z delovnim procesom. če zdravnik ugotovi, da pregledani za določeno delovno mesto ni sposo- ben, pregledani pa se s tem mnenjem ne strinja, se lahko pritoži na zdravniško komisijo komunalnega zavoda, ki da dokončno mnenje. Stroške pregleda pri zdravniški komisiji plača sklad, če zdravniška komisija ugodi pritožbi pregledanega, pri zavrnitvi pritožbe pa plača stroške pregleda pregledani sam. 32. člen Sistematske preglede delavcev opravljajo tiste ambulante ali zdravstveni zavodi, ki so ustrezno organizirani in s katerimi sklepa komunalni zavod posebne dogovore glede sistematskih pregledov v posameznih delovnih or-, ganizacijah. B) Zdravila, zdravilna sredstva, pomožni in sanitetni material 33. člen Zavarovani osebi se smejo predpi-ni in sanitetni material, ki je potreben zavarovani osebi za zdravljenje izven zdravstvenega zavoda, smejo predpisovati splošni zdravniki in zdravniki specialisti v ambulanti, polikliniki in dispanzerski zdravstveni službi. 34. člen Zavarovani osebi se smejo predpisovati samo registrirana zdravila, katerih promet je odobren v naši državi. 35. člen Zavarovana oseba lahko dvigne predpisana zdravila v vsaki lekarni ali lekarniški postaji. 36. člen Zavarovana oseba je dolžna plačati lekarni s predpisom določen prispevek za vsako izdano zdravilo. 37. člen Kadar zavarovana oseba nabavi v inozemstvu zdravilo, ki je v naši državi registrirano, pa ga začasno ni v ■ prodaji, je upravičena do povračila stroškov v znesku, kolikor bi zdravilo stalo v lekarni na območju komunalne skupnosti. Povračila stroškov uveljavlja pri komunalnem zavodu. Znesek se zniža za obvezni prispevek. 38. člen Sklad praviloma ne povrne stroškov za neregistrirana zdravila, ki jih nabavijo zavarovane osebe v inozemstvu. V izjemnih primerih pa o tem odloča zdravniška komisija komunalnega zavoda. C) Preprečevanje in zdravljenje zobnih in ustnih bolezni 39. člen Zavarovana oseba si lahko zdravi , zobne in ustne bolezni v kateri koli zobni ambulanti. Sklad plača vse stroške zdravljenja, potne stroške pa le v višini kot predpisuje ta pravilnik. 40. člen Sklad plača vse stroške preprečevanja zobne gnilobe s fluor kalcijem, ki ga izvajajo ustrezni oddelki pristojnih zdravstvenih zavodov (zobne ambulante, dispanzerji za žene, predšolsko in šolsko mladino). Č) Z ob o tehnična in zobna protetična sredstva 41. člen Zavarovane osebe so upravičene do zobotehničnih in zobnih protetičnih sredstev iz materiala in v tistem obsegu, kot določajo veljavni predpisi. Zavarovani osebi se smejo na njeno zahtevo napraviti zobotehnična in zobna protetična dela iz boljšega materiala in v večjem obsegu, kot so določena v ustreznem predpisu, vendar plača sama zobni ambulanti razliko v ceni materiala in stroških za storitve, ki so zagotovljene s predpisom in tistimi, ki so dejansko izvršeni. 42. člen Zavarovana oseba lahko zahteva izdelavo zobotehničnih del iz plemenite kovine, če jo zdravstveni zavod ima na razpolago. V tem primeru sama plača razliko med ceno izdelka iz standardnega materiala in plemenite kovine. Zavarovani osebi, ki prinese sama plemenito kovino, povrne zdravstveni zavod, kjer se je zdravila, vrednost standardnega materiala po ceni, kot jo plačuje komunalni zavod zdravstvenemu zavodu v času izvršene storitve. 43. člen Zavarovana oseba lahko zahteva, da se ji izdelajo nove oziroma popravijo stare zobne proteze ali zobno protetič-ne dela tudi preden preteče predpisana trajnostna doba, če je do okvare oziroma nerabnosti prišlo zaradi ana-tomskcfizioloških sprememb ali zaradi netrpežnosti materiala oziroma zaradi drugih opravičljivih razlogov. če je prišlo pred pretekom trajnost-ne dobe do okvare ali nerabnosti proteze ali zobno protetičnega dela po nepazljivosti ali malomarnosti zavarovane osebe, se ji izdela na njene stroške nova zobna proteza ali izvrši novo zob-.no protetično delo. Pri tem se upošteva amortizirana vrednost glede na čas dejanske uporabe in trajnosti dobe zobne proteze ali zobno protetičnega sredstva oziroma izdelka. Ali se naj zobna proteza oziroma zobno protetično delo izdela na rtovo ali popravi in ali plača stroške sklad ali zavarovana oseba, presodi zdravniška komisija komunalnega zavoda. D) Proteze, ortopedski pripomočki ter sanitarne priprave 44. člen Zavarovane osebe imajo pravico do protetičnih in ortopedskih pripomočkov ter sanitarnih priprav v obsegu, kakor določajo veljavni predpisi. Potrebe po ortopedskem pripomočku ali sanitarni pripravi ugotavlja zdravnik, ki izda zavarovani Osebi recept (potrdilo) v skladu z veljavnimi predpisi. Poleg pripomočkov iz 22. in 24. člena pravilnika o indikacijah, o standar: dih za material in o trajnostni dobi za protetična in ortopedska sredstva in sanitarne priprave (Ur. list FLRJ št. 51/62), lahko predpiše zdravnik še: navleke za km ter gumijaste nogavice, gumijaste kratke nogavice in gumijaste kolenke ter dojke z modrcem. Pred nabavo ortopedskega pripomočka ali sanitarne priprave je zavarovana oseba dolžna predložiti recept oziroma potrdilo o potrebi ortopedskega pripomočka — sanitarne priprave komunalnemu zavodu ali njegovi podružnici v potrditev. 45. ČLEN Za paraplebike in težje invalide, ki so potrebni rehabilitacije ali priučitve zaradi uporabe aparata, ugotavlja prvo in nadaljnjo potrebo za vse vrste protez in priprav ustrezni zdravstveni zavod. Ustrezni zavod je tudi pristojen, da potrjuje indikacije za izdelavo navedenih pripomočkov, ki so jih predpisali zdravniki ortopedi ali drugi zdrav-^ stveni delavci. Isti zavod je nadalje pristojen kontrolirati ustreznost in kvaliteto izvršenih izdelkov vseh ortopedskih pripomočkov. Za slušne aparate potrjuje ustreznost in kvaliteto ustrezni zdravstveni zavod. 46. člen Zavarovana oseba, ki zahteva izdelavo ortopedskega pripomočka ali sanitarne priprave iz boljšega materiala . ali po višjem standardu kakor je določen v ustreznem pravilniku, plača sama razliko v ceni dobavitelju. 47. člen Zavarovana oseba je dolžna skrbno ravnati in pazljivo uporabljati proteze, ortopedske pripomočke ter sanitarne priprave. Zavarovana oseba nima pravice do popravila ali nabave nove proteze, ortopedskega pripomočka ali sanitarne priprave na račun sklada, če pride do njihove neuporabnosti pred potekom trajnostne dobe po njeni krivdi. Pred potekom trajnostne dobe ima zavarovana oseba pravico do nabave novih oziroma do popravila starih protez, ortopedskih pripomočkov ali sanitarnih priprav na račun sklada, če pride do njihove neuporabnosti zaradi anatomskih ali funkcionalnih sprememb oziroma zaradi netrpežnosti materiala, o čemer odloča pristojni zdravnik — specialist oziroma ustrezni zavod. Če nastane pri tem spor, se predloži zadeva komunalnemu zavodu zaradi izdaje odločbe po predhodnem izvidu in mnenju njegove zdravniške komisije. E) Način ugotovitve zdravstvenega stanja zavarovane osebe v primeru odhoda v tujino 48. člen Zavarovana oseba uživa zdravstveno varstvo med prebivanjem v tujini v skladu s pravilnikom o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja v tujini (Ur. list SFRJ št, 24—aoii/63) pod pogojem, da je pred ounodom v lujmo poaal mnenje o njenem zdravstvenem stanju izbrani zdravnik. Delovna organizacija, ki pošilja zaposlenega zavarovanca v tujino, mora sama izpeljati predhodni postopek iz 1. odstavita tega člena, 49. člen Zavarovanec, ki namerava nastopiti delo v tujini na podlagi dovoljenja pristojnega organa, mora sam plačati stroške, nastale v zvezi z ugotovitvijo 'svojega zdravstvenega stanja in zdravstvenega stanja svojih ožjih družinskih članov pred odhodom v tujino. VI. UVELJAVLJANJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IZ v EN OBMOČJA KOMUNALNE SKUPNOSTI 50. člen Zavarovane osebe, ki začasno bivajo izven oomoćja komunalne skupnosti, koristijo zdravstveno varstvo v najbližjem zdravstvenem zavodu ali pri zdravniku javne zdravstvene služ-oe na območju, Kjer začasno bivajo. 51. člen Zavarovana oseba, ki sama plača stroške zdravstvenega varstva v primerih iz prejšnjega člena tega pravilnika na izrecno zahtevo zdravstvenega zavoda, uveljavlja povračilo stroškov pri komunalnem zavodu na podlagi potrdila o plačanih stroških za zdravljenje. 52. člen - Med začasno nezmožnostjo za delo je zavarovanec praviloma dolžan ostati in se zdraviti v kraju, kjer je bival ob nastanku nezmožnosti za delo. Spremembo bivališča na lastno zahtevo zavarovane osebe med nezmožnostjo za- delo sme odobriti izbrani zdravnik, če v kraju novega bivališča obstajajo boljši in ustreznejši pogoji za bivanje in negovanje in ti boljši pogoji vodijo do hitrejšega ozdravljenja in hitrejše usposobitve za delo. Potne stroške plača v tem primeru zavarovanec sam. Ce je potrebna sprememba bivališča za daljšo dobo (nad 30 dni), napoti pristojni zdravnik zavarovanca na zdravniško komisijo, ki odloči o kraju novega bivališča, trajanju bivanja, povrnitvi potnih stroškov in morebitni ponovni predstavitvi izbranemu zdravniku ali zdravniški komisiji komunalnega zavoda. Potne stroške plača sklad, kadar zdravniška komisija pošlje zavarovanca iz terapevtskih razlogov na zdravljenje v drugi kraj. 53. člen Zavarovanec, ki mu je odobrena sprememba bivališča med boleznijo, nadaljuje zdravljenje v najbližjem ustreznem zdravstvenem zavodu. Zdravnik, ki zdravljenje nadaljuje, je dolžan občasno obveščati izbranega zdravnika o poteku zdravljenja. VII. OCENJEVANJE ZMOŽNOSTI ZA DELO 54. člen Za ocenjevanje zmožnosti za delo so pristojni: 1. od zavarovanca izbrani zdravnik, ki dela v zdravstvenem zavodu na območju občine po kraju zaposlitve ali bivališča; 2. zdravnik obratne ambulante, če ima delovna organizacija takšno ambulanto, sicer pa zdravnik zdravstvenega zavoda, ki je krajevno pristojen za delovno organizacijo oziroma njen obrat, kadar si je zavarovana oseba izbraia zdravnika izven kraja zaposlitve ali bivališča. V tem primeru je dolžan izbrani zdravnik dostaviti zdravniku obratne ambulante oziroma področnega zdravstvenega zavoda vso medicinsko dokumentacijo, potrebno za presojo zmožnosti za delo. 55. člen Delovne organizacije oziroma njihovi obrati, ki nimajo obratne ambulante, lahko v sporazumu z zdravstvenim zavodom in občinskim svetom. za zdravstvo nalože posameznim zdravnikom zdravstvenega zavoda, da vodijo evidenco nezmožnih za delo v njihovih organizacijah oziroma obratih. V • tem primeru je potrebno, da delovna organizacija sklene posebno pogodbo z zdravstvenim zavodom, v kateri se določi, da isti zdravnik, ki vodi evidenco nezmožnih za delo, izvaja v organizaciji oziroma njenem obratu preventivno zdravstveno varstvo, kot je določeno v navodilih za ustanavljanje obratnih ambulant. 56. člen Ginekolog oziroma zdravnik s posebnim tečajem, ki dela v dispanzerju za žene zdravstvenega zavoda, kjer zavarovana oseba biva ali je zaposlena, ima poleg pravice zdravljenja tudi pravico odločanja o delovni zmožnosti zavarovank, kadar gre za bolezen, ki je v zvezi z nosečnostjo. Prav tako presoja nosečnost zavarovank v zvezi s porodniškim dopustom in določa pričetek porodniškega dopusta. 57. člen * Ftiziolog, ki dela v protituberkuloz-nem dispanzerju na območju, kjer zavarovanec biva, ima poleg pravice zdravljenja tudi pravico odločanja o delovni zmožnosti zavarovancev, kadar gre za tuberkulozna obolenja. 58. člen Pediater ali izbrani zdravnik s posebnim tečajem, ki dela v šolskem dispanzerju ali dispanzerju za otroke, ima pravico odločati o bolniškem dopustu zavarovanca, kadar gre za nego bolnega otroka. 59. člen Nezmožnost za delo se prizna od tistega dne, ko zdravnik pri pregledu ugotovi, da zavarovanec ni sposoben opravljati svoje delo. Zdravnik je dol- žan nezmožnost za delo zabeležiti t zdravstveno izkaznico. Priznanje nezmožnosti za delo z& nazaj (retrogradna nezmožnost za delo) načeloma ni dopustna. Izjemoma sme priznati nezmožnost za delo za nazaj v utemeljenih primerih pristojni zdravnik na podlagi dokumentacije hospitalnega zavoda, kjer se je bolni neposredno prej zdravil. Po prosti presoji sme priznati pristojni zdravnik nezmožnost za delo največ za tri dni nazaj od dneva pregleda. V vseh ostalih primerih presoja utemeljenost retrogradne nezmožnosti za delo zdravniška komisija komunalnega zavoda. VIII. POVRAČILO POTNIH STROŠKOV 60. člen Zavarovana' oseba je upravičena do povračila prevoznih stroškov po določilih Zakona o zdravstvenem zavarovanju in tega pravilnika za potniški vlak in ladjo II. razreda ali avtobus. V primeru, da zavarovana oseba potuje na relaciji, ki je daljša kot 250 km, ima pravico do povračila prevoznih stroškov za I. razred brzega vlaka, kolikor izbrani zdravnik ne odredi drugače. Zavarovana oseba mora dokazati,, da je bil prevoz izvršen s takim prevoznim sredstvom. Zavarovana oseba je upravičena do povračila prevoznih stroškov do najbližjega zdravnika oziroma zdravnika — specialista, če v kraju bivališča ali zaposlitve ni ustreznega zdravnika in če je razdalja do najbližjega zdravnika najmanj 5 km v eno smer. Zavarovana oseba je upravičena do povračila potnih stroškov tudi do bolj oddaljenega zdravnika, če je najbližji zdravnik odsoten, zdravniška pomoč pa je nujna. 61. člen Zavarovana oseba, ki je v primeru nujnosti ali zato, ker ni bilo na razpolago javnega prevoznega sredstva, lahko uporabi drugo posebno prevozno sredstvo (osebni avtomobil, vprego ali podobno), vendar cena teh prevozov ne sme presegati 80 din za prevoženi kilometer. Zahtevku za povračilo prevoznih m morebitnih drugih stroškov je dolžna zavarovana oseba predložiti registrirani račun (za zasebni prevoz). O potrebi posebnega prevoznega sredstva mora zavarovana oseba predložiti komunalnemu zavodu potrdilo pristojnega zdravnika. 62. člen Zavarovana oseba je upravičena do povračila stroškov za prehrano in nastanitev (dnevnica) med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju. Višino dnevnice določi skupščina skupnosti s svojim sklepom. 63. člen Spremljevalec zavarovane osebe ima pravico do potnih stroškov po 76. členu Zakona o zdravstvenem zavarovanju. Spremljevalec je upravičen do povračila potnih stroškov z istim prevoznim sredstvom kot zavarovana oseba, razen če je prevoz spremljevalca že pokrit s plačilom prevoznega sredstva za zavarovano osebo. Če spremljevalec sam potuje, je upravičen do povračila potnih stroškov za vlak in ladjo II. razreda ali avtobus oziroma I. razred, če izpolnjuje pogoje iz 2. odstavka 60. člena (relacija daljša od 2oU km). Če je zavarovana oseba upravičena do dnevnice, ima enako pravico tudi spremljevalec. 64. člen Zavarovana oseba je upravičena do uporabe rešilnega avtomobila, kadar gre za nujnost ali neposredno življenjsko nevarnost zavarovane osebe ali kadar ni mogoče prevoza izvršiti z drugim javnim prevoznim sredstvom. Kot nujni in za življenje neposredno nevarni se štejejo primeri, kjer je po načelih zdravniške vede ~ujno potrebna takojšnja zdravniška intervencija in bi opustitev take intervencije pomenila neposredno nevarnost za življenje ali trajno poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovane osebe. Uporabo rešilnega avtomobila odredi pristojni zdravnik z napotnico. V nujnem primeru lahko pokliče zavarovana oseba sama rešilni avtomobil, vendar mora potrditi nujnost prevoza zdravnik zavoda, kamor je bila prepeljana. Utemeljenost nujnosti presoja v primeru spora komunalni zavod. 65. člen Potni stroški se praviloma izplačajo po opravljenem potovanju. V izjemnih primerih se zavarovani osebi lahko izplača akontacija na potne stroške in za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju (dnevnico). Po opravljenem potovanju se napravi obračun na podlagi predloženih ustreznih dokazil. IX. PODALJŠANJE NEGOVANJA OBOLELEGA OŽJEGA DRUŽINSKEGA ČLANA 66. člen Podaljšanje pravice do nadomestila osebnega dohodka zaradi negovanja obolelega ožjega družinskega člana ali žene na porodu se lahko. izjemoma odredi preko zakonitega roka, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: a) če je zdravstveno stanje bolnika tako, da bi bila brez ustrezne domače nege potrebna premestitev v bolnico; b) če bolnik živi v skupnem gospodinjstvu z zavarovancem, ki ga neguje; c) če v gospodinjstvu ni drugih odraslih članov, ki so sposobni negovati bolnika. 67. člen Zdravnik, ki bolnika zdravi, predlaga komunalnemu zavodu podaljšanje negovanja s podrobno medicinsko utemeljitvijo. Zavarovanec, za katerega zdravnik predlaga podaljšanje pravice do nado- mestila oseonega donodka zaradi negovanja obolelega ožjega"~družinskega ciana, potrdi s posebno pismeno izjavo, aa so izpolnjeni pogoji iz točke b) in c) prejšnjega člena. Zavarovančevo izjavo mora zdravnik priložiti predlogu za poaaij sanje pravice do nadomestila osebnega uonodka. 68. člen Predlog zaraviLuta o podaljšanju nega druzinsKega člana prouči zdravniška Komisija Komuimuiega za»roua in nato na pocuagi medicinsKin jpodat-kov ter ob upoštevanju socialmn in zivljenjskin pogojev zavarovane osebe in obolelega družinskega ciana poda svoje mnenje. z^uravnisKa Komisija v svojem mnenju določi cas podaljšanja, ki praviloma ne sme trajati vec Kot 3u dni. 69. člen O podaljšanju pravice do nadomestila oseonega donodka oziroma podaljšanju negovanja ožjega druzinsKe-ga člana odloči komunalni zavod oziroma njegova podružnica z odločbo na podlagi mnenja zdravniške komisije. .Nadomestilo oseonega donodka za tako izjemno puctaijsanje nege ooole-iega ožjega družinskega ciana oremeni neposredno sklad zdravstvenega zavarovanja komunalnega zavoda. X. • IZOLACIJA V PRIMERU NALEZLJIVIH BOLEZNI 70. člen Izolacijo zaradi bacnonoštva ali nalezljivih bolezni odredi zdravnik, ki je po določilih tega pravilnika pristojen za ocenjevanje zmožnosti za delo ali pristojni organ zdravstvene ali sanitarne inšpekcijske službe občinske skupščine, ki mora o svoji odredbi obvestiti pristojnega zdravnika zaradi ureditve pravice zavarovanca do nadomestila osebnega dohodka. 71. člen Zavarovance — bacilonosce, zaposlene pri prometu z živili, se mora takoj premestiti na delovno mesto, kjer ni več potrebna izolacija. XI. DOLOČILA O VIŠINI PRISPEVKA ZAVAROVANIH OSEB PRI PLAČILU STROŠKOV ZA NEOBVEZNA CEPLJENJA 72. člen Zavarovane osebe plačajo neposredno zdravstvenemu zavodu, ki izvrši cepljenje, 50 odstotkov stroškov za vsa neobvezna cepljenja, ki jih izvaja zdravstvena služba iz epidemioloških razlogov. 73. člen Za neobvezna cepljenja, ki jih izvršijo zdravstveni zavodi zaradi posebnih predpisov na zahtevo zavarovane osebe ali delovnih organizacij, plača naročnik vse stroške sam neposredno zdravstvenemu zavodu. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 74. člen Zavarovane osebe, ki bodo na dan začetka uporabljanja tega pravilnika uživale pravice do zdravstvenega varstva po prejšnjih predpisih, uživajo od tega dne dalje pravice po prejšnjih predpisih, če so zanje ugodnejši. Pri zavarovancih, ki bodo na dan začetka uporabljanja tega pravilnika nezmožni za delo, se šteje do ozdravljenja, da je njihovo nezmožnost za delo ugotovil pristojni zdravnik. Isto velja za zavarovane osebe na® zdravljenju v zdravstvenih zavodih. 75. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan pb objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Pravilnik je objavljen v Uradnem vestniku Dolenjske št. 4 z dne 5.3.1965. Številka: 190—8/65-03 Datum: 4. 3.1965 Predsednica skupščine komunalne skupnosti •socialnega zavarovanja delavcev Novo mesto: Marija Jereb, l.r. 51. Na podlagi 1. točke 2. odstavka 89. člena Zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (ur. list FLRJ št. 22—269/62) je skupščina Komunalne skupnosti za socialno zavarovanje delavcev Novo mesto sprejela na 11. zasedanju dne 24.12.1964 SKLEP o določitvi stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. I. Stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje se določi v višini 8,5 odstotka. II. Ta sklep se'uporablja od 1.1.1965. Ko začne veljati ta sklep, neha veljati sklep št. 420—6/64—05/1 z dne 27.12.1963. Skupščina komunalne skupnosti za socialno zavarovanje Novo mesto Številka: 420—6/64—05/1 Datim: 24.12.1964 Predsednica skupščine: Marija Jereb, 1. r. 52. Na podlagi 2. odstavka 91. člena in 1. točke 1. odstavka 92. člena Zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list FLRJ št. 2—269/62) ter odloka Ljudske skupščine LR Slovenije o določitvi panog skupin oziroma podskupin organizacij, katerim se sme naložiti dodatni prispevek za zdravstveno zava- rovanje (Ur. list LRS št. 5/63) je skupščina Komunalne skupnosti za socialno zavarovanje delavcev Novo mesto na svojem 11. rednem zasedanju dne 24. 12. 1964 sprejela tale SKLEP o višini dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije v letu 1965, pri katerih so stroški za zdravstveno zavarovanje višji od določenega povprečja Povprečje stroškov zdravstvenega zavarovanja za čas od 1.10.1963 do 30.9.1964 na območju komunalne skupnosti Novo mesto se določi na 30.000 din. II. Ne glede na določeno povprečje stroškov zdravstvenega zavarovanja iz prejšnje točke se dodatna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje ne predpiše organizacijam, pri katerih je ugotovljeno, da povprečno število pri njih zaposlenih na dan 30. 9. 1964 znaša manj kot 16. III. V skladu z določenim povprečjem stroškov zdravstvenega zavarovanja iz prejšnje točke se določi naslednja tablica stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje: od din: do din odst. 1 1.000 1,00 1.001 2.000 1,25 2.001 3.000 1,50 3.001 4.000 1,75 4.001 5.000 2,00 5.001 6.000 . 2,25 6.001 7.000 2,50 7.001 8.000 2,75 8.001 9.000 3,00 9.000 10.000 3,25 10.001 11.000 3,50 11.001 12.000 3,75 12.001 dalje 4,00 IV. Na podlagi tablice stopenj dodatnega prispevka iz prejšnje točke plačajo dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje naslednje organizacije po naslednjih stopnjah: 1. ELEKTRO Novo mesto odst. 2,50 2. KRKA, tovarna zdravil Novo mesto 4,00 3. Industrija obutve Novo mesto 2,00 4. Industrija motornih » vozil Novo mesto 2,75 5. ISKRA Novo mesto 2,00 6. NOVOLES Novo mesto z vsemi obrati 3,25 7. NOVOTEKS Novo mesto 4,00 in manufaktu. trg. 8. Novomeška Opekarna Zalog 1,50 9. OPREMALES Novo mesto 3,50 10. TOBAK Novo mesto 4,00 11. Kmetijska zadruga Novo mesto 4,00 12. MESARIJA Novo mesto 2,75 13. Vodna skupnost Dolenjske Novo mesto 4^00 14. Gozdno gospodarstvo Novo mesto 1,25 15. PIONIR, gradb. podjetje Novo mesto 3,75 16. Projektivno podjetje Novo mesto 4,00 17. GORJANCI, avtopromet Novo mesto 4,00 18. Cestno podjetje" Novo mesto 3,75 19. Podjetje za PTT promet Novo mesto 3,25 20. ŽTP (z vsemi sekcijami) Novo mesto 3,00 21. MERCATOR Lj. — posl. STANDARD Novo mesto 2,75 22. 2ELEZNINA, trg. podj. Novo mesto 4,00 23. DOLENJKA, trg podj. Novo mesto 2,25 24. Gostinsko podjetje hotel METROPOL N. n.. 4,00 25. Gostinsko podj. hotel KANDIJA N. m. 4,00 26. ELA, obrtno podj. Novo mesto 4,00 27. Elektrotehnično podj. Novo mesto 1,00 28. KERAMIKA Novo mesto 1,75 29. Pekarna in slaščičarna novo mesto ' 2,50 30. DOLENJKA Mirna peč — »BETI« Metlika 3,25 31. REMONT Straža 2,00 32. Splošno mizarstvo Dvor 1,75 33. Komunalno podjetje Novo mesto 4,00 34. VARNOST Novo mesto 3,50 35. VODOVOD Novo mesto 4,00 36. Zavod za upravo družb, premoženja Novo mesto 2,50 37. Osnovna šola Stopiče 4,00 38. Osnovna šola Dol. Toplice 2,25 39. Osnovna šola Šentjernej 2,00 40. (Splošna bolnišnica Novo mesto 2,75 41. Učiteljišče Novo mesto 4,00 42. Zdravilišče Dol. Toplice 4,00 43. Zdravilišče šmarješke Toplice 2,50 44. Zdravstveni dom Novo mesto 1,00 45. Kom. zavod za soc. sav. N. m. s podr. črn. 1,00 46. Medobčinski zavarovalni zavod Novo mesto 1,25 47. Narodna banka Novo mesto 1,25 48. Občinska skup. Novo mesto 2,50 49. DANA Mirna 1,00 50. ISKRA Mokronog 1,50 51. KEMOOPREMA Trebnje 1,25 52. LITOSTROJ — obrat Trebnje 3,75 53. Tovarna šivalnih strojev Mirna 1,75 54. MODNA OBLAČILA Mokronog 4,00 55. Kmetijska zadruga Trebnje 4,00 56. Gozdni obrat Trebnje 1,75 57. Splošno gradbeno podj. Mirna 4,00 58. Industrijsko montažno podjetje Trebnje 4,00 59. GRADIŠČE, trg. podj. Trebnje 3,00 60. TRŽAN, trg. podj. Mokronog 3,50 61. Grac no opekarsko podjetje Mirna 2,50 62. Hrast, mizarsko podjetje šentlovrenc 3,75 63. I-omunaino podjetje Trebnje 3,50 64. Osnovna šola Mokronog 4,00 65. Zdravstveni dom Trebnje 4,00 66. KPD Dob pri Mirni 2,75 67. Občinska skupščina Trebnje 1,50 68. ELEIITRO Črnomelj 3,50 69. Rudnik Kanižarica Črnomelj 4,00 70. LIC Črnomelj , 2,00 71. BELT Črnomelj 4,00 72. ISKRA, obrat Semič 2,75 73. ZORA Črnomelj 3,50 74. BETI, obrat Črnomelj \10 75. BELSAD Črnomelj 2,50 76. Kmetijska zadruga Črnomelj 1,25 77. GG, go^ obrat Črnomelj, Crmošnjice 1,75 78. Begrad Črnomelj 2,00 79. Podj. za PTT promet Črnomelj 2,00- 80. STP POTROŠNIK Črnomelj 2,00 81. Gostinsko podjetje Črnomelj 4,00 82. KOVINAR Črnomelj 2,50 83. Obrtni servis Semič 1,25 84. NOVOST — obrat Črnomelj 2,00 85. PLANINA Črnomelj 4,00 86. Klavnica in mesnica Črnomelj 4,00 87. Zdravstveni dom Črnomelj 4,00 88. Narodna banka Črnomelj 4,00 89. LEPIŠ Suhor 2,75 90. NOVOTEKS — obrat Metlika 1,50 91. BETI Metlika 1,00 92. GG, go7,^-: obrat Metlika , 4,00 93. MERCATOR — posl. Metlika 3,00 94. Zdravstveni dom Metlika 4,00 V. Dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje se obračunava in plačuje od istih osnov, od katerih se obračunava in plačuje osnovni prispevr k za zdravstveno zavarovanje, to je od kosmatih osebnih dohodkov zaposlenih v rednem in dopolnilnem delovnem razmerju. VI. Ta sklep se uporablja pri obračunu prispevkov od osebnih dohodkov, ki se nanašajo na leto 1965. VII. S 1. janurjem 1965 preneha veljati sklep o višini dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga je skupščina Komunalne skupnosti za socialno zavarovanje delavcev Novo mesto sprejela na svojem 6. rednem zasedanju pod št. 420—3/63 z dne 27.12. 1963. Skupščina komunalne skupnosti za socialno zavarovanje Novo mesto Številka: 420—3/64—05/1 Datum: 24.12.1964 , Predsednica skupščine: Marija Jereb, 1. r. OBČINA ČRNOMELJ 53. Na podlagi 120. člena Temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ št. 32/64), 245. člena Statuta občine Črnomelj ter sklepa zbora volivcev v Zapudju z dne 21. 11. i964 je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18 januarja 1965 sprejela naslednji ODLOK o vpeljavi krajevnega samoprispevka za vas Zapudje 1. člen Za vas Zapudje se vpelje krajevni samoprispevek za popravilo poti Zapudje — Dragatuš. 2. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so vsa kmečka gospodarstva. 3. člen Krajevni samoprispevek se uvede v materialu, prevozu in delu, lahko ?a posamezni zavezanci namesti materiala,' pre" in opravljenega dela prispevajo skupni denarni znesek 23.250 din, od tega za pripravo 4,5 m» gramoza 15.750 din, za prevoz gramoza za 1 dan 5.000 din ter za 1 d"- dela pri razmetavanju gramoza 2.500 din. Skupna vrednost krajevnega samoprispevka r-.aša 511.500 din. 4. člen Zavezanci" so dolžni, da svoje obveznosti izpolnijo do 1. junija 1965. V primeru neizpolnitve obveznosti iz čl. 3 tega odloka bo uprava za dohodke občinske skupščine Črnomelj od vsakega takega zavezanca prisilno izterjala denarni nadomestek za neizpolnjeno obveznost v znesku 23.250 din, v skladu z veljavnimi predpisi. 5. člen Za izvajanje tega odloka skrbi oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine C -^omelj. S sredstvi, ki bodo zbrana po tem odloku, razpolaga poseben vaški odbor in jih sme uporabiti samo v namen, določen v 1. členu tega odloka. 6. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 420—4/65 Datum: 18. 1. 1965 Predsednik občinske skupščine ( .omelj: inž. Rado Dvoršak, l.r. 54. Na podlagi 22. čl. Zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Ur. 1. SRS št. 11/63 in 4/65 je ob- činski zbor občinske skupščine Črnomelj na seji dne 19. 2. 1965 sprejel O D L O K o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor občinske skupščine Črnomelj 1. člen Razpišejo se o"" Umestne volitve v o'-""-inski zbor oLcinske skupščine Črnomelj v — volilni enoti št. 23, ki obsega naselje Tribuče, Bojanci, Pribinci, Bedenj, ker je prenehal mandat odborniku Juriju Kozanu, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Nadomestne volitve v občinski zbor občinske skupščine Črnomelj v volilni enoti št. 23 bodo v nedeljo, 28. marca 1965. 3. člen Za izvršitev tega od' >ka skrbi občinska volilna komisija občine Črnomelj. 4. člen Ta odlok velja z dnem objave v U '.nem vestniku Dolenjske. Številka: 020—1/.65 Datum: 19.2.1965 Predsednik občinskega zbora: Alojz Hutar, l.r. 55. Na podlagi 22. čl. Zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Ur. 1. SRS št. 11/63 in 4/65) je občinski zbor občinske skupščine Črnomelj na seji dne 19.2. 1965 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor občinske skupščine Črnomelj 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor občinske skupščine Črnomelj v — volilni enoti št. 3, ki obsega del p---*i nelj: Kolodvor':o cesto (od ;t. 32 do št. 61), ulica 21. oktobra in ulico Pod snreko, ker je prenehal rr*ndat odborniku Francu Kočevarju, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti; — volilni enoti št. 20, ki obsega naselja: Stara lipa, Hrast, Gornji Suhor, Dolnji Suhor, Drežnik in Nova lipa, ker je prenehal mandat odborniku Matiji Hudelja, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Nadomestne volitve v občinski zbor občinske' skupščine Črnomelj v volilni enoti št. 3 in 20 bodo v nedeljo, 28. marca 1965. 3. *'